fiak in
,«delj ® praaaikoi

GLASILO SLOVENSKE NARODNE
PODPORNE JEDNOTE
K
LETO-YEAR IX.
CHICAGO, ILL, ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) 1916.
STEV .—NUMBER 89.
Anglija jc pozabila,daZdružcnc IZ DELAVSKEGA SVETA.
države niso b ena kolonija. u „ . «. . j3-. •. . u	V Kanali imajo Marci še man) pra-
vic kot v Rusiji in na Turškem.
Predrznost angleških diplomatov presega vse meje.
amalEŠKT "KOMIS" MU JE PEJ5TBD. — ČRN0R0KAR8KI O RISK V PITTSBUEOHU - NI VB KAJ BI STORIL I MILJO nom PREBIVALSTVO V DBTEOITU NARAŠČA T7.RED-NO - STRAŽA OB MEHlfiKI MEJI NI POOBNI REČ -FARMARSKE BANKE 80 SREDSTVO PROTI ODEBUfeTVU. L ŽELEZNIŠKE TRAČNICE ZA ZAVEZNIKE IN DBUOB VESTI	_
Mesto svojega soprogi ie ustrelila svojo priiatellico.
Washington, 13. Kept. — Mno- St. Lonia, Mo., 18. soptombra.
gj eenatorji in kongresniki zbira- ITletni Later L. Housman je dejal jo podatke ghde drznega pošto- svojim starišem, da gre na počit-aanjg angleških diplomatov v nice. Delal je v veliki trgovini. WahiiiRtomi, ki tajno prit iskajo Mladi Hauaman jo je popihal v na miKo vlado, da ovrže ali zavlc Kanado, meato da bi avoj čaa po-h določbe tikajoče se repriaalij rabil za počitnice. Tam je vstopil proti britiški "črni listi." Podat-j v angleško armado in je rdaj neke bodo predložili takozvaneniu stan jen v Windaorju, Ontario, "lobby committer" kongresne brzojavka ne pove, če je fantu iboniifc, da utvar preišče. presedel angleški "kouiia" ali ao I)ant*s jc prišlo na dan, da je starši na drug način izvedeli, da j tur | angleški poslanik sestati "k je sin vstopil v angleško armado, eajinauj z enim senatorjem in mu'Pakt je, da je kongresnik Willi-predložil avoj protest zoper ome- sin L. Igoe apeliral na državnega njene določbe. Do zdaj je vedno i tajnika Lansinga, da stori po-velji'lo pravilo, da so inozemski trebne korake in oproati mlado-diplomatjc komunikirali z ameri- letnega fanta vojaške službe, ikim kongresom potoni državne-. Pogodba med Združenimi drža-jjH oddelka, in do /.dnj še ni bilo vami in Anglijo se glaai, da mla-likati, da bi poalanik tuje države\doletni, če so ameriški državljani, l # .............. i..............ne m0rej0 vstopiti k britsko ar-
mado ali mornarico brez dovoljenja starišev.
konferiral direktno s kongresni k i ili Neiiatorji kakor je to storil an-"lwki poNlanik.
Vsled tega bodo zahtevali kon-iremiiki, da zvezna zborniea preide to zadevo. Obenem zahtevajo, (1h mora na dan, zakaj je bil potlačen Phrlanov amendment ravno pred zaključit vi jo kongresa. (Phelanov amendment k davčnemu ukonu je bil nuperjen proti AflRliji.)
Chicago, 111., 13. aepttembra. —
27letni Charles Bauer je ustrelil v tovarni National Candy Company svojo 2(!letno ženo Ethel Bluer v pričo mnogih delavk. Od-<1*1 je nanjo štiri strele. Po stor-pnem zločinu jc izvršil samomor. Virok? — Ljubosumnost!
Pittsburgh, Pa., 18. aeptembra.
Pod italijansko grocerijo na 221 Larimer Ave., kl jo laatuje Paul Marellio, sta se dogodili dve eke* ploziji, ki sta povzročili ogenj in $2,500 škode. Marellio je prejel od črneeekapjev več pisem v katerih ao &mo*okarjt anfcteveli de-nar in mu grozili, da ga poženo v zrak, če ne prldei na dan z drobižem. Marellio ae je aniejal črno-rokarjem in sporočil policiji kakšna "prijateljska" pisma mu pošiljajo.
Dtlavci v državi Okit kupujejo M0—Stara
nn it.
Cistaožtlezniiki mi|iitjt li fliiatnl kralj Monin si
ifr«|t i HijM.
Chicago, IU., 13. aeptembra. —
Hubbard Woodau Ho našli mrtvo v stanovanju soprogo Keler-J», vrtnarja, poleg nje je ležal mrtev i»j.-n 12letui sin Miha. Žena izvršila samomor, ker jo je bi-»riuii njenega moža. Now-dje pripovedujejo, da je ukonsko dvojica imela prepir,, I kar m* jr Keller odstranil. -I N'-kii stara /.-na ji je povedala,' Pjf KHIcr njeno 121etrio hčerko •bil k sebi in jo zlorabil. I>n»Kn tragedija sc jc odigrala1 (hkpark'u.
K" .1« sinoči prišel Krnest Mot-1 .lomov, jc občni il plin. Nič j J^Kh pričakujoč, j,, poklical ^'1'', d * vi vdrli v stanovanje.1 postelj'
St. Louia. Mo., 18. aeptembra.
Dora Fisher, stara 34 let, je streljala na svojega soproga Chris Fisherja. Zgrešila je cilj in zadela je 351etno Airnea FHzeimmins, pri kateri je bila Fisherjovs dvojica na stanovanju.
A,gnes Fitzmmons je slišala, da se zakonska dvojica prepira. Vstopila je skozi vrata, ko je Dora Fisherjeva pričela streljati na svojega moža.
New Kensington, Pa., 18. aept.
70letni Thomas Coulin je s svojim bratom Frank Coulinom prišel pred 25 leti h Irske v Ameriko. Po petih letih sta se brata ločila in vsak je Sel svojo pot.
Te dni je Thomas Coulin zopet opravljal svoje »vsakdanje delo v tovarni Braeburn Steel Čo., ko je
V poMrlji i, i .	, i tovarni Bracbum Steel Co., ko je
^b" "	dobil obvestilo, da je njegov brat
■ TKH. No p rog lil otrok Not-I.	>., mnnnn
Milila sta boleti rt I a že dalj ča
Ind 13 8®P^mbra.
^ ^''Faildeu, »uperiiitcn-
M,,pl'h* <lil Co., je padel v olje n, utonil.
»"* »premij
j«\alci
•ti. pa ao
ni utonil. Nje-Ka jc hotel re-
msmili plini.
iu niti zapustil $1,500,000.
Stori Tomaž se je nasmehnil, nekaj časa molčal in potem dejal, da ne ve, kaj naj počne s tako ogromnim premoženjem na stara leta.
Now York, 18. aeptembra. —
J. P. Morgan je naložil $2,600,000 francoskega zlata v preiekuševal
Čeden aodnik želi, da bi žtnj karji pomrli od lakota.
Toronto, Ontario, 13. septem.—. Od 25. do 30. aeptembra bo abo-roval kanadski delavski kongrea v Torontu. Kongrea ae bo pečal a zakonom, ki prepoveduje delavcem atavkati v javnih podjetih, če niao 30 dni preje napovedali stavke.
Zakon ima očividcu namen ia* stradati delavce, še preden ao pro-glasili stavko. Ko ao bili odpuftfe* ni ceetnoiželeauiški uslužbenci v Montrealu, je najvišje sodiite iz* reklo, da delavci nimajo pravioe zahtevati od vlade,da imenuje komiaijo, ki bi preiskala njih pritožbe.
Značilna razsodba je bila ran* glašena tudi v neki stavki v Novi Škotiji, kjer so delavci preje aa-štrajkali, preden je bilo sklicano razsodišče in so iz unijakega sklada plačevali štrajkarjem živel. Neki anijaki odbornik je bil hudo kaznovan, kar je delavcem priporočal, naj vztrajajo v stavki. Vi« šji aodnik Townahend se je ob tej priliki izrezi), de je največji greh, te M atavkarja podpira, da M lahko prelive.
