Stev. 275 TRST, torek 4 oktobra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tvd! «k nedeljah Id praznikih ob 5., eb ponedeljkih il 9. ijutnj. Posamične fiteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih vobakarcah v Trstu in okolici, Gorici, Kraojn, 9lr Petru, Ff.otoini, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-#:'ini, Dornbtrgu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OSLA81 SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 k icni. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 «t. mm, © vrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po «t. mm. Za ogla-e v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka ctdiljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-tejirvj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .luinosti". — Plačnje se izključno le upravi „Edinosti". = Plačljivo In utožljivo v Trstu. = Glasilo političnega društva „Kdinost" za Primorsko. V edinosti je mo&l za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■ar««nlna na aedcljako „EDIHOSTI" «tan®: oalo loto Kron 5*20, za pol leta Kron 3-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopi3i se ne vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulio« Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejer.im poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. .= Poštno-hranllnRnl račun 5t 841 652. TELEF0M IL 11-57. „Narodna del. organizacija" o Trstu sklicuje tri javne shode DANES, dne 4. oktobra ob 8. uri zvečer : a) na Škorklji hšt. 450 v prostorih diu- štvene gostilne „Panorama* ; b) na Gpčinch v prostorih ^Konsumnega društva". DNEVNI RED : Fodraženje živil. V nedeljo, dne 9. oktobru 1.1. ob 4. uri popoludne velpMnishot pri sv. Jakoba na planem. Odbor N. D. O. BRZOJAVNE VESTI. Belgijska kraljevska dvojica na Dunaju. DUNAJ 3. Povodom prihoda belgijske kraljevske dvojice so hiše v zastavah belgijskih in avstrijskih in tudi sicer je mesto okrašeno. Včeraj je odšel v Pasav dvorni vlak, s katerim se pripelje sem belgijska kraljevska dvojica. Danes so odpotovali v Pasav belgijski odposlanec in častni dostojanstveniki, prideljeni kralju. DUNAJ 3, Belgijska kraljevska dvojica je dospela semkaj ob 5*23 popoludne. Na kolodvoru so ju vsprejeli cesar ter več nadvojvod in nadvojvodinj; kraljevska dvojica se je nastanila v cesarski palači. Plenarna konferenca hrvatskih poslancev. ZAGREB 3. Danes ob 10.30 predpo-ludne so se na povabilo predsednika hrvatskega kluba v ogrskem* državnem zboru dr. Mazuranica zbrali na plenarno konferenco hrvatski poslanci v ogrsko-hrvat-skem državnem zboru, da se posvetujejo o volitvah v ogrske delegacije. Došlo je 25 členov. Štajerski deželni zbor zaključen. GRADEC 3. Po najviši odredbi je bilo prvo zasedanje desete periode štajerskega deželnega zbora zaključeno. To odredbo je namestnik priobčil deželnemu glavarju. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 3. V svojem dopisu je sporočil ministerski predsednik, da so delegacije sklicane na Dunaj na 22. oktobra. Na predlog predsednika je zbornica sklenila izvoliti delegacijske člene na prihodnji seji. Prihodnja seja bo v sredo ob 10. uri pred-poludne. Koncem seje je posl. Peto, demokrat, naslovil na vlado nujno interpelacijo, v kateri vprašuje, katere odredbe namerava ukreniti vlada nujnim potom z ozirom na to, PODLISTEK. SIRENE. Povest iz igralskega življenja; spisal Leon Dragutinovič, režiser slov. gledališča. Prišla je sreda. — „Pri gospej Irmi je danes jour", so šepetali v kavarnah. Tudi Ivan se je spomnil obljube, dane lepi gospej. Ob sedmih so že bili vsi saloni elegantno razsvetljeni, velike električne žarnice so plamtele v vseh barvah — na sredi jedilnice je bila postavljena miza, polna različnih jedi in finega vina. Gospa Irma je bila danes v elegantni temnozeleni toaleti, — njen polni vrat in lepe roke bile so kakor iz marmorja. Dolgo je sedela danes pri zrcalu in se pazno pripravljala za današnji jour! „Bajna ste nocoj," jej je rekla hišina, ko jej je uredila lase. Ob 7. in četrt so že prihajali gostje, med prvimi so bili prijatelji njenega soproga, dosluženi vojaki in uradniki. Star da je draginja mesa v Budimpešti in v dru- j gih ogrskih mestih postala že neznosna vsled pomanjkanja goveje živine in da ni izključeno, da vsled pomanjkanja živine cene še poskočijo. — Nato je bila seja zaključena. Kolera. CARIGRAD 3. V Trapezuntu je dne 30. septembra obolelo na koleri 20 oseb, od teh jih je umrlo 8. V Erzerumu 28. m. m. oboleli na koleri 2 osebi, ena je pa umrla. Iz vilajeta poročajo, da je obolelo 9, umrlo tudi 9 oseb. _ Dunaj 3. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Szigetvar" danes priplula v Smirno, kjer ostane 14 dni. — Vojna ladija „Panter* je pred včeraj dospela v Singapore. — Na ladijah je vse zdravo. Dunaj 3. Sinoči je umrl v Floridsodrfu državni poslanec Grossl v starosti 55 let. Budimpešta 3. Ministerski predsednik grof Khuen je odpotoval na Dunaj. Budimpešta 3. Na predpostaji Rakos je danes zjutraj iz Solnoka došli osebni vlak trčil skupaj z nekim tovornim vlakom. Lokomotivi obeh vlakov in 2 vagona so bili močno poškodovani. 