Vesti
ZOISOVE NAGRADE IN PRIZNANJA 2013
Zoisove nagrade in priznanja, priznanja Ambasador znanosti ter Puhova priznanja za leto 2013 so bila podeljena 22. novembra 2013 v Mariboru. Med prejemniki Zoisovih nagrad in priznanj sta tudi clana nasega drustva: prof. dr. Tomaz Zwitter in prof. dr. Dusanka Janezic. Vsem nagrajencem iskreno Čestitamo za uspeh in priznanje.
Dosezki nagrajencev so opisani na straneh Ministrstva za solstvo, znanost in sport [1]. Povzemimo dosezke nasih Članov.
Dusanka Janezic je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosezke v matematiki v naravoslovju. Dusanka Janezic je redna profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem in znanstvena svetnica na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Temeljne usmeritve njenega znanstvenoraziskovalnega dela so izpopolnjevanje in razvoj ter uporaba novih metod in algoritmov pri molekularnem modeliranju, to je pri teoretskih raziskavah v naravoslovnih in tehnicnih znanostih, kot so kemija, farmacija, molekularna fizika, strukturna biologija in razvoj novih materialov. S svojimi vrhunskimi dosezki na podrocju molekularnega modeliranja, ki ga je v Slovenijo pripeljala pred 20 leti, je trajno prispevala k razvoju znanstvenoraziskovalne in razvojne dejavnosti v Republiki Sloveniji. S svojim dolgoletnim znanstvenoraziskovalnim, pedagoskim in strokovnim delom na podrocju molekularnega modeliranja si je pridobila velik ugled med vodilnimi strokovnjaki in znanstveniki v svetu in doma.
Bibliografija profesorice Dusanke Janezic obsega vec kot 400 enot. O svojem delu je v soavtorstvu objavila znanstveno monografijo z naslovom Graph Theoretical Matrices, sedem poglavij v monografijah tujih zaloznikov ter 86 znanstvenih clankov v tujih revijah najvisjega kakovostnega razreda z domacimi in tujimi sodelavci. V zadnjih sedmih letih je profesorica Dusanka Janezic objavila 40 izvirnih znanstvenih clankov v uglednih mednarodnih revijah z visoko odmevnostjo. Njeni znanstveni dosezki so inovativni in imajo k uporabnosti naravnano vrednost.
Tomaz Zwitter je prejel Zoisovo priznanje za pomembne znanstvene dosezke v astrofiziki in astronomiji. Prof. dr. Tomaz Zwitter je profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Svoje raziskovalno delo je usmeril v astronomske meritve, ki omogocajo pridobivanje podatkov, potrebnih za razumevanje mozaika strukture vesolja. Raziskuje medzvezdni prostor, samostojne in dvojne zvezde, galaksije, aktivna galakticna jedra, supernove, simbioticne zvezde, kataklizmicne spremenljivke, pulzarje in komete. Za studij teh raznolikih objektov uporablja predvsem spektroskopijo in fotometrijo. Uveljavil seje pri vec mednarodnih kolaboracijah, katerih cilj je razvozlati zgodovino in prihodnost nase galaksije. Omeniti je treba, da
78
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 2
Zoisove nagrade in priznanja 2013
Tomaž Zwitter
je eden od ustanoviteljev pravkar končanega mednarodnega projekta RAVE (RAdial Velocity Experiment), pri katerem sodelujejo znanstveniki iz devetih držav, in je tudi njegov znanstveni direktor. Projekt RAVE je doslej izmeril radialne hitrosti in spektroskopsko določil vrednosti fizikalnih parametrov več kot pol milijona zvezd nase Galaksije. Med dosezki njegovega dela je treba posebej poudariti meritve ubezne hitrosti iz nase galaksije za zvezde v Sončevi okolici, ki so nov neposreden dokaz obstoja temne snovi v zunanjem haloju Rimske ceste. Meritev ubezne hitrosti je omogočila tudi do zdaj najboljso določitev mase nase galaksije. Profesor Zwitter je uvedel novo spektroskopsko metodo določanja razdalj do zvezd, ki nam da prostorsko sliko polozajev in gibanj zvezd danes in v preteklosti. Je vodja raziskovalnega programa Astrofizika in fizika atmosfere. Bil je član čen-tra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije in predsednik njegovega sveta. Vodi slovensko sodelovanje pri misiji Gaia Evropske vesoljske agenčije, ki astrometrično, fotometrično in spektroskopsko opazuje milijardo zvezd nase Galaksije in bo tako odgovorila na vprasanja o nastanku te, kot ene od tipičnih galaksij v vesolju. Sodeluje v projektu HermesGalah, ki bo posnel Ečhellove spektre milijona zvezd in določil natančne kemične zastopanosti 26 elementov v njihovih atmosferah. To bo natančno opredelilo nastajanje zvezd v zgodovini nase galaksije ter poiskalo bratranče nasega Sonča.
Je (so)avtor več kot stotih člankov. Znanstvena dela nagrajenča so dosegla izjemno mednarodno odmevnost, saj so bila čitirana več kot tritisočkrat, kar kaze njegov pomembni prispevek k svetovni zakladniči znanja.
LITERATURA
[1] http://www.mizs.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/55/8426/,
dostop 30. 11. 2013
Aleš Mohoriš
Obzornik mat. fiz. 61 (2014) 2
79