To iajavo sodnika je J. G. 0'-Donoghone, advokat za organiai rane delavce, oevetlil e temi eedemir MB dmgiml reklo sodišče, da se štrajkarjem dovoli umreti lakote. C* hi bili štrajkarji v ječi, bi mogoče sodišče kaznovalo jetničerje, ker jim je dovolil sveš zrak in druga sredstva za iivljcnje."
Novodobno tlačaneto — delavci v Ohio morajo kupovati delo.
Columbus, O., 13. septembra. — Državna induatrijalna komisija je objavila poročilo, kako kupujejo nevedni in v inozemstvu rojeni delavci v nekterih tovarnadi v Ohio delo.
Poročilo pravi, da je že skozi leta v mnogfh tovarnah v navadi da delavci kupujejo delo in je nerazumljivo, kako je mogoče, da mc kaj takega godi pred očmi uradnikov družbe.
V nekaterih tovarnah je nekaj samopoaebi rszmnljivcga, da plačujejo pristojbine preddelavcem. V največ slučajih so žrtve inozem-aki delavci, kr ne raztnnejo angleščine.
PriatojWne za delo znašajo od škatlje smotk. steklenice žganja do $25, ki nosi 2fte na uro. Pred-delavei so tako prebrisani, da ne sprejmejo pristojbin direktno, temveč se po*lužujejo mešetar-
alulbencev, da bo lahko pometala z njimi po svoji volji.
Udarec delavstva bodo občuti-li Morganovi interesi, ki kontrolirajo družbo.
New York, Brooklyn, Bronx, Yonkers, White Plains, New llo-onelle in Mt. Vernon ae udeleže o-gromnc stevke,
Prvi bodo posegli v stavko, če bo treba, čolnarji, ki dovaiajo premog za elektrarne, ia katerih dobiva družba električno silo.
m i .
Situacija v atavki.
New York, 18. septembra. — Promet na ulični, podialični iu nad ulični železnici je tako pohabljen, da je ainoči mnogo pasažirjev tvegalo avoje življenje, da so prišli domov. Ljudje ao se voaili ua navadnih voeeh in tovornih avtomobilih. Kljub temu so pa uradniki Intreborough izjavili, da je promet normalen.
fttavkokazi so pričali pred komiaijo za javno službo, da atav-kokaška tvrdka Bergoff - Wade!I 4|rdo ravna c njimi. Zaprti so bili v remizah, tepeni od uniformira->nih policajev in niso dobili plače. gVoeili ao, da ae jim pomaga, dn vrnejo v Chieago, Cincinnati Pittsburgh, kjer jih je atavko-tvrdka najela.
> pehwl toraJkaiJcT po Peti ave do Union Square, katerega se je udeležilo 13,000 atavko* karjev.
Organizirani židovski delavei ao aklanili, da sa pridružijo kon* ferenci za splošno Ntavko.
Stavki se je pridružilo uadalj-nih 37 uiotorruanov podulične železnice. Vseh motornikov podulične in uadulične železnice je sedaj 600 v stavki.
Sinoči so se pasažirji ua Tirne Square postaji trgsli iu gnetli, kdo pride prvi ns voz. Strgatia jc bila obleka, klobuki zmečkani, ženske ao kričale iu bile ranjene. Na nekaterih postajah jc bils ts-ka gneča, da niso mogli pasa/ir j i
Umikajoči Rumunci masakri-rajo civilBO prebivalstvo.
Ruski razruševalec potopljen«
BOJI OB BOMI SE VRBE Z VSO SRDITOSTJO. _ POROČILA O BOJIH V KARPATIH SO NASPROTNA. - PARIS POROČA, DA SE BOLGARI UMIČRJO V MAOEDONIJO? - VLADARJI CENTRALNIH DRŽAV SE POSVETUJEJO — KRIZA NA OR-fiKEM - RUMUNBKI OBNBRAL JE UTONIL NA BBOU. -WILSON JE OBftIRNO POVEDAL SVOJE MNENJB O BODOČNOSTI MEHIKE
Francozi so dosegli uspehe pri Bouchavesnesu.
na nemško fronto v obsegu šeat kilometrov južno ml Conihleae do reke. Napad se je začel ob polu ene ure popoldne in ob eni uri je že bil v naših rokah ves sistem zakopov na prvi upniški črti. ČV-te so nadaljevale prodiranje proti iztoku iu osvojile strategi*nl hrib štev. 145 z goadoiu Marriehes iu ves zakupni sistem do oeste, ki vodi iz Betliune v Peronno; tam smo se ustavili iu naša črta adaj drži od južnega roba Haneourta iu južno do Bouehavesuesa, Dalje proti jugu sum raztegnili naše pozicije do gričevja štev. 7tl, zapodim od Feillaneourts. Dn adaj smo našteli 1500 vjetih Nemeev,
ba ur.) V Transilvaniji ae bojujejo nemške dete a Rumunoi.
Laredo, Tex., 14. decembra ~ Armad na patrulja v Ban Ignaciju je dobila piamo, da ugrola ameriš. ke čete napad, ker ao prejeli me hiški banditje smrtno kazen radi napada na ameriško konjenico v juniju. Ameriške vojaške oblaat! ao odredile varnoatne odredbe. San Antonio. 14. aeptembfm. — ■■	General Peraliing Je poalal obva
na vozove m ne iz njih Drug. so ^ ^ run-Umu, da ao od
komaj ušli smrti. Na postaji 23. ^ noyo il#d Franolioa ville. ceste je neki stavkoksz zaprl vra
ZADNJE VESTI.
New York, 14. aeptembra. — Brezžična brzojavka ia Berlina porote, da ao Rumunoi maaakrira* li nedolžne civiliate pri umikanju. Požgali ao bolgarake vasi V Slrre baniji ao pomorili vae moške. Bta-novnike ia Altmirja, Oradmurja ln Dabuka ao Rumunci yaell a aa bo na sapadni breg pri Kalaraftu, da ao ae atrahopetnl Rumunoi tako obvarovali bolgarakoga ognja.
London, 14. aeptembra. — Reu-terjev biro naznanja, da ao Bolgari aaaedli Kavalo ln ujeli del grške poeadke.
Berlin, 14. aeptembra — Nem ška letala ao napadla ruake bojne '»»ed katerimi mnogo čaatnlkov. ladje pred Konatanoo in južno od — Južno isl Home je bilo artile-nje.. Zadeta Je bila em bojna la- rljeko bojevanje, toda brea Inl an-dja^ ena potaplate in več raaru. terijskih skoij. Na istlalih krajih levaloev.	fronte je bila kftnonada v prcsled-
Dne 19. aeptembra ao nemška ki,) " vodna letala napadla ruako bro- V dauašujeui poročilu pravi dovje v aalivu Riga. Ved ladij Je vojni urad, da nadaljujejo Frau* bili sadetih, en raaruševalec ae je oozi z ofenzivo severno od Nouie pogreanil.	proti I'eropni in da so dosegli že-
Rim, 14. aeptembra. — Vojni u- ler.nleo med Peronno in (1omble-rad naznanja, da eo italijanaka som. Osvojili so tudi Buuehaves-tete v Dolomitih aaaedle pozicijo, ties in goad L'Abbe. Id obvladuje tranenanški prelaa London, 18. aept. — Položaj na Petroffrtd, 14, aeptem — Ruai francoski fronti je neiapreiue-— policije v Karpatih kljub 1(J1,,
aept. Vnjnl urid
V. Li?^ ' t, > včeraj poročal: "Fronta ba-no prek UyvUl», L. I. Vojni u V|U.Hkl,^ krolipi.jnea: Sovražni rad porote, da w bili vai silni ru u lm „,,„,, MtlMllHl rrke Ku.
^ ^ I ? L ^ ^TJ'h	bi,» p^prečeni. V gozdih
rontMAli Je aploh mogoče? Kdo Fom|H& , ^	*
laže? Petrograd ali Berlin Opom	{ '
,<10 l-J- • MM
ta, ko je bil pasaži r z eno nogo na platformi z drugo us vozu. Sekundo kasneje je oddrdral vlak iu paaažir je komaj zlezel ua voz in ae tako izognil hudim poškodbam.
Državni odbor sa poravnavo sporov je odločil v prilog de-lavoetn.
Brockton, Mass., 13. sept m. --Odbor za poravnavo sporov je odločil, da si* poviša mezda delav-
jev, ki so večina zopet delavei. cent v podjetju Brocton <Ja* Co. Mešetsrji vživajo ugodnost boljšega dela. .