12 oseb je bilo lahko ranjenih. Petrograd 3. Ministerski predsednik Stolipin se je povrnil s svojega službenega potovanja po zapadni Sibiriji in guberniji ob Volgi. Petrograd 3. Uradni list je priobčil imenovanje ministra za unanje stvari Izvol-skega ruskim poslanikom v Parizu. Slavnim In faslitim prirediteljem „deželne razstave" v Kopru! (Dopis iz Kopra) II. Mnogo so pisali različni časopisi o razpredelbi in razvrščenju predmetov v razstavi. Nekateri so povdarjali, kaj bi moralo izginiti in kaj se prikazati na vrh vhoda in (menim) še v vsako luknjo posebej. To nas svobodne državljane, ki nismo ne detektivi, in ne državni uradniki, prav malo briga. Pustimo vsakemu svetost prepričanja in ide-jalov, tudi, če se nam zdijo — bedasti ! Zahtevamo pa, da tudi Vi privoščate tako svobodo — nam! Da sem jaz milijonar, pa bi dal iz zasebne šatulje lepo svoto v Vaš blagi namen ; gotov sem, da mojo sliko — kakor je sploh običaj po vsem svetu, — izložite v več izvodih po šatorih. Ako pa me niti še videli niste nikdar, je naravno, da se me tudi ne boste spomnjali, posebno še, ako nisem nič prispeval iz svojih sredstev. Ne pravim, da imate povsem prav glede tega vprašanja, ali umljivo je, da se na ta način ta stran Vaše „pozabljivosti" dobro opravičuje. Vsaj ste pozabili še celo na dejstva, ki so Vam vsak dan pred očmi. Sicer pa javno priznavam za svojo osebo: da mi nekako imponuje Vaša odkritost, s katero ne prikrivate dejstev, marveč razstavljate simbole svojih idejalov ! ! Priznati pa mora vsakdo, da je to velika bedastoča, ako pod velikanskim bene-čanskim levom pišete: „esposizione istriana". Vsaki otrok se posmehuje tej ideji. „Paula-ni" pravijo, da niste mogli dobiti niti jed- plešast general (ki ga ni nikdar manjkalo) s soprogo in hčerko jo je prvi pozdravil. „Vedno točni, dragi general" — je dejala gospa Irma že pri vhodu. „Da, da, mi vojaki smo ure, nikdar ne zamujamo; je že v krvi in poklicu ta točnost." Gospa Irma jih je odpravila v mali salon in poklicala soproga, naj zabava goste. Prihajali so ostali drug za drugim s svojimi soprogami in hčerami. Točno ob 7. in pol je prišel Ivan; lahnim korakom je stopil v salon v elegantnem smokingu z belo krizantemo v gumbnici. Zbrane dame so ga premerile radovednim pogledom ; on pa je pristopil k gospej in jej poljubil roko z elegantnim naklonom. „Lepo je, da ste že tu, vaši prijatelji niso tako točni, kakor vi," — je rekla gospa Irma. „Zelo ste ljubeznivi" je odvrnil Ivan. „Toda prosim, da me predstavite ostali družbi. Po formalnostih predstavljanja je javil sluga, da je večerja že na mizi. Vsa družba se je napotila v jedilnico in gospa Irma je svojim gostom nakazala mesta. Ivan je sedel med gospo Irmo in njenim soprogom. Stari polkovnik ni veliko držal nega umetnika, ki bi znal izklesati ali vliti gips v obliko koze, ki ni samo istrski grb, ampak še posebej tudi priljubljen grb „Cauresanov" (Koperčanov) in bi vam pač donašal več časti nego grb tuje nekdanje j države. Vidite, tukaj smo si pa navskriž Vi in mi Slovani! Naš narod se je branil in ubranil mogočnega benečanskega jarma ter so le Vaša zapadno-istrska mesta, zapadala pod ta jarm jedno za drugim, čimbolj se je v mestih narod poitaljančeval! Sicer pa pod Benetkami ni bilo tako hudo, ne! Benetke so skrbno pazile, da so se prikupovale Slovanom na sploh. Odiralo se je le pojedince, pokopavalo se jih je v podvodne ječe, ali agitacijo se je vodilo po vsej deželi za pravično republiko s tem, da so Benetke povspeševaie tudi naše slovstvo in nam ohranile tudi slovansko bogoslužje! Mari ni iz koperskega bogoslovja izišlo mej narod mnogo svečenikov glagoljašev ? !! Torej: neumno je, ako trdite, da „Benečan" pomenja italijanskega človeka! Nekateri plemiči niso čutili niti potrebe, da bi si ime poitalijančili kakor n. pr.: Pl. Beli(č), (Beličev imamo ogromno število v koperski okolici); conte Markovich (katerih je še kakih deset) mejtem ko je plebejcev istega imena tisoč v deželi). Res pa je, da so vsi, ki so se podali v službo republike, imeli doma svobodne rokey da so mogli svoje sobrate izmozgavati ter jih gmotno podjarmljati svoji in posredno republiški oblasti. Ampak tako se je godilo tedaj po vsej Evropi. Nam Slovanom na sploh ni Benečija toliko škodovala, kakor Vi mislite ter bi mogla zaradi nas še danes obstajati, ako bi je ne bila upropastila njena poznejša zaslepljenost in oholost. Pod Vašo toliko posve-čevano Ijudovlado obdržalo se je naše plemstvo dalje, nego v osrčju Slovenije. — Seveda, narodni ponos je izginil, vsaj od francozkih vojen dalje. Toliko o vseh tisočerih razstavljenih predmetih, ki poveličujejo „veliko republiko" in ki dajajo vtis beneške, pa ne istrske izložbe. Poglejmo izložbo! Goriški deželni zbor se snide jutri v zasedanje. Dnevni red jutr-šnje seje je: Poslanec A n t o n e 11 i: Utemeljevanje predloga o zvišanju in utrditvi državnih nasipov ob večjih vodnih tokih Furla-niji. Poslanec Fon: Utemeljevanje predloga, ki se tiče novega lovskega zakona. Poslanec B u g a 11 o: Utemeljevanje predloga glede razdelitve sedaj veljavnega deželnozborskega poslovnega reda med poslance. Predlogi deželnega odbora: Poslanec S t e p a n č i č: Predložitev volilnih spisov, ki se tičejo dopolnilne volitve deželnega poslanca v volilnem razredu mest, trgov in industrijskih krajev II. volilnega okraja. Poslanec S t e p a n č i č : Predložitev volilnih spisov, ki se tičejo dopolnilne volitve deželnega poslanca v volilnem razredu kmečkih občin političnega okraja sežanskega. Poslanec B e r b u č : Predložitev volilnih spisov, ki se tičejo dopolnilne volitve 3. deželnih poslancev slovenskega velepo-sestva. Poslanec P e 11 a r i n : Dobrodelen čin dežele v proslavo 80-letnice rojstva Njegovega Veličanstva cesarja. Poslanec P e 11 a r i n : Zakonska načrta o premenitvi občinskega reda in o uvedbi novega občinskega volilnega reda. Poslanec P e 11 a r i n : Zakonski načrt o klasifikaciji ceste Nogaredo-Sv. Vid ob Teru-Crauglio, kakor tudi ceste Ajel-AIture-Saciletto. Poslanec P e 11 a r i n : Resolucija, ki se tiče nastanitve vojaštva in prenešanja stroškov za stanovanja vojaškim krdelom. Poslanec P e 11 ar i n : Podaljšanje kredita, dovoljenega deželni zvezi italijanskih učiteljev za premiranje čitanke. Poslanec P e 11 a r i n : Povrnitev troš-kov, ki jih je plačal cestni odbor korminski za popravo mednarodnega mostu čez Idrijo. Poslanec P e 11 a r i n: Resolucija, ki se tiče rednega sklicevanja deželnega zbora. Poslanec B e r b u č : Zgradba vodnjakov v Vrtojbi. Poslanec P e 11 a r i n : Zvišanje prispevka trgovski šoli v Gorici. Poslanec P e t t a r i n : Zvišanje prispevka za hidrografično službo. Poslanec P e 11 a r i n : Deželni zalogi zoper bedo. do gledališča; njemu je na vsaki predstavi ugajal najbolj — balet. Po večerji so odšli stari v stranske sobe na tarok, Ivan pa je moral zabavati stare mamice in mlada dekleta. „Za trenotek vas ostavljam v damski družbi" je rekla gospa Irma in odšla. Ivanu je bilo, ko se je našel v tej družbi, nekako dolgočasno. In ko so mamice izvedele, da je že oženjen, so postale hladne, nekako odtujen je stal v tej družbi; prosil je dovoljenja, da sme kaditi, in šel je na balkon. Pred njim so stale temne hiše, semter-tja je bilo videti kakega pasanta, toda ulica je bila tiha. Razmišljeval je o tem čudnem svetu, ki tu igra samo komedijo in sam sebi se je zdel vendar boljši, nego ti ljudje v tej elegantni hiši. Med tem njegovim razmiŠIjevanjem se je gospa Irma prikradla tiho na balkon in mu naslonila glavo na rame. „Kaj razmišljate, vi idealist, ki vedno živi v življenju sanj ? Ali vedno mislite na svoje gledališče?" ,0 ne, gospa, jej je odvrnil Ivan. V sobi je bilo prevroče." „Sanjač" — mu je odvrnila. „Nikakor ne, milostiva, toda mi umetniki smo res srečni samo tedaj, ko smo v * * * Kar se tiče overovljenja mandatov pri dopolnilnih volitvah izvoljenih poslancev se odkažejo volilni spisi bržkone kakemu odseku. Kakor znano, ni dotični odsek doslej še rešil volilnih spisov tičočih se prvotnih volilcev v okrajih kjer so bili izvoljeni laški furlanski poslanci! Deželnozborska večina je tem načinom držala v šahu furlanske poslance skozi vse minolo zasedanje. Je-li enaka usoda namenjena tudi slovenskim poslancem iz zadnjih dopolnilnih volitev, to se pokaže v prvi seji. Soditi bi bilo, da so se od zadnjih volitev sem strankarske strasti ublažile v toliko, da bo odločeval pri večini razum. Sodimo tako, ker so razni dogodki zadnjega časa, ki so se odigrali med Lahi in Slovenci, privedli do nekakega zbližanja obeh slovenskih strank vsaj v gospodarskem pogledu. Pa tudi druga spoznanja so zataknila marsikako vrzel, ki je zijala med obema slovenskima strankama in ki se je dozdevala poprej nepremostljiva. Stranke so bile in bodo — temu ni pomagati. Gorje nam pa, ko bi se nasprotstva tirala tako daleč da bi ena stranka hotela zmagovati nad drugo tudi za ceno naših skupnih koristi Italijanom v prilog !! Najvažnejši predmet v nastopajočem zasedanju je brez dvoma sprememba občinskega volilnega reda, ker sega globoko v interese občinarjev. Po tem načrtu se razširi volina pravica s tem, da se ustanovi še četrti volilni razred. Prav in hvalevredno je, da se volilna pravica razširi, vendar smo čuli od raznih strani pomisleke proti taki razširitvi. Sicer je to samo načrt zakona; v deželnem zboru bo prilike dovolj, da se dobi pravo srednjo pot. Deželnemu zboru bo predložena tudi svojem intimnem krogu. Tu smo srečni, tu se umejemo. „Prisiljenost ne ugaja naši individualnosti, — mi hrepenimo po svobodi"... „In ljubezni" — je dodala tiho gospa Irma. — „Da, svoboda in ljubezen sta naša ideala, gospa, — gori k solncu hrepeni umetniška duša, toda ti ideali se nam ne izpolnijo, ker tedaj jih ni več! — Mi vsi hrepenimo po nečem nedosegljivem, in tudi naša ljubezen mora biti nedosegljiva. — Vidite milostna — nekdaj sem sanjal samo o tem, da postanem igralec, ko sem pa dosegel svoj cilj, zdelo se mi je to čisto enostavno, razumljivo; v vsaki drugi karijeri bi bil propadel, toda tu — tu sem dosegel vspeh" —. „Ah vi idealisti; vi igralci ste menda vsi idealisti", je dejala gospa Irma. „Večinoma, milostna, naše misli so vedno koncertrirane samo na svoje vloge" —. „Sanjač---In življenje in mladost gresta mimo vas in ne vidite ničesar; vi ne čutite ničesar, — o ljubezni govorite, a je ne čutite, vi apostoli ljubezni, o kateri znate tako krasno govoriti; toda, kaj je ljubezen, tega ne veste." (Pride še.) Straa II prememba mestnega statuta za Gorico. Tudi tu se nameruje razširiti volilno pravico in ustanoviti še četrti razred. Šestdeset let je minulo odkar ima Gorica lasten štatut in odkar so se vršile prve volitve v mestni svet. Tistikrat se je določilo 24 mestnih svetovalcev in tako je ostalo do današnjih dnij, izvzemši nekatere male spremembe v poslovniku, ki so se izvršile 1. 1893. Končno je izdelal pravni odsek, načelu mu župan Bombig, povsem nov štatut. Glavna sprememba obstoji v tem, da bodo 4 volilni razredi (sedaj 3) in da bo 28 svetovalcev (sedaj 24), ki se izvolijo za dobo 6 let Mestni odbor bo imel obsežen delokrog. Lahi so izdelali nov mestni štatut imajoč vedno pred očmi „I' invasione slava" ; zato si lahko mislimo, kako dobro so si zavarovali svojo posest. Upajo, da bo njihov načrt sprejet v dež. zboru brez kontrole in debate kar tako en bloc" in se postavljajo že danes na stališče: Mi cittadini smo s tem štatutom zadovoljni, to je dovolj. Slovenci nimajo sploh pri tem besede. No, bomo pa videli, in potem spregovorimo Še. Reforma enoletne dobrovoljne službe. Mnogo se govori v zadnjem času o spremembi enoletne dobrovoljne službe. Govori se celo, da vojna uprava namerava popolnoma odpraviti to institucijo. Nu stvar je taka-le: V novem vojaškem zakonu je določeno, da bodo morali v bodoče vsi enoletni dobrovoljci služiti na državne stroške, razun onih, ki bodo mogli dokazati, da so v stanu po dovršeni aktivni službi, kakor častniki aspiranti vzdržavati slugo in konja. Kdor ne bo mogel dokazati, bo moral služiti na državne stroške; nu v tem slučaju se bo moral popolnoma pokoriti vojaškim predpisom glede te službe, in v tem so nastale spremembe. Tak dobrovo-ljec bo moral brezpogojno stanovati v vojašnici, hraniti se s komisno hrano in nositi samo komisno obleko. Pravico do enoletne službe bodo imeli samo — kakor stoji to v novem vojaškem zakonu — absolventi popolnih srednjih šol. Iz tega sklepajo mnogi da bodo to pravico imeli samo absolventi gimnazij in realnih gimnazij, ne pa absolventi trgovskih šol in oni, ki so obiskovali takozvani tečaj za enoletne dobrovoljce. Ti poslednji bodo morali služiti dve leti, kakor tudi ostalo moštvo, in postanejo oni materijal, iz katerega izidejo pripravni podčastniki, kakor to meni novi zakon. Iz navedenih vrstic je razvidno, da dela novi zakon razliko med „ubogimi" in „bogatimi". Novi vojaški zakon bo baje v kratkem predložen posl. zbornici in bo obsegal dveletno službo in kakor gori omenjeno : odpravo enoletnega dobrovoljstva na lastne stroške. _ Hrvatska kriza. Protislovja. — Boj proti koaliciji. Zagreb 30. 