Ta navada se je tako ugnezdila, da tujca, ki išče delo, ni treba vprašati za pristojbino, amps k jo kar »am ponudi.
Večinoma ao delavei člani unije kurjačev za stalne parne koti**. Plača se poviša vsem delavcem, katerih pleča ni bils povišana pred par meseci. Delavcem pri izdelovanju plina se dnevna plača

Cmcinati 0 n	nem uradu. Zlato je prišlo iz Ka- Aužnost. Ni čudo, če izkoriščani i-
a*o.
I in
*'M* h,sU r je ns željo neke 'iruvb,. uvedla preie-»iiko v-diiiogleva druži-|"iti na dan in us o-
^ pačilm. I
da
K.
* takimi "i da
1.1
'•»lin je žhela z lies' družino in *e pre-^ lahko živi s temi
nad c iu je del zlata, ki je v mi nolem tednu dospelo iz Evrope a'
Kanado.
Zlato ima najbrž namen utrditi zopet angleški in frencoski kredit v Ameriki. Vsega zlata je baje dospelo cs $40,000,000 v Ksna-do. —
w t /»
•""»•♦•i t«, u r,, »II ii-
St Paul., Mina., 18. aeptembra.
s«hI išče bo imelo odločiti če je eolnčeriee brezen ali nezgoda-
bi Poaterj#va Ceorge Kau, mestni d^avee, je
* " loži
'»vljiemiii hočejo do delavci zapravljiv
Poročilo pravi: "Taka navada ^»viša <k! $2.75 na $3.000j delav* povzroča najhujšo i ud ust rijsl no' eem. ki čistijo-ognje. od $2.M ns .......$2 75; delavcem, ki dova/sjo premog od $2.25 na $2.50.
Veliki uapeh atrojnikov, ' Philadelphia, Pa.. 18. aeptemb
ra. — V tovernah MtdveU« Steel Works je za strojnike uveden o-■eniurni delavnik. Strojniki, ki ao <im» m a. »irsai a. mi«mi
nrrzemaki delavei poetajajo zlo-voljni in pride ob času stavke d<> nasilnih dejanj. Kako naj spoštuje inozemski delavee družabno organizeeijo, v kateri s<» take
razmere

Oeetnočeleeniška družba in njen gospodar Morgan ae igrajo s of ■nJem.
New York. 12. septembra. — Združene strokovne orgenizaeije
<i i.
ia	.......
ls. Želimo jf dr dobil vilnčerieo pri delu in ' bi zaslir/.il us mesto za $2,000 ^Iškodnine uh pa |H*t n- Komisija za poneerečbe v drža dokazele. keko!vi Ohio je priznele solnčerieo, do- «tlo do nebe
Chioago in okoliea: danea hlad v New Yorku ao pripravljene po- nrjše, Jutri \r\u> vrenn« in hladno, svati v*e dHaver ne štrsjk. ds nr Illinois: v črtrek hle4ne>.v pe drevje InterboroMgh Rapid tek le|m vreme in hladno; wv#»r Transit Company in Morgans /rs- nosapedni vetrovi v eevrrenm delu države.
I>rožl»a w r odlfK-il*. da uniči j Temperatura v OhieefU: nsjviš
1"» renti na dan hijeno na delu, za nezgodo	---- _	h
organizseijo re«tnožele«ni4kih n I je nejnitje 57 stopinj
I
(Dali* mm I. rtraftt. S. fc«t*Ml
dalje.
Vas (liueliy je padla aovražnikti v roke v nedeljo. Artilerijska bitka se nadaljuje."
BOLOABI SE UMIČBJO V MAOBDONUI
Solun via Pariz, 13. sept. — Zavezniški napadi na bolgarske Črte so se nsdaljevall ves dau včeraj iu posledniea Je, da se Bolgari U* mičejo ua vsi froihtl. Severno od MajadaKH v okolišu DoirariMkcge Jezera Je trajala bitka zadnjih 3tt uri iu zavezniki so končno Istrga* li Bolgarom zakope HiHf Jaidov dsleč ua dve milji široki fronti. Iztočno so porinili Angleži avoje pozicije nn iztočnem bregu Stru me in okupirali nadaljni dve vati; bolgarske pozicije ob Strunii so zdiij trdno v rokah zsveaulkov, Bolgari mo že pričeli čutiti pritisk zavezniške ofenzive v grški Maeedoiiiji, kjer so pred par tad ui osvojili več grških fort. Teb |Nixieij zdaj ne morejo obdržali, ako nočejo ostati za hrbtom zave* zuiške armede, in današnja veat se glsMi, ds eo Ze izpraznili vm* forte v Kevsll. WNHNNI mož zave* žuiške armade je v skeiji,
lailldon, 13 sept Včerajšnje uradno poročilo tflede balksnske
ških semeljekib utrdb do -e-ie, ki	" kIsm "Nils pmdifn
se Vije iz Peron ue v itethuno "> iKtočueni bragu Struu.e ne Dalje proti juiru so Francozi rsz.|eaaa-lsaljaai- Skupno a Prsneozl smo tegnili svoje pozicije do gričevja i vseli Jeminah in vjeli Mi BolKa-Atev 7b in zafiadno do Fouleneo '""V. V okolišu Doirenskege Jeae*
rs se vrši sistemstičuo bonibardi*
urta
Južno mJ Somme ni bilo včeraj r"MJ4 sovražnih |a,zieij severno infaiiterijakib bojev, uiti niao An ,mI Makukova gleži ponovili ofenzive m verno Kraiieoeko uradno |K»r«»člloi •si reke Fratieoaks bojna črta	fronti ob Slrumi »» AugM.i
zdaj d»>*rra železnieu v bližini I "kupirall Nrvologen k naakokom. Peronne in tik za njo je gt»re St Silrta kanonsds v okolišu Dolrsn* (|veutln, ki je ključ do Perofine "ke^s jerers se nadaljuje. Zeped* tumbles je oeUi deleč ra frane« «»o wl Vsrdsrjs Je zavezniška o. ■ko črto proti ju^u Zdaj <*» ns fenziva h prinesla Imeniten re* vrati Angleži, da vzamejo (Vinih-<"ltet Na fronti treh kilometrov <m in droge točke v bližini, ako emu oavojili vae bolgarske zako-We jO /imeti aftoredno fronto a I" 'I" daljsve hisi metrov. Žepa-Franeozl.	1 Mrovakeiia jezera poka-
Včerajšnje uradno poročilo w /oje arbaks artilerija veliko sk-glesi: "Hevemo od S*'»me je naša (Nedeljeveaje na 8. strani, infanterija izvršila nag' I oa»kok	1. stopee.)
PRANOOZI SO OSVOJILI ITI RI MILJE ZAKOPOV OB SOMI V POL URE.
Pariz, 13. sept. ~ Francozi so včeraj z naskokom oaaojili ves si steni nemških zakopov ua štiri milje dolgi fronti južno ml Comb lesa do reke Some iu vss stvar je bils izvršena v pol uri v uaj večji brzini, s kakoršno se doslej še ni ponašala nobena armada na francoskem bojišču. Napadajoče čete pa niso počivale uiti treuo tek, temveč ao takoj udarile na iztočno stran in žeie sadove avoje lis mmleiia napada, okupiral« so »vea gozd M srrieres in atrateglčui hrib šlev. 145 Ta napad je prinesel Franeorom |ioeeat vseli, nem
PROSVETA

•E»KffV mamn_
Ui živimo ž* v »o-
: .li ž ctantncm
Socialisti trdijo* do je sedanja družba kipitaliftična, ki »e loči «id socialistične kot noe od df>*-v$. Vpričo te trditve ti vstsnejo ofieijelni organi, ko je atavka že lesniČarjev viaels »o niti in pri d#jo z "dokazi,-' da
la ča gremo po toj poti naprej, prihaja am» do zakljaika. da praktično vsakdo i teka .i laatuje. vn pa nič. Tako imamo n. pr. tobačni, oljni, jeklarski trust io ie »nogo drugih trustor Njih vrednoatne papirje, ki ao vredni miljard* in miijarde. imajo banke in vaaka banka ina vlagatelje.