9. —C.— Ne samo mi, ampak tudi drugi časniki so konštatirali protislovja v koalicijskih vrstah. „Pokret" pravi, kakor smo že priobčili, da se je ban v svojem govoru v Oseku izrazil, da se glede političnega stališča in umevanja popolnoma strinja s koalicijo, ter da bi moral radi tega prav za prav pristopiti k koaliciji. — Medtem pa „Srbobran", ki je tudi glasilo koalicije — protestuje že proti misli sami, da bi bila velika večina koalicije za sporazum z banom, ter označa „Srbobran" to mnenje kakor namerovano zavajanje javnosti. Nadalje piše „Srbobran", da more reči z mirno vestjo, da je velika večina koalicije proti banu Tomašiću. — „Narodne novine", „Obzor" in „Narodna obrana" se drže ob tem vprašanju preveč rezervirano in ne govore nikoli direktno resnice, dočim reški „Novi list" izraža mnenje, da koalicija pride korakoma popolnoma pod Tomašičevo kapo. Vsa ta dejstva potrjujejo to, kar smo mi že tolikrat naglasili, da namreč koalici-jonaši sami ne vedo, kaj naj bi storili. Na vsem tem laviranju se vidi, da manjka koaliciji sposobnega političnega voditelja — da jej manjka prava direktiva. Interesantno je tudi sledeče: Kolikor bolj so uradne „Narodne novine" obzirne in se boje vsake odkrite besede, toliko bolj pogumna je poluuradna oseška „Die Drau". Ta list napoveduje odkrito — vojno proti koaliciji! „Drau" izjavlja povsem odkrito, da o kakem sporazumljenju med banom in hrvatsko-srbsko koalicijo ne more biti niti govora. Ban noče tega sporazuma — tako trdi „Die Drau". Njegova naloga marveč da je ta, da na volitvah koalicijo uniči. Volitve za hrvatski sabor da morajo pome-njati triumf banov in uničenje koalicije. In ta „Drau" je osebno glasilo bana Tomašiča. Zato se ne čudimo, da je „Pokret" vspre-jel ta poziv na boj in da odgovarja listu „Die Drau" nastopno: Drago nam je, da je ban sam napovedal vojno in uničenje koalicije. Koalicija sprejme ta boj in si hoče proti banu izvojevati sijajno zmago. Tako govori „Pokret" na izzivanje ..Drave". Nam pa se dozdeva, da ban To-mašić ne misli tako hudo, da bo izjave v Dravi" dementiral, kakor nekaj, ki se njega »EDINOST ne tiče, ter da je hotel s tem koalicijo samo nekoliko zastrašiti. * *Z a g r e b 1. 10. Kaka razlika je med banom Tomašićem in hrvatsko srbsko koalicijo ? — Kandidature oddelnih predstojnikov. Zasledujoč pisanje toliko koalicijskih organov, kolikori tudi tistih, ki stojijo v bližini bana Tomašiča, mogli smo konstatirati, da so eni in drugi vedno naglašali stališče „složnega dela". Večkrat je prišlo sicer med njimi do ojstrih polemik in tudi osebnih nastopov. No, to so bili le „inter-mezzi" z ene in druge strani ki so pa iz-venevali z ene strani v melodijo : „složno delo s Tomašičem!" — s Tomašičeve strani pa: „složno delo s koalicijo !" Videči to smo se čudili, kako da vendar noče priti do sporazumljenja med koalicijo in banom ? !! No, sedaj — po tolikem času — smo prišli na sled razliki med banom in koalicijo. Dosedanji nejasnosti so namreč krivi na eni in drugi strani, ker niso direktno govorili narodu o tem, kar jih ločuje. Kakor znano je bila koalicija z veliko večino vsprejela program „nove stranke" in sklenila ob enem, da pojde solidarno na volitve. Potemtakem bi imeli kandidirati le koalicijonaše in člene „nove stranke". To pa Tomašiću ni bilo po volji, ker je hotel, da bi koalicija tudi nekaterim njegovim (bivšim khuenovcem) pripomogla do mandatov in ob enem se je hotel rešiti tudi Pri-bičevičev, ker se mu ne zde dovolj disciplinirani za vladno stranko! Koalicija pa je to odrekla banu in to je tista diferenca med njima. Ta diferenca torej ni programatična, principijelna, stvarna, ampak je osebne naravi. Ta razlika je danes povsem jasna. Koalicija noče odnehati, ban tudi ne! A vlogo mešetarja je prevzela „slavonska opozicija". Ali ni mogla vspeti in se je — pravijo, da iz strahu zaradi mandatov — odločila zopet za koalicijo. Današnja kriza obstoji torej le v tem, da hoče koalicija samostojno nastopiti. Nejasnost je danes le na strani Tomašiča, ki ne ve: ali naj se uda koaliciji, ali naj samostojno nastopi ? ! In ker se čuti prešibkega, lavira na desno in levo! To laviranje potemnuje situvacijo. Najbolj prirastle k Srcu bana Tomašiča sta kandidaturi oddelnih predstojnikov Amruša in Aranitzkega. Amruš je obšel že več volilnih okrajev, ali brez posebnega vspeha. Še hujši odpor je v brložkem okraju proti kandidaturi Aranitzkega. Zahteva, naj koalicija podpira tega posled-njega, je vendar preveč drzna in pomenja moralno zaušnico za koalicijo. Če bo To-mašič Še nadalje vsiljeval take kandidature, zaigra še tisto malo „patrijotizma", s katerim ga nekateri še danes slavijo!! Dnevne novice. Koroški Nemci se hočejo učiti slovensko. Do sedaj so koroški Nemci vedno naglašali, da na Koroškem sploh ni Slovencev in da je zanje slovenščina na Koroškem popolnoma nepotrebna. V eni zadnjih sej deželnega zbora je pa nemški poslanec Bur-ger priznal, da imajo koroški Nemci dovolj vzrokov, da se uče slovensko. Da pa dobe potrebne nemške učitelje, ki naj poučujejo slovenščino, je predlagal, da naj deželni zbor dovoli svoto 2000 K za podpiranje tistih dijakov, ki bi se hoteli posvetiti študiju slovenskega jezika na kakem vseučilišču. S tem mislijo vzgojiti dovolj materijala, ki bi zasedel tista mesta pri dvojezičnih uradih, ki so namenjena Slovencem. — Koroški Nemci računajo menda tudi z dejstvom, da bodo morali tudi uradi na Koroškem konečno vendarle vsprejemati — slovenščino kakor uradni jezik. Nov civilnopravdni red na Ogrskem. Pravosodni odsek ogrskega državnega zbora je sklenil predložiti državnemu zboru zakonski načrt o novem civilnopravdnem redu za Ogrsko. Slovansko gibanje v Ameriki. Na zborovanju zveze poljskih sokolskih društev v New-Yorku se je na predlog zastopnikov češkega, hrvatskega in slovenskega sokolstva sklenilo enoglasno, da se ima osnovati Zveza vseh slovanskih sokolskih društev v Združenih državah ameriških. Prva srbska poljedelska zadruga v Turčiji se snuje v Triboju (Novopazarski sandžak). Tej zadrugi bo v prvi vrsti naloga, da odkupi kmete od aga (veleposestnika). Srbska oboroževanja. — Nemška tovarna Krupp je javila srbski vladi, da je naročenih 100 strojnih pušek že izgotov-Ijenih. Pripomnjamo, da nameruje Francija uvesti iste strojne puške, kakor jih ima Srbija, ker so danes najbolje. Domače vesti. Odbor političnega društva „Edinost" bo imel svojo sejo v sredo popoludne ob 3. uri v prostorih „Slov. Čitalnice". Ker treba razpravljati o važnih stvareh, naj se odborniki gotovo udeležene seje. t Finančni prokurator dr. Ivan Fa-biani. V predminoli noči je vsled srčne kapi nenadoma umrl v starosti 49 let finančni prokurator dr. Ivan Fabiani. Pokojnik je bil rojen v Staremgradu v Dalmaciji, učil se je na gimnazijah v Splitu in Trstu C št. 275. in na vseučilišču v Gradcu. Po dovršenih pravoslovnih študijah je leta 1884 stopil v sodnijsko službo. Štiri leta pozneje je bil imenovan sodnim adjunktom v Puli. Leta 1890 je prestopil k finančni prokuraturi v v Trstu, in že leta 1897 je bil imenovan finančnim prokuratorjem. Dr. Fabiani je ravno hotel nastopiti svoj poletni dopust, ko mu je smrt pretrgala nit življenja. Imenovanje na tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. „Wiener Zeitung" pri-občuje imenovanje gospoda Oskarja Schrey-a ravnateljem pomožnih urad-dov v VIII. činovnem razredu na tukajšnjem finančnem ravnateljstvu. Iskreno čestitamo ! Nekoliko odgovora „Slovencu". Prejeli smo: Izpred ljubljanskega okrajnega sodišča poroča „Slovenec" sledeče: „Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem so bili trije posestniki iz Rudnika obsojeni skupaj na 7 tednov zapora, ker je obtožnica trdila, da so govorili o učitelju Petriču, da je dal neki učenki dobro spričevalo, ker mu je nosila klobase in krače. Torej je prišlo na enega več, nego 14 dni zapora, ker je razžalil učitelja. Adolf Ribnikar na 7 dni, ker je razžalil dva voditelja narodno-na predne stranke, Tako je liberalen učitelj več vreden, kot dva liberalna prvaka in polu. Vemo sicer, da „Slovenec" rad zavija in smo temu že vajeni. Ali tako zlobnega zavijanja vendar nismo pričakovali v tem slučaju. Pomisliti treba, da so bila dejstva v obeh slučajih povsem različna. Istotako različno bi bile tudi posledice. Ako bi bili oni trije posestniki lahko dokazali, da je njih trditev resnična, bi bil g. učitelj Petrič discipliniran: /. ker je ponaredil javno listino, to je šolsko spričevalo, 2. radi podkupljivosti v njega lastnosti kakor javen funkcijo nar ! Kranjski deželni šolski svet gotovo ne bi imel toliko usmiljenja, da bi ga bil samo premestil (kar je storil že itak brez vzroka), ampak jednostavno odpustili bi bili iz službe tacega učitelja. Ribnikarjev slučaj pa je povsem drugačne naravi. V prvo je bila obdolžitev le politične naravi, a v drugo ne bi bilo — tudi če bi bila obdolžitev dokazana kot resnična — nikakih posledic glede ekzistence gg. tožiteljev. Že priprosti razum pravi torej, da je bil slučaj, ki so ga zagrešili oni trije posestniki, veliko huji in je torej strožja obsodba ne le opravičena, ampak tudi samo ob sebi umljiva za vsakogar, ako ga ne podžiga slepo sovraštvo proti — učitelju ! Ako bi ne bilo zlobno, bi se nam zdelo smešno, da se na tak način primerja dve popolnoma bistveno različni sodni razpravi, pa naj si potem misli kdo smešiti učiteljstvo, ali kako politično stranko, ali pa oboje ! Kdor seje veter, bo žel vihar ! Trgatev v Sv. Križu. — Naznanja se vinotržcem in gostilničarjem, da prične trgatev v Sv. Križu pri Nabrežini dne 10. t. m. Letos je lepo in zdravo grozdje ter je upati, da bo izvrstna kapljica Prosekarja in Brza-mina. Vino bo že okoli 15. t. m. Križani. I. redni občni zbor konsumne zadruge članov NDO se je vršil predvčeraj popol. v „Sokolovi" dvorani v Trstu ob zelo povoljni vdeležbi. Predsednik P. Može je pozdravivši prisrčno zadružnike razpravljal o stanju zadruge in podal besedo zadružnemu tajniku g. Vadnal, ki je prečital skrbno sestavljeno poročilo, povdarjajoč zelo povoljni razvoj zadruge, ki ima 665 članov. Po odobrenju tajnikovega poročila je blagajnik g. B o 1 o n i č poročal o letnem računu, ki je sicer bil že tiskan. Iz bilance je razvidno, da je zadružni promet znašal K 655.485.96, dočim znaša čisti dobiček, ki se ima po odbitku raznih postavk izplačati K 2422.56. Blagajnik Bolonič je konstatiral, da je ta vspeh dosežen v prvem poslovnem letu pač povoljen. Tudi blagajnikovo poročilo je bilo enoglasno sprejeto. — Predsednik nadzoroval-nega sveta dr.Josip Mandič je predlegal, naj se v smislu pravil odkaže od čistega dobička 60 odstot. zadružnikom v razmerju njih nakupov, 15 odstot. zadružnemu rezervnemu zakladu, 20 odstot. podpornemu zakladu NDO in 5 odstot. listu „Narodni delavec", kar je občni zbor enoglasno sprejel. Predno se je prešlo na točko name-menjeno spremembam pravil, je dr. Mandič razmotrival dosežene vspehe z ozirom na skrajno nepovoljne tržne razmere tekom leta in z ozirom na velike investicije, ki jih je bilo treba storiti v začetku. Izrekel je zahvalo celemu odboru, zlasti njega predsedniku, Možetu, podružnima voditeljema Bizjaku in Šumanu., spomnil se je tudi bivših zaslužnih odbornikov gg. C i b i c a in Ž i-b e r n e. Na to so bile sprejete nekatere spremembe pravil, in razni predlogi, nakar je predsednik gosp. Može zaključil občni zbor. V