H takimi dokazi prihajajo ljudje m hočejo dokazati ljudstvu, da je eoeializem nepotreben, ker m U imamo. Dopovedati nam hočejo, da siromašen delavee revnotako laatuje premogovnike in oljne studmet kot Rockefeller, da so banke, katerim zapoveduje fiimn-čui kralj Morgan, apločoa ljudska last.
Tudi Uki dokazi ne Irndo o-hranili kapitalizma, ker vanje lahko verjamejo le če šolarčki v prvem in drugem razredu ljudske šole, ki smatrajo vsako pravljico za čisto in golo resnieo. Na odra-ščene in normalne ljudi pa napravijo vlia, da kočf jo dokazati da črna barva ni črna, ampak je bela. ' •
KuvMljt Irvttra Barlart v Fimt City, PL
01 predsednik Peternel poroča, da je v«dno skušal izpolniti svojo dolžnost, da je delal kolikor mogoče v koriat in napredek or-deio t "OOKazi.- us ameriško fanizaeije. Tajnik ni imel popol-liudat /o laatuje ameriške železni- noma vae urejeno v svojem uraču U Kajne, malo smela trditev!;ob času, ko je on naatop. prad-Vendar p. meddržavna trgovsks sedništvo, zato je bil pruiljen do-koui'iija to trdi na način v svo- voliti mu pomočnika za dobo ie m zadnjem poročilu, ki mora dni.
zadovoljiti vsakega fte tako zagrj-l Glede pryšenj in pritožb bode
zenega kazuiata*).
Gospodje ao pozabili pri avojeui v temelje van ju, če je res tiOO.OOO železniških delničarjev, da ta številka predočuje komaj V/2% P™-bivalstva v Združenih državah, fttavilka sama pove, da amo še deleč od tega, da bo ljudstvo, la-stovalo železnice, posebno če po
pojasnil, kadar pride to na red Priporoča združenje društva Barbare z drugimi podpornimi organizacijami in »vidi v tem najboljši korak za obstoj in boljšo bodočnost. Ko fr prvikrat prišel v Forest City, je u videl potrebo, da se glavni urad preseli v druge prostore, in je naročil glavnepiu taj-
nkaaske
tokmujejo ž njiau prav Vsa hvala, vae priam«,* ^
i.
0mj
m* -i%a JtKr
mnm'.Z, v
S!«
<# /mr*mrH
mislimo da so med temi delničar-1 * P™krW P™«™
S^TtaJl. Ki laatuje jo po eno|^;	P^ «»•
ali dve delnici. Taki delničarji i -|m<T . Ji^^iniW w '/« nujo toliko govoriti pri upraviI	predsednik K Zs
Železnikih dnižb, kot ima tuHiki	**
sultan ukazovati v Združenih dr
Žavak. Ali to dejatvo gospodov pH meddržavni trgovski komisiji prav nič ne ženira, zato navajajo v tfvqjem poročila:
"Banke nimajo manj kot $2,-1)00,000 železniških vrednost. V t#h hfnkak j* naložen denar njih vlagateljev, valed tega so ti via-gatelji odviani od železnic zavo-ijo Ajlh dohodkov i vsled tega so vlagatelji in banke lastniki želez die."
Čltsteljl ne smejte se takemu dhkaac »vanju. Gospodje mislijo resno, kar trdijo. Ce nadalje izvajamo po logiki teb gospodov, prihajamo še do drugih zaključkov:
"N. pr. v Phlladelphiji so tri
društvenih pravilih in v soglasju z glavnim predsednikom; da mu je bila svoječasno dana naloga, da preskrbi glavnemu uradu nove prostore, kar pa ni mogel takoj storiti, ker ni bilo mogoče najti primernih prostorov.
Dni a i gl. pod predsednik I*ouis Tsvčar poroča, da nima važnih poročil. Delal je v korist društva, kolikor mu je bilo mogoče. <
(II. tajnik Telhar čita račune od 1. januarja 1914 do M. junija 191«.
Del Bognar vpraša po ^rečita-nju številk, koliko denarja je bilo v blagajni za čaaa zadnje konvencije in zakaj ni napravil poročilo od 1. julija 1913 do 30. junija 1910.
ZGORAJ: Kako aa vosijo ob čaaa oeetnoiolesniške stavko v Mew Torku.
ZDOLAJ: StavkokatU motornik v omrežju, da kamen ali kaj drugega ne aadene njegove buče.
Iz delavskega svete.
<N*4alJ«vftnj« ta pry atemf)
vale je eno največjih te vrste ip manjše tvrdke, ki so se do sedsj trdovrstno vpirale in niso hotele priznati osetnurnega delavnika, se bodo inorsle sedaj hočeš nočeš po-dsti, ali pa izgubiti naroČila.
Kdo se krega s pametjo?
Ban Francisco, 0&1., 13. septm.
— Ns seji združenih strokovnih organizacij, ko je prišel osemurni delavnik in »tavka kuharjev na dnevni red, *e je rev. Stidger izjavil o oseinuriiem delavniku sledeče: "Vsak človek, ki ima možgane, da inisli z njimi, in pravi, da je osemurni delsvnik krivična zah-teva, je bedak, idiot ali ne pozna aocialne zavesti v Ameriki, ali mu ni znano, v kakšnih razmerah delajo delavci."
(II. tajnik Telban odgovarja, da
arike imajo za $123,214,000 želez, mu valed novega siatema pri knji-nke sa $123,214,000 železniških govodstvu, kateri je bil uveden Vtydnpet. Iz tega aledi, da ti via-k 1. januarjem 1914 ni bilo mogo-gatalji lastujejo železnice. Njih če ie aestavifi skupnega računa, ♦loge s osirom ns železnice znaša Del. Bognar se ne zadovolji z jp> na glavo $330 in obresti <*1 te Ugovorom in ponovno zahteva, glavnice znašajo med $12 in $12 da brat glavni tajnik sporoči kon-ua leto. Is tega je« raz videt i, dn -veneijl bilanco dne 30. junija vlagatelji lastujejo železnice." 1913. Glavni tajnik izjavi, da je Ce nadaljujemo s takimi dokazi bilo ob navedenem čaau v blaga i-pridemo ie do lepšib iu nepobit-jnl denarja $21,H3«78.
Del. Bognar vpraša, zakaj je bila bratu gl. predsedniku izplačana avota $433.45 poleg njegove
illKt?) zaključkov "Na podlagi K"r,'njeKn izvaja

je 11,109,4911 vlagateljev v Irušenih državab Seveda mi ne vgrno, če banke sli vlagatelji Is-stajejo za $3,fMti,l34,670 želczniš kih vredno«!." Kdo prsvssprsv laetaje te železniške vrednote Hanke alt vlagatelji nima pri tem dokazovanju nič opraviti. če bi mi prav rekli, ds vlavatelji ni-ii|ajo besedic pri uprsvi bank, k všČjemu lahko plakajo za težko prialuŠenim iu «*l um| <»dtrganim denarjem. čc ens sli drugs izmed teh bank bankrot irs. Poročilo pravi, da «0 vlagatelji in banke lastniki šeleanie iu pri tem nsj o-»tene ?
la tegs Kopel »dedi. da teb 12,-1100,000 vlagateljev ki »o uaraidi ns to število, ker je treba šteli fiuaiHor Inisle in druge finanč ne savode, ki branijo tudi iclez nitke vrednote, štejemo kot dru /laske očete sli slave družin T<< odgovoril tiokaauje, de je 4n.inw.Miin« o-aeb, skoraj polovica mlviana <h| dohodkov železnic iu njih <meb "
plače. (Ilavni predsednik odgo-varja, da je morsl v čaau njegove-gs poslovanja -večkrat iti isven mesta po opravilih in, da ta avota reprezentira dnevnice, vozne »troške, poštarino in rasne atro-ške, ki »4i v zvezi z njegovim uradom Sledijo vprašanja in inter-l>elacije zaradi posameznih izdatkov Ulede čeka od svote $74.00 glaaecegs ae na Josip Zalarja, od* govs rja glavni tajnik, da ae ta «'ek ni izplačal, nego da je brat /.alar pre iel samo $24.00 in da se mora razlika od $fi0.00 pripisati društvu
Drugi tajnik p«iroča, da se je u-deleieval odlnirovih sej in vmlil zapisnik
tli blagajnik poda poročilo, ki »e nanaša na finančno poročilo gl. tajnika Na interpelacijo, zakaj ni iadelal |N>i^bncga poročila, je da ae popolnoma etri-nja r računi gl. tajnika.