nedeljo na noge! — Podraženje mesa in nedeljski veliki protestni shod. V zadnjih tednih živimo v znamenju protestnih shodov proti podraženju mesa. V Trstu se vrste shodi za shodi, ki jih sklicujejo socijalni demokrati, zasebni uradniki in drugi sloji ljudstva. NDO je tudi že priredila nekaj takih shodov, je napovedala za V Trstu, dne 4 oktobra 1910 ta teden vrsto shodov in vabi že danes vse tržaško prebivalstvo iz mesta in okolice, zlasti delavce k čim večji udeležbi pri nedeljskem vsesplošnem protestnem shodu, ki se vrši ob 4. uri popoludne pri Sv. Jakobu na planem. Marsikdo poreče gotovo ; čemu vsi ti shodi ? Saj so vsi protesti proti podraženju mesa glas vpijočega v puščavi ! Saj se itak že leta in leta vpije proti vedno naraščajoči draginji, ne da bi to bilo odpomoglo tej najhujši krizi. Priznavamo, da platonično govoričenje proti splošni draginji ne odpravlja in ne bo tako lahko odpravilo draginje, ki je v dobri meri posledica gospodarskega razvoja in današnjega na kapitalistični podlagi zasnovanega gospodarstva. A v sedanjem gibanju ne gre za to. Nedeljski protest veljaj podraženju mesa, prouzro-čenem po gospodarski intoleranci enih in po neodločnosti in nezmožnosti drugih. — Egoistični požrešnosti na eni, a neodpust-Ijivi popustljivosti centralne vlade je namenjen naš protestni glas, ki ga hočemo združiti v nevdušljiv krik z ostalim izstradanim prebivalstvom Avstrije. Sedanja akcija meri na to, da se vlado in druge činitelje prisili na konkretna dejanja, potom katerih se lahko, torej ne da bi drugi trpeli, vsaj ublaži neznosna draginja mesa, ene najvaž-važnejših življenskih potrebščin ljudstva. Na nedeljskem shodu se imajo v soglasju z ostalim trpečim ljudstom v Avstriji pozvati merodajni činitelji, naj vravnajo uvoz argentinskega mesa na način, da bi ljudstvo imelo od tega res kaj koristi. Tedaj ne gre za nikako demagoško kričanje! Dajte nam cenega mesa, to je zahteva sedanjosti, izvršljiva in ki se gotovo izvrši, ako bo pritisek javnega mnenja na merodajne kroge res taksen, kakorjje upati da bo. Zato vsi na veliki protestni shod prihodnjo nedeljo ! Zato je dolžnost ne samo delavcev, nižjih uradnikov in uradnikov, da pridejo na to manifestacijo. Dolžnost našega ženstva je obenem, da združi svoj glas z ostalimi manifestanti! Zato pričakujemo, da postane nedeljska manifestacija verna slika naših neznosnih gospodarskih razmer. Naše gledališče. Po tako krasno vspeli Gogoljevi komediji „Revizor", ki smo jo videli to nedeljo, se nam obeta prihodnjo nedeljo dvoje presenečenj: videli bomo krasen "francoski igrokaz, dvodejanko „Vampirja" in enodejansko burko „V civilu". Obe igri sta tako dobro naštudirani, da lahko že danes govorimo o nedeljski predstavi kot o posebno lepem večeru v našem gledališču. Nedeljske predstave res ne sme nihče zamuditi. Zadružni odsek konsorcija jestvin-čarjev priredi sestanek v nedeljo dne 9. t. m. v zgornji dvorani restavracije „Balkan" ob 9. uri predpoludne. Razpravljalo se bo: a) Razmere v konsorciju, b) bodoči občni zbor. V teh točkah je toliko važnega gradiva, da je nujno potrebna udeležba vseh slovenskih članov tega konsorcija. Naj nihče ne izostane ! Izgubljeno — najdeno. Kmet Ivan Štrajn iz Doline je včeraj predpoludne, domov grede iz Trsta v Dolino, izgubil večo svoto denarja, ves skupiček prodanega pre-Šiča. Kdor je našel to svoto, je naprošen, naj jo prinese v uredništvo „Edinosti", kjer dobi zakonito nagrado. Večerna šola v sv. Ivanu se otvori v četrtek 6. t. m. ob 7. uri zvečer. Kdor se ni še vpisal, naj se vpiše te dneve. Kakor je bilo že objavljeno, proučevalo se bo slovenščino, italijanščino, nemščino in računstvo. Svetoivanci! Uporabite to lepo priliko! V nedeljo v Barkovlje ! Točno ob 4. uri popoludne se začne „Vinska trgatev" v prostorih „Narodnega Doma" v Bar-kovljah. Na vsporedu je petje, tamburanje, kmečka godba, šaljiva pošta, srečolov, kupleti itd. „Pržuon" je pripravljen ; tatovi pozor! Veljal bo novi paragraf: Ne kradi... če ne moreš ! Natančnejši vspored sledi. Za sedaj le : v nedeljo 9. oktobra vsi v Barkovlje ! Trgovski tečaj za gospodične se je otvoril v nedeljo. Danes zvečer ob 6. in pol naj pridejo vse gospice iz I. letnika, ob 7. in pol pa one iz II. letnika. Vodstvo. Shod radi ljudskega štetja v Gorici. O tem shodu, ki se je vršil minolo nedeljo popoludne, smo prejeli daljše poročilo, ki je prinesemo jutri. Za danes pripomnjamo le, da je bil shod ogromno obiskan. Ker sta sodelovali obe stranki, se je shod povspel v veličastno manifestacijo slovenstva na Goriškem. Redni pouk v glasbeni šoli tukajšnje „Glasbene Matice" se prične jutri v sredo popoludne ob 2. uri. Vsi vpisani učenci naj pridejo ob 2. v šolske prostore ulica Acque-dotto 22, II. nadstropje, da se jim naznani natančni urnik oziroma prično s glasbeno teorijo. Istotam se sprejmejo tudi še novi učenci. Orgelce orgljajo za Ciril in Metoda danes zvečer ob navadni uri. Glejte, da pridete vsi! Mi tata I. Podružnica „Glasbene Matice" v Trstu. — Danes zvečer ob pol 9. v restavraciji „Balkan" zelo važna odborova V Trstu, dne 4. oktobra 1910 »EDINOST« št. 275. Stran III seja. Potrebno je, da so navzoči vsi p. n. g. odborniki. _ Tržaška mala kronika. Tatvina v kavarni. Ivan Sudar iz Mostarja, stanujoč v ul. Ponziana št. 24, se je nahajal v nedeljo ob 2 in pol ponoči s svojo ženo Marijo v kavarni „Minerva". — Kar se jim je približala neka sumljiva oseba, ki se jima je pridružila, češ, da so sodeželani. — Dal si je ta novi prijatelj od Sudarja plačati, kar je popil, potem v zahvalo ukradel njegovi ženi denarnico in se odstranil. Povrnil se pa poštenjakovič ni več. — 10-letni deček izginil. — Sprevodnik državne železnice Jurij Popelka, stanujoč v ulici Amicis št. 4, je naznanil na policiji, da mu je izginil njegov 10-letni sinko katerega je predvčerajšnjim ob 4. uri popoludne poslal v neko bližnjo trgovino, da nakupi tamkaj nekaj potrebnih stvari. Deček se ni več povrnil. Nesrečni tatovi. V dvorišču hiše št. 9 v ulici sv. Mauricija ima trgovec Lazar Luz-zatto svoje rudninsko skladišče. Pretečeno nedeljo ponoči so se neznani zlikovci vtihotapili v omenjeno dvorišče, tamkaj z železnimi drogi šiloma odprli skladišče in iz istega odnesli 6 plošč cinka v vrednosti 200 K. — Pri delu pa jih je moral nekdo motiti, ker so plošče pustili v dvorišču in pobegnili. — Luzzato je stvar naznanil po-l/ciji. Nagla smrt. 66-letni v ulici Chiozza št. 58 stanujoči klepar Matevž Jana je predvčerajšnjim nagloma umrl vsled srčne kapi. — Truplo je bilo prenešeno k sv. Juštu. Koledar in vreme. — Danes: Frančišek Asis. spozn. — Jutri: Placid in tov. muč. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -I- 20° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno, semtertja megleno. Slabi vetrovi. _ Društvene vesti. Pevsko društvo „Trst". — Za danes zvečer določena vaja se vrši jutri, v sredo zvečer. Prosim tovariše pevce, da se udeleže vaje točno in polnoštevilno. Predsednik. Dramatično društvo v Trstu. Gg. prosim, da bi prišli v četrtek, 6. t. m. polnoštevilno in zanesljivo k redni seji. — Radi važnosti dnevnega reda naj nihče ne manjka. _ Predsednik. Tržaška gledališča. EDEN. Nocoj navadna varijete-pred-stava z raznovrstnim vsporedom. DAROVL — Pevskemu društvu „Trst" je daroval g. Drag. Pertot (gostilničar „pri rumeni hiši" v Barkovljah 2 kroni, ker se ne more vdeležiti „vinske trgatve" v nedeljo 9. oktobra. — Za svetoivansko podružnico CMD nabrali pri odhodnici N. N. v gostilni Birsa ulica Gatteri K 3.10 ; na „Sokolskem večeru" v svetoivanskem „Narodnem domu" pri razkritju diplome CM nabiralnika kron 13 23. Skupaj K 16 33. — Za podružnico CMD na Vrdelci so darovali o priliki novorojenčka Vladimira Rupnik g. Anton Rupnik, Fran Leskovec, Karolina Dujic, Marija Veceljo 1 K. Ivanka Leskovec 40 st., Marija Nagode, Fran Melc, N. N. po 20 st., Dodala g.a Josipina Majcen 1 K. Bog živi novorojenčka Vladka ! Nar. del. organizacija. Nadzorniki in pregledovalci računov NDO so naprošeni, da pridejo drevi ob 7. uri zvečer na sejo v prostore NDO v ulici Lavatoio. Morala se je seja, ki je bila določena na sredo zvečer, prestaviti na drevi z ozirom na nadzornika g. dr. Gre-gorina, ki bo v sredo odsoten iz Trsta. Volilni sestanek se vrši v četrtek, dne 6. oktobra t. 1., točno ob 7. uri in pol zvečer. Ker je občni zbor NDO že v soboto, so naprošeni vsi zaupniki, odborniki itd., da pridejo zanesljivo. Na tem sestanku se definitivno odobri lista kandidatov za predsedstvo in odbor NDO. Osi v nedeljo popoludne na veliki protestni shod pri Sv. Jakobu ! _________ Vesti iz Goriške. Iz Rihenberka. V nedeljo smo imeli v obiskih „Orle" z Dornberga in Velikih Za-belj. Nič ne bi imeli proti temu -- ker privoŠčamo vsakomur svobodo gibanja — ko bi bili ti fantje le nekoliko — da ne rabimo Ihujega izraza — malce skromneje nastopali. Ker so dospeli oni iz Dornberga ne-pozdravljeni in neslavljeni, so se menda hoteli odškodovati s tem, da so se prav po šegi razposajenih vaških fantov znašali nad komur-sibodi. Korakali so skozi vas do cerkve, ne da bi se bil kdo zmenil za-nje. Po cesti pa je šel — a ne po sredi, ampak toliko na strani, da bi bile šle lahko mimo tudi vrste v šesterostopu — neki miren človek, ki gotovo ni mislil ne na liberalce, ne na klerikalce, ne na Sokole, ne na Orle. In tega moža so tako surovo nahrulili, ker bi bil morda — po njihovo — moral skočiti v obcestni jarek pred njim —, da se je gledalcem kar gabilo. Da bi bili vsaj uljudno prosili, ali ne! Korakali so pred cerkev, da so tam počakali konec blagoslova. Ali tudi na pohodu od cerkve do gostilne „na governu" je bil istotako kia-verno. Da si bodo čitatelji mogli predstavljati, kakovo je bilo razpoloženje, konstatu-jemo, da so nekako ob 3. uri in pol prišli v rečeno gostilno, a ob 4. uri in pol so jo že odkurili. Zakaj se jim je neki tako mudilo? Mari so se bali v Rihenberku — slabega vremena, da-si je bil najkrasneji jesenski dan ?! Le pamet, le pamet, fantje — pa bo vse dobro! x Ribji trg v Gorici. Kakor smo že poizvedeli, se je sestavil v Gorici konsorcij, ki bo preskrboval vsak dan sveže ribe z Reke, ki se bodo prodajale na ribjem trgu po kolikor možno nizkih cenah. Doslej so tvorile ribe v Gorici nekako delikateso, zraven tega pa so se prodajale samo ob petkih. Tačasna draginja mesa je privedla imenovani konsorcij na to misel, ki je brez druzega hvalevredna; seveda samo v slučaju, da se bodo ribe prodajale resnično po cenah, ki bodo konkurirale z govejim mesom. Imenovani konsorcij se je obrnil na južno železnico s prošnjo, da bo možno prevažati ribe z vlakom, ki odhaja z Reke ob 5. uri pop., tako, da bi dohajalo blago v Gorico z brzovlakom ob 9*52 zvečer. Tako bi prišlo blago še v svežem stanju naslednje jutro na prodaj. x Odkritje spomenika. — Veteransko društvo v Gorici odkrije dne 16. oktobra t. I. spomenik onim ponesrečencem, ki so dne 18. oktobra 1846 leta utonili v Soči, ko so z barko veslali čez njo. Spomenik stoji na železnem mostu pri Barki. V kamnu je izklesanih 53 imen vojakov in civilnih oseb, ki so takrat ponesrečile. Požar v Gabrovici. V nedeljo zvečer okolo 8. ure nas je alarmiralo zvonenje zvonov, ker je začelo goreti na št. 45 posestnika Josipa Furlana. Ljudstvo se je hitro zbralo na licu požara, ali njega, ki bi moral biti prvi, ni bilo — g. župana Ostrovška namreč. Prišel je še le kake pol ure kasneje. Ko ga je ljudstvo zagledalo, je nastala splošna nevolja in ljudje niso hoteli več gasiti. Šele, ko so na poziv F. Podpisana si usojata opozoriti slavno občinstvo, da sta otvorila novo manufakturno trgovino pod skupnim imenom „Taddeo & Triscoli" v Via Nuova št 22 (zraven knjigarne Chiopris) Najbogateji izbor blaga za gospode, perila, maj preprog, odej, fuštanja, traliža, malih predmetov itd. JAKOB TADDEO MASSIMO TRISCOLI (prej zastopniki bivše firme Fratelli Serafini) Trst - Via Nuova 22. Trst - Via Nuova 22. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Dražba, ki se bo vršila v sredo dne 5. t. m. od 9.—12. dop. Chiffonieurs, umivalnik z mramorjem in ogledalom za 2 osebi, omara s štirimi predali, mizica, stenska ura, ponočne omarice, ogledala, etager, obešala, pisarna, avtomatična blagajna, več parov čevljev za gospe in otroke, buteljke asti spumante, dalmatinsko vino in Byrrh, kozarci, steklene posode za peverone, skombri v škatljah, fileti, salam, gnjati, ovčji sir, omotni papir. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare št. 6 REZBARSKA DELAVNICA. Mlekarska • zadruga = v Senožečah = odda z novim letom mleko v zakup. Odlikovana pekarna In sladščlčarna z zlato kolajno In križcem na mednarodni obrtni razstavi - t Londona leta 1909 ■ ■ — ..... Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 nasanja slavnemu trikrat na dan svež krnh. občinstvu, da ima _ Frodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti posebno za čaj. Ima razna fina vina in likerje v buteljkah In fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokate itd., kakor tudi vse predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov g^* po najnižji ceni. Brezplačna postrežba na don?. — Priporoča IliMlffl ClfftVlf * THft * se slavnemu občinstvu z odliČn. spoštovanjem VillIVU jAcli! • llai • Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst 44 f* AH' Artigiano Trst, via Arcata — Angolo via Sapone 9 izgotovljene obleke % za moške in dečke. - - Izbor hlač in srajc za delo. Trst - Via Arcata - Angolo via Sapone št. 9 - Trst POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO ■V PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VIA MALCANTON - TRST Mnenjs psi. to. PATAK-a t MartoM G. J. SBRRAVALLO Trst. Oprostite, če Vam pišem še le danes, a moral sem čakati, ker sem hotel podati svojo definitivno sodbo. Vam konečno lahko rečem, da sem imel z Vašim izdelkom ŽELEZNATO KINA - VINO SERRAVAL-LO (Vino di China Ferruginoso Serravallo) v vseh slučajih malokrvnosti — vrsta živčne malokrvnosti — izvrstnih vspehov. Vaše vino se je izkazalo izvrstno v zdravljenju neke gospe močno nevrastenične, ki je trpela na nespanju. Nočem zamolčati, da se Vaš izdelek radi jemali tudi otroci in da sem bil vedno zadovoljen z doseženimi uspehi. Martonvdsar, dne 21. maja 1909. Dr. PATAK. .Coffć Goldoni' Trst, Fiazza Carlo Goldoni št. 2 Pijače naravne in prve vrste. Časopisi in ilustracije. POSTREŽBA T0ĆNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO MARJNSEK. nr s TRATTORIA „Ali* flnticn pompei Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se glavnemu občinstvu. - Toči se izvrstno vino: teran, istrsko, furlansko in belo. šteinfeldsko pivo. Domača kuhinja z raeuovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča FRANJO MARINŠEK. «3 •in C. kr. Finančna prokuratura v Trstu naznanja tužnim srcem, da je danes umrl njen šef gospod Finančni prokurator Dr. IVAN FABIANI TRST, dne 3. oktobra 1910. 3 E3: IE2 E Podpisan?, ki sem bil že POTNIK tvrdke Struchel & Jeritsch, si usojam naznaniti slavnemu občinstvu, da odprem v malo dneh novo s trgovino 1 ■ B ■n ti v Tt stu, v ulici Caserma št. 6 s spoštovanjem Silvio Dorbes. P==H= a 8iran IV ►EDINOST« št 275. V Trstu, 4. oktobra 1910 V. prihiteli orožniki iz Komna, so se ljudje zopet lotili gašenja. Žalostno pa je, da si naš gospod župan v takih slučajih ne zna nič pomagati in da ga morajo še-le drugi — n. pr. ex-orožniki — poučevati. Da je bil on mož na svojem mestu, bi bil požar hitreje pogašen, tembolj, ker je bila voda le 20 m. daljave na razpolago. x Nesreča. — V soboto zvečer sta se splašiia konja podjetja Zongher, ko sta vozila skozi ulico Leoni. Spustila sta se v divji tek, tako, da je kočijaž Josip Pavlin padel z voza. Pri kavarni „Teatro* se je enemu konju spodrsnilo in je padel na tla, drugi konj pa ga je vlekel po tleh naprej. Policijski inšpektor Putrih se je vrgel zdivjanemu konju v vajeti; posrečilo se mu je ga vstaviti in tako preprečiti kako večjo nesrečo. Kočijaža Pavlin, ki je težko ranjen ležal v krvi na tleh, so prenesli v bolnišnico. x V Gradišču ob Soči nastanjena kompanija lovcev se je preselila v Ronke. Gradiščani so delali na to, da bi obdržali to vojaštvo v svojem mestu, ali vojaška oblast ni hotela ugoditi njihovi prošnji. x Znani Cociancig, ki je navzoč pri vsaki demonstraciji in ki prodaja nekaterim neumnim Slovencem še vedno svojo robo, se je postavljal okoli „Hotela Central* v nedeljo, ko se je vršil shod za ljudsko štetje. Čakal je na „calato". Ker se pa nihče ni zmenil za-nj, je ostal takrat izjemoma miren. Revež ! Otvoritev novega šolskega poslopja. Iz Lipe na Krasu: Že v soboto 24. m. m. so pokali možnarji in naznanjali, da se vrši v Lipi nekaj posebnega. Res! Vrli in napredni Li-penci so doživeli velepomemben in vele-važen dan — saj so blagoslavljali novo šolsko poslopje, kamor bodo pošiljali svoje najdražje, svoj up in bodočnost naroda — česar se oni tudi zavedajo. Na blagoslav-Ijanju, ki se je vršilo drugega dne, sta bila poleg domačega^ duhovnika tudi duhovnika iz Temnice in Škerbine, od katerih zadnji je tudi govoril, pojašnjeval pomen te slav-nosti in bodril k rednemu pošiljanju otrok v šolo in k vzajemnemu sodelovanju z učiteljem. (Da, da, a besede mičejo, izgledi vlečejo!) Na to je govoril g. učitelj Mo-horčič, čegar govor je kar elektriziral občinstvo. Kako ne? Saj se je poznalo, da čuti, kar govori, da mu ys „ „ „ dečke „ „ »0—30 Obleke „ „ za otroke.....„ „ 4—16 Sukn'e, kožuhi z ovratnikom iz prave kožuhovine za dečke, pelerine iz Lidna po cenab, da »e nI bati nikake konknrenoe. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvršuje se dalo tudi po m?ri. Velik izbor potrebnih predmetov za delavce: hbče, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba soMdna' ALLA CiTTA' Dl 7R1ESTE Trst, ulica Giosne Cartei štev. 40