Poročilo gl. pooblaščenca se nanaša na naznanila, ki jih je pre-
prepove oglašati, da je nasprotnik ! gajnik Štefan Hrvatič, Wood-
lawn, Pa Nadzorniki: Miss Fanny Sušman, Forest City, Pu. Fr. Ijavrič, Cleveland, O. Joa. Vinee-tič, Moneaaen, Pa. Ivan MStan, Monessen, Pa.	't
DOPISI*
organiziranih delavcev.
Delodajalci, ki radi plačujejo
nizke plače, ao organizirani v tneš-koucem julija proglasili splošno čanski aleanci, in ko,je ravnatelj stavko, da izvojujejo osemurni pričel obratovati avoje gledišče z delavnik, ao dosegli a to pridobi^- neorganiziranimi delavci, so ga vijo veliko zmago. Podjetje Mid-.fevalili, da je mož Ntare korenine,
ki ae ne boji organiziranih delav-

Gledišče je pričelo postajati prazno in aedaj ae ravnatelj pritožuje na aodišču, da ni želel takega oglašanja. Čudno, a T
Premogarji stavkajo.
Virden, IU., 13. septembra. — (500 rudarjev v rudnikih Royal Collieres je zastavkalo, ker jim družba noče izplačati $6,000, ki so jih rudarjem odtegnili radi napačnega tehtanja. "
Družba je pri volji izplačati $4,000.__
- Rudarji pazite na njn. Ronda V. Va., 12. septembra. Lokalna organizacija štev. 1653 ini je naročila da pošljem te.vrstice v delavske liste. Zmaga strojnikov	I Tukaj sta bivala rudarja A. R.
Birmingham. Ala , 13. aeptemb.	^ £	*** do"
_ u*".;«;!,: .. .iu;»n ....... i r bila pomoč iz sklada, ki je bil na-
rs. — Strojniki so sijajno zmagal}
v stavki pri Anniston Ordance Co. Družba je priznala skoraj vac zahteve itrajkarjev do pike.
Lekarniškim ualnibanoem se tudi dela dan v možganih
Duluth, Minn., 13. septembra. — lekarniški uslužbenci v Duluthu in Huperioru so prišli do spoznanja. čc hočejo odpraviti dva-
svojo saro za 1 ns jat ur dela na dan iti sedem dni , * , i * » 1	i	leston, kjer je
dela v tednu, da ae morajo orga-1
nizi rat i atrokovno. Po tem apoz-nanju ao ustanovili atrokovno organizacijo.	•
luenjcn za tiste, katerim je povp-denj napravila škodo. Omenjena i rudarja nista prav nič trpela i valed poplave, «veudar ata pa dobile živilu iu obleko, mejtem ko hodijo ljudje bosi in ženske in I dekleta v delovnih hlačuh, katerim je no voden j vzela vse.
Fillips ae rad pobaha kot do)^r unijski delavee. Prodal je vao svojo šaro za $75 in šel »v Char-dobil pomoč, ker jc lagal, da mu je poplava vse vzela, lloteli so ga austirati, pa jo je oakuril baje v Ulinoia.
C. K. Paggett je iz Indiane. Napravil je tako kot Phillipa. — D. K. Ganden, tajnik.
Proti znižanju mesds.
Birmingham, Ala., 13. aeptemb.
— American Bakeries Company 1 a--------____
je znižala delavkam plačo za 2r.<IZ SIOVCUSKIIl MSCIDlIL
odstotkov. Dobivale so po 4 cente	......
ml ato komadov, ki ao jih zavile. Johnstown, Pa. Povodom prve-Družba je naznanila, da bo odslejL» jugoslovanskega pevskega plačevala le 3 cente ml 100 koma koncerta, ki se je vršil dne 3. in dov. Poaledica je bila. da ao de- U t< m> v Johnatownn, Pa. se je Isvke zsitrajkale. Pred štrajkom\l(lUnfWjl0 tu<li "Jugoslovansko delavke niso bile organizirane pevsko Zvezo." Navedenga kon-ailaj ao ae pa organizirale, ker ae	M ^ vdeležilo številno alo-
jemal ml g| tajnika as preskrbi-•) Ksauistiks. je bila preje ana lev |HM»blaatil ml dedičev sa iz-imet, ki ae je pečala t načeli, po plačevanje poamrtnin. katerih naj ae odločijo alu»vaji. Za njim p«iroča vrkovnl adrav-kjer je bila veal v nasprotju t nik dr. hee, o avojem delu. dolžnostmi Jesuit je so bili poaeb Nato »e utajo btaojavke in sa-no vneti karuiati	i ključi seje. Poročavalec,
zavedajo, da jih le organizacija lshko povede do zmsge.
Čudna eo pota bojkota.
Minnea|>o|ia. Minn., M. septembra. — Ksvnstelj Northern gk-dalia«''a je tožil unijo operatorje*
za kinematografska gledišča za tijašič. Woodlawn, Pa Pevovod-$1,100 mlškmluUie, ol»enem je pa ja In arhivar Ignac llude. John-proail ra %odnijako prepove«!, ki »town, Pa pomožni tajnik A. 8r-1 naj tciu organiziranim delavcem novršnik is Foreet City, Pa. Bla-
venskib, hnaikih in srlmkih pevskih društev. Prll odnji skupen koncert se vrši drugo leto v Clevelandu, O. V odb«»r te 7/veze ao bili izvoljeni sa 1 leto: Predsednik Mr. Pri mol Kogoj iz Cleve-landa. Predsednik je George Ma
, Etna, Pa.
Ne vem, če je bil že kal dopis v Prosveti iz tega kraja, zato se oglasim jaz a par vrsticami. — Delavake razmere ao tu še prilič-no dobre, dela se vsaki dan, za-alužek se pa ravna po prostoru. Slovencev ima je le malo v tem kraju, zato nimamo svojega društva, ampak pripadamo nodpor-nim društvom in soeialiatičnim klubom po večjih slovenskih naselbinah v okolici.
Rojaki, volitve ao pred durmi, ne pozabite kaj je vaša dolžnost. Vse mogoče stranke nam priporočajo avoje kandidate, toda za nas delavce jf le ena stranka in ta je aocialistlčna. Ne volite kandidatov, ki A-anv-jih' priporočajo kapitalisti in od njih plačani listi, ker ti ne bodo nikdar delali za vaš dobrobit, ampa^c storili bodo tisto, kar jim bodo ukazali vaši izkoriščevalci/	t .
Priporočamo tudi rojakom, - naj širijo debro delavako časopisje, kot je ^rolvrta. Iz delavakih listov zajemajo delavci izobrazbo in zavest, da so oni tisti, ki vzdržujejo celi svet, in da so upravičeni do vseh ugodnosti, ki jih nudi svet, ktere pa zdaj uŽivs aamo peščiea kapital iato v.
Frank Stegovec.
kras m U bi v hiši, ampak tudi £ + v bližnji okolici hiše »i, njs. Druge narodnosti, tujTTtt jo okolico hiše, ne vniijo v . v sobo in po okoliei uašraaijl? vonja hi naše hiše na» r^j^jT to polagamo našemu iaaaka1'!! .srce, da se zanima poleg y I krasa v hiši, tudi za siu^Ti,! kras okoli nje, da unba« » rožne in evetliene naaade po kh in po zimi, da se zanima tudl nasade jag«Hl m grozdja • t;
V Združenih državah no rillr je in blnkoštnice jako ^i^k ne rože, io ker no to m jak^ pe cvetke, zato naj bi jik n« kalo v nobenem sloveiiaken ViJ In najboljši čaa za sajenja ji m. ao v mesecu septembru. Dobit* d> rem k o, zrežite jo z ostrim a*, ženi v manjše kosce, posadit« ti v dobro zrahljano iu pop*, jeno zemljo in nasad jI g** Skoro vse druge cvetlice, katcM se vzgajajo iz korenik, ae naj tt-dijo v septembru.
Kar se tiče cvetlic, katere ae tj. gajajo iz eemeua, je sedaj m ta, da ae nabira seme. One cvetke ia rože pa, katere mislimo m^frj mrrzu in jih držati v biši čez »J mo, je aedaj presfditi > *abujtte ali lončke, ki imajo Af dou lak-njieo.
Kar se jagodnih nasadov tiče, je to bolj moška skrb.
Čas za sajenje malin, agrtu, ri-beza in jagod je najboljši v mb seeu septembru. Te rastline so x* like koristi za dom in na trgu tržejo lep dobiček, zato naj bi jik ne manjkalo ua uoliene slove*, akem vrtu.
Pri sajenju naj se vsaka vnty loči in dobro je, če se zaznan^ s tablico, da se ve kje kaj nuU, Vsem jagodnim raatlinain je tre ba zbrati dobro pognojeno zemlji in pripraven solnčni prostor.
S sajenjem jagod ni nič odk šati; v oktobru je prepozno za M delo. Predajati iu saditi jih je ■ai' boljše, kadar ni vetra in kadar ji oblačno, torej pred dežjeiu. Jap do je preasditi hitro, da m kot« nine preveč ne osušijo. Stare gode ae pomladijo, če se jo vse liste do srca. Oe vroče, ae mora prve dni sad dobro zaliti.
Agrez, ribez in malinčevji presaditi ali nasaditi septembru. Stare veje, ki w stale črne, ni vredno dobi lepe, drevesu je treba vzeti letne mladike, ki so 12 do dolge, odrgniti je treba vsa razen treh ali štirih na vrhe vtakniti jih s spodnjim delom kega pol čevlja globoko v Korenine navadno kmalu jo. Vse stranske pognanke jt ba odatraniti, aieer bo preveč široka mesto visoki in veau podobna.
Na vrtu sa zelenjavo je .sejati aedaj radič in Čea zimo naj se pokrije a slamo in že zgodaj mo imeli tako priljubljeno to. Tudi špinače in solato je ba aejati sedaj za zgodnjo lad.	I oir'
J 1
Oglesby, HI.
Dne 30. avgusta ponesrečil se je tu rojak Frsnk Weber, doma iz Medvod ns Kratijakem, star 40 let. Padel je tako nesrečno a stola, da si je prebil Žilo dovodni-co in je na operaciji umrl. Spadal je k S. S. P. Z. Za njim žaluje vdova in mnogo prijateljev.
Družini ftenica umrl je dne 4. septembra 9 letni sin. Naše soža-Ije! .
Jesensko delo na vrtu.
Vaaka slovenska hiša naj hi stala sredi lepe trate, sredi lepega vrta, v katerem naj b! se ne manjkalo raznih cvetk in rožic, raznih jagod ln , grozdja, fttarokrajake. slovenske gospodinje in dekleta ao velike prijateljlee vrtov, rožnih in cvetličnih naaadov in tudi
Za zabavo iaknteUl
VeMka kitrest.
Pat in Mike vozila »ta «e skega na parniku. Bila sta na krovu, vse je bilo tiho m lo se jima je dolgočasno
" lzuajdi kaj Mike, da «e tnalo zabavala, ker *n*r od ^ gočaaja zaspim," pravi
"Če hočeš nislo "ipsas, di in sproži tistile top. ki bit," prsvl ts.
"Saj bi, ali bojem «e di * tan ališal," ugovarja Pat.
"Oh temu ae lshko Jaz bom držal tisti vodni topovo žrelo, ds «e P«k več slišal, ti ps sproži. Mike.
Prebrisans Irca »ta naredila 1n strel je gega Miketa z šM0"« milj daleč ua morje. je ališal pok, prid' js « vpraša Pata. kjr * ** - "Ael je po ikaf »ode, .
se ts.
"Ali prid* krnela svednje kspitsn.
"O, če se bo vrnil »•«
kot je tuksj v
odšel," P«v» eni mtniiti
Pit.
Vabirajte aarežaito *
VftftDAKJ* CWfTKALNlIi ait . VA ZBORU
Berlin, 18. sept. — VeliJU v«jm zber vrši tiskje ua iztočni fronti. Na aboVu
hq nemški cesar, bul gerski kralj, avatrijaki prestolo naaleduik, nemški državni kance lar Bethmann-HoUweg in turški vojn« sinister Knver puša. Vati Nemčija pričakuje z naj večjim zanimanjem izida te konfeeeuee Razume se, da glavne točke pe-svstovsnje so predvsem luililari-stični problem in poleg t epu > tudi probltm hrane, kateri .tu po »tal zel* skoten za Nemčijo. Dru ga ugibeuji so, dn bodo vladarji centralnih ail na tent zboru isde-ali načrt za zimsko kampuujo nn Balkanu, kjer vlada vselej ostra sima. Bethmann-Rollweg je izjavil, de bo naznanil zaključke zbora ob otvoritvi nemškega parlamenta 29. t. m.
Slorenskt Marodna
Ustaaovl jena 9. april*
m
1,T okolici Banioe. Srbi ao krovec pri	z nasko-
ki. U *'pt. — Nemški voj-T^roča ob kratkem o po-r^Tnisredou^i f'OPU .<V okraju Yardage »e vr-|fuier^k«' bitke. Bojevanje SoJrtBii je Upadlo v prid
GLAVNI STAN t CHICAGO, ILLINOIS. UPBAWI ODSSXt
. t M »l.l
Predsednik« John Vogrič, bok tli, LeftaUe, UL I. Podpredsednik: J. Krat k ovit, R F. D. 4, b. Oirerd, Ksns a Podpredsednik: Jožef Kuhelj, Mbi ave S. Chicago* UL Tajnik: John Verderbar. STO« 8. Lawnd*k Ave., Ckiaego, Ul
T44|fc4ne Ltkrndalo 4631 Blagajnik: Anton J. Terbovee, P. O. Box 1, Cieero. IU. Zapisnikar: John Molek. 4009 W. tlal St, Chicago, UL
HADZOBHI ODtfBK:
Jože ArabroHč, 851 box, Canonaburg, P*.
Paul Berger, 741-lst St, U laik DL
r. S. Tauehar, 674 Ahaaj Ave.. Beak BgriBl*. Wje.
POBOTMI ODSBK i ^ _
Anton nraat. Ril 98th Ave., Ntv Dshatk. Klim. Anton Peterlin, 6307 St. Olalr Ave.. Cleveland, a Jole Radlšek. 67» box, Smitkon, Pi. Rudolf Pleteriek. 486 bosr. BildgeilB* P*. Albina nočevar, 18 Beard ave^ Detroit, Mich.
UREDNIK "PBOSTqpr
Jože Zavertnik, 3019 So. Crawford Av%* OUeage. UL
VBHOVNX IDBATBSSt
P. J. Kern, M. D., 690181 Olalr ft**, dcitkad, Okle. t	t
Vas denarne aadava In stvari, M «9 Meje glavnega veda, m maj o pošiljati na gl. tajnika.	C	>' >
Pritožbe glede nerednega poalova&ja ia pradeedslka aaSaerasge nlseks Jole Ambroilču.	' ,
Zsdeve prepTrljht vsebine pnisadilkrn porotnega s deska, A. Hrastu. '
Vse drugo stvari, ki imajo etik i "Prosveto", lavsamftl spremembe nuslovov uradnikov krejevnik drulUv pa "Prosveti", 8019
So. Crawford Ave., Chioago, UL
Ameriške vesli.
(N»d»Ji«»»n}« ts Brv* atmal)
Baltime.re, 13. septembra 4-auxleaki parnik "Borwhnl'
Ao ukreali jeklena železniške trač nicc za Kruncijo in druge zavez niške države. Vseh tračnic je iui-ftjčenlh 2(H),000 ton.
Washington, 13. septembra. -
Državni department je obvestil ameriškega poslu niha lilissa v Parizu, da zabteva od franooake »vlade pojasnilo, zakaj ho zavezniške ladje dne 4. septembra bombanll* iu zrušile a me risk i koyaujiit v Aleksandreti, v turški Aiptjf.
r\	\	' «•
--— » • fii* '
..New York, 13. septembra. — Odkar jo pričela vojna, se je silno pomnožil izvoz mesu v Kvropo. . V letu 1914 se je izvozilo men« 4^.000,000 funtov. Prihodnje bi to je izvoz mesa narnstcl nn KtfR,-000,000 funtov, v letu IM« pa r\> 1^839,000,000 funtov.
. .Pittsbiro, Miss., 13. septembra.
Robert Under, ki jc pred 2<i leti vbil William Sto wart a, ne je sam iirortl šerifu. Linder je* vbil Ste-wurta, ker ni hotel dovoliti , dn Linder poroči njegovo hčer.
Linder jc kasneje poročil Ste-wartovo hčer, ki jc pu kmalu u-mrla.
Uradno poročilo iz Berlina sc llii: "Neinško-bolgarske sile d poveljniatvom feldtuaršala fckeiwena nadaljujejo s prodi-Injeui v Dobrudži." Carigrad, 13. sept. — Turški |jii »rad poroča: "Blizo Dojki »o poskušali Rusi napesti 8. a, toda Turki in njihovi bolniki zavezniki so jih odbili." Bumuniko uradno poročilo iz ikarešta se Klasi: "Na severni Mverozapadni fronti liadalju-S Avstrijci mroje umikanje ze-dno ob rekatus Maros in Aluta. trbs sovražnih parnikov na asvi je ustavljena. Na južni ■ti v Dobrudži napredujejo It vojne operacije. Sovražni ropiani so metali bombe na Pi-M in Ntsmtsu, ki so usmrtile bj civilistov."
..Seattle, Wash,, 13. septembra.
A. U. Anderson & Co., hi ima svoj sadež v Copeiihngčnu, grudi trgovsko brodovje za trgovino ob paelfičnein obrežju, ki bo stalo $22,000,000. Puruiki bodo pluli p<sl ameriško zpstavo. Delo zu fitI-rlnujat ladij jo že oddano ladje-
delnicam na pncifičnem obrežju, i
. .Wasbingfton, 13. septembra. -
tllavni poštar Burleson jo ogovoril s pismom na očitke senatorje Shermann iz lllinoisa. Senator očita glavnemu poštarju, da so bili na njegovi plantaži v Texasu zaposljenl kuznenci. Paznik jo ln-kn pretepal ncKega knzneuca, dn je umrl, a je bil oproščen, ker so bile priče Ic kaznenci.
Burleson prizna, «lu se je to /godilo ua plantaži, a on ni Idi v nobeni zvezi z upravo, ker je nlantažo oddal v najem drŽavi.
Turki poročajo o uspehu.
Berlin, 13. sept. — lz Carigrada poročajo uradno, da so bili Ruai otfbiti v okolišu Ognota v turški Armeniji. Turške fletl»v Perziji prodirajo dalje.
SA PBBOBBAT MEHIKE.
Evropske drŽave sahtevajo, da plačajo Zedinjene državo 400 miljonov dolarjev odškodnine.
Manila, Filipinsko otočja, 18.
septembra. — Kupna pogodba za
železnico je sprejeta, Filipinska j vlada bo plačala za železnico M,-1000,000.
ARCHITECT ItS N. U Silil St., Clluii,
kl ie Izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. se priiHtroča Slovencem za lztlidovanjo atavUinsklh načrtov, Tel. Franklin M01
TKI i. NA DOMU AUHTIN :»6oo;i
BOJI V KARPATIH.
Rtrograd, 13. sept. — Uradno Milo: "V okolišu Bialega Če-iom urno osvojili višine, ki jih Nvriitiik branil dolgo časa. vratni protinapadi so bili brez
Gftlcago, IU., 13. septembra. —
Thomas flephard je ntal pred mimI-nikoui llurrjrjem l-'isherjem, ker jc ukradel bieikelj L. L .Larsonu.
. Washington, 13. septembra. —
Senator Martine je napadel Pennsylvania železniško družbo, ker .i«,1 na jedilne lisi ko dala tiskati stavk«* iz govora llugliena, republikanskega predsedniški ga kandidata.
Senator pravi, da jc to infaiu-nn zloraba, Železnice m> javno prevaŽaluo sredstvo iu nimajo • •ruviee izrabljati jediiilnih voz iz drugih prostorov za javno propagando."
"To je dokaz," je imdaljev/il senator, "da obstoji zvoza med republikansko struuKo iu Pninis^i 'vauia žclcznišlTo dru/bo. Železni ca st« prostit uiia /ji polili»:ue in Ntrnnkurske nameuč."
v\\\V\\\\\\X\>NWMNMMIMM
NaročMe se da dnevni
"PROSVETA
New York, 13. septembra. Ku-
| pitau Barlow, ki zapoveduje u-jiueriškeuiu paniiku "Owrgn," ki ie semkaj prlplul iz Iloterdania,! "javlja z ozirom na napad lient ike potapljače v Angleškem ka {ualii sledečo;
"Bližali smo »e (raneoskrmu o-i b re 8 j u, ko smo slifnli grmenje lopov, kl je. bilo m kaj navadnega, Milo je pri oliedg, ho mi je lajt uset dejal, ds m* sliši griueiije! orav blizo !
t ftel sem kasneje na krov lu sli j šal Krm ost rs strele |»rav blizo Le/ji 1 a j<' lahka meniš. Putapljs •'•e nisem isogt I videli, lztrefj«'sib |e bilo več strelov in ena granata te frčala za mojo ladjo.
Tat svil seiu iu kmalu m* je pri knzals potapljača. Z našega |*sr-!iuka je •vihrsia 22 čevljev dolga ameriška zaatsvs, tu* ob« h »tra-'leh la/lje je bils lieslikaiis SOStS-va, iin«1 Isdje in I'.iS A. »
Zs|H»veduik potsplječe mi je i.kazsl, ds nsj pridem k njemu. To »etn atoril s čolnom. Njegove
Nsj boljši slovenski dnevalk v Zd. drla vab. Liet prinsše dnevno dobra, podelijive ilgnka. igflM Ig tltrega kraja bi Amerike, sploh eeUgt sveta, aaoiadva MMM Im aabavne čiivo.
Nsročnina stane sa eele leie J9 00, pol UU H M sa Id. držsve. Ze naročnike Uvea Zd. drlav, lavsemil Canada, sUne za eelo leto #4.60, aa pol leU 132* Kevoouko sUna aa eelo leto $4 60 ln pol le«# |2 JB t maslo CUeage la Se. Ohieago.
UPKAVmiTVO
Chioago, QL
HUWVBTA
EMILE ZOLA:
DENAR.
PmM M-t
Baronic« »r j« prisrčno smejala in mu puati-I« roko, d« jo j« poljubil. Kil toč nI pomišljala, fin je Jantro navaden lehkoživee, ki je pripravljen storiti vae, samo da ae »ase oveljati v blatu avoje'propaloeti. v kateri je ie tičal do uiea svojega nakaženega obraza. Njegove lepa brada je bila zaatrupljena z vinom, v katerem ae je namakala v poznih, nočnih ureh, njegov frek naierjen z madeži in njegov avitli eilioder
je bil pobeljen a
prahom »tare ometi, ki je pedala nanj iz razpoka-uega stropa zakotnih hodniki*.
Drugega dne ae je peljale beroniea Handorfova v avoji ekvipaži h Gun^ermanuu. Zadnji je re* organiziral "medvede" na borzi s skrajno dia-kreeijo, čim »o delnice Univerzalne dosegle ceno dva tiaoč frankov. On aicer ni bil nikoli na borzi m celo svojega oficijclnega zastopnika ni imel, h 11 kljub temu je tam kraljevala njegova nevidna min. Ounderraann je računal, da je delnica vredna predvsem toliko, koliko znaša originalna vrednost z obrestmi, ki jih more dajati na podlagi pro-»peritete zavoda iu napredka poetrauskib podjetij. To jc maksimalna vrednoat, ki ne sme rasti v normalnih razmerah; čc pa raste, tedaj je taka r nt podkurjena po napačnem javnem mnenju in v led tega sleparska, ki lie more logično voditi ii kamor drugam kakor v gotovo prop-wt. Fame-i u finančnik pa ne sme čakati, dn p/ pade sle-psrstvo samo od »ebe, temveč jr njegova dolžnost, da povspeii propast, ker je boljši-, dn pride prej kakor pozneje. Kljub svojemu prepričanju in ttb aolutni veri v logiko je bil Gimdermsuii presenečen vsled naglega Hakardovega odvajanja iu njegove naglo raatoče sile, ki je že zač«»'<i plašiti visoko židovsko banko. Zdaj več ni bila a^an dolžnost, temveč tudi potreba, da udari po svojem nevarnem tekmecu čimprej mogoče in vzame nazaj ne le osein miljonov, ki jih je bil izgubil di ligi dan po bitki pri Hadovi, marveč tudi absolutno kraljestvo na denarnem trgu, ksterega bi moral drugače deliti s Hakardom, z groznim vrstolom-uežem, čegar neodpuatna podivjanost rodi vspeh in »e roga zdravemu razumu, kakor da dela čude-že. (Jufidermann ni poznal strasti; bil jc matematičen igralec in v »voji ledenomrsli prevdarjeno-sli. kakor da ima namesto krvi številke v svojih žilah, je prodajal delnice vzlic naraščajoči ceni. n|» vaaki likvidaciji je seveda izgubil vedno večjo iu večjo avoto, toda črhnil ni ne heaedicc, kakor d.i polaga izgubljene svote v hranilnico.
Ko je baronica priila v Gondermaunovo pa-li .»o iu se gnjetla ined množico uslužbencev iu Imrzuih slug. ki so letali kakor brez glave z listinami in depešami v rokah, je bil bankir selo bolmi vsled prehlajenja v grlu. Kljub temu je pa h I že ob šesti uri zjutraj pri svoji pisalni mizi kjer je kaši jal in pljuval, a drugače je bil šc precej pri sebi. Tistega dne je bila proetorna sobana natlačena obiskovalcev bolj kot po navadi, filo je za neko inozemsko posojilo, ki je povzročilo vili ko zanimanje med borzijani. Njegova dva sina iu eden zetov so sprejemali in odprsvljsli goste a hitrostjo burje. Otmdermann je pa sedel pri mizi v kotu nasproti okna in okrog njega so se podili tri otročaji — dve vuučici in inali vnuk — iu se kavaali z zadirljivim vriščanjem zaradi punci ke. kateri je že inanjksls roka in noga.
Baronica se je takoj predstavila.
"Oprostite, ljubi goapod! Prišla sem osebno, • la se Vam potožim o svojih tieprilrkah. Imam za dc\o prostovoljne loterije.'*
Ouiulermaiiu ui čakal, ds hi <nia končala Vselej je rad vzel da listku ali vstopnice, kar je /c bilo, zlasti če so se potrudile k njemu dame, katere jc že srečal v družabnih krogih,
V tistem hipu je pa pristopil uslužbence z litinami in bankir se je moral oproatiti za trenotek V naglici je bilo izgovorjenih nekaj ogromnih štev ilk.
"Dvainpctdeeet miljonov, praviš? Koliko je
biln kredita!"
"Scstedeset miljonov, gospod."
"Dobru! I'oženi ua petinaedemdeset miljo-
llo\ .'
(iiiuilermaun se je obrnil k baronici, ali v IihIciii trenutku je vjel pogovor med svojim zetom m nekim horxijaunm in se takoj nagnil k zadnjemu.
"Ve I........ Po ceni |»etstoaedemdeset frau«
k .\ izgubimo deset centov us delnici."
"<>b. gospod!" odgovori ponižno iMiriijan, nn komu konca plačate komaj triinštirideset
fi nnko\
"Kuj triinštirideset frankov? — To je strašno' M i**l 11 «• li, (U kradem denar? l.e iigubite se! \ N.ikemu hvoj«-' To je moje pravilo."
Koin'no jc ^nl povabil bsronieo v jedilnico, k icr ji- Inlii miza >»• pogrnjena. Tam se lahko po ifoMiriia neiiioteiin. Oundermann je slutil, da ni I>iik|m kaiiiii zaradi loterijskih listkov, kajti po-znal je njen poklic. Imel je namreč svojo lastno, -I rivno policij«), in vsled tega je bil dobro infor-iniriiii <i ljudeh, ki sn pohajali borso. /sto ne jc namenil končati sealsnek bres vsakih ceremonij
' Povejte ini torej, po kaj ste prišli!"
tina m" je ps delala, kakor da je isnenadens. i, 1111 o /itli\sliti m* mu ima, ker je tsko dotier, to
ji v m1
Torej mmate noUenega naročila*" • <tundermalin je natsreč alutil. da najbrze pri-h i j h tul Hakarda h kskim skrivnim naročilom, s k.iko novo iznajdbo finančnega norea io >e mu ji tulo /al iln jo je poklo ni v jedilnico.
Itnrnnira jr pa hotels irrabiti priliko, ko *ta t • 11 m -»ania in račela je nabirati isilmce v umclui »nit-Illjaj tiste vrste, ki naglo vpijani moške
Se/ goR|tod! Nnr«H il« nimsin o«l mkogiir N.tspiotno In Vn* jaz vprašala liekaj. ker ste tnko dolin "
Nagnila ae jc k njemo in drsajoče a prstki avojc nežne roke po njegovem koleuu mu jc pravila o svoji nearečni moiitvi z inozemskim diplomatom, kateri ne razumi ali noče razumeti nje in njenih potreb. Iz tega razloga jc bila priailjena igrsti ns borzi, ds ae obdrži na svoji poziciji. Napoeled je omenila, ds jc v veliki aliaki zaradi dobrih nasvetov in da potrebuje kažipota, ki bi jo vodil po nerasumljivih potih borze, kjer je vaaka napačna stopinja zelo draga.
44 H in", ji seže v beaedo Gunderraanu", meni »e pa zdi, da imate kažipote'
Križe? pot Petra Kupljenka.
Zgodovinaka povest. Spieal
(Nadaljevanje.) 44Ne »odi krivo, France! Vaša nga ti ne poznai in ne veš, kako
je bilo s njim." 44Bh, ne vem, ne vem kasal
O, nikoger nimsm, nikogar, goapod!" od- M ^ preveč, kakor
govori Handorfova in vzdrbne, kakor da je ailno zapuičena. "Nikogar, nikogar! Ampak Vss bi reds. Vss, ki ste gospodar, ki »te bog! . . . Mojc pri-jatcljatvo Vaa ne bi atalo dosti — le zdajpasdaj bi mi dali zaupno beaedo, le tupatam. O, Vi ne veste, kako srečna bi bila in kako hvaležna bi Vam bila — hvaležna z vsem svojim arccm in z vsem avojim bitjem ..."
bližje in ga ovila s svojo
"Puetimo to, France. Nekaj drugega mc jc nagnilo, da aem tc povabil aem. Saj vei. ko ai priiel sem, je priila e tabo tndi moja
Štefanija. "Da."
44Ti pravii aamo; da, prijatelj? lu vendar vei, kako sem jo ljubil in negovsl, ksko težko sem se ločil od nje. Ah, ti nisi oče in ne
Primsknils ac je bližje in ga ovita s gorko sapo in z močnim vonjem, ki je dihal iz
njenega telesa. Toda on je ostal hladen in še celo	^^ očetovske ljubesni."
odmaknil sc ni. Njegovo ineso je bilo mrtvo in ni	i«Ne gf#VOri, Peteri Vem, rad ei
bilo trebe boja zoper nadležne občutke. Medtem.	jc imei jn ^ bi aliial o njej. A
ko je beroniea govorila, je G under mami s svojim	bi rad molčaL Žaloetno.'
uničenim želodcem, ki je tirjal le še mlečno hrano, trgal počaai jagodo z jagodo iz grozda, ki je ležal pred njim na krožniku, in jedel z mehanično gesto. To je bila njegova edina nezmernost, katero si je privoščil včasih dobro vedoč,-da jo plača z bolečinami, ki bodo trajale cele dneve.
Bankir ae jc zvito naamehnil kakor človek, ki ve, ds je v tem oziru nepremagljiv, ko je baronica v zmedenosti in v ognju svoje prošnje prijela njegovo nogo s svojo skušnjavsko roko. Mirno je vzel njeuo roko in jo odložil iz svoje noge in z jasnim izrazom je odkimal z glavo, kakor da bi hotel reči: "Hvala Vam za nepotrebno darilo!" Končno ni več maral izgubljati čaaa.
4'Zelo ste ljubeznjivi, madama, in veselilo me bo Vaie prijateljstvo. Kar se tiče zaupne besede, Vam jo dam tiato uro, kadar ini Vi prinesete kaj zaupnega od drugod. Poizvedite in povejte mi, kaj delajo drugi in tedaj Vam povem, kaj boin storil jaz. Ali ste zadovoljni?"
Giiuderniaun jc vstal in baronica jc morala za njim v pisarno. Natančno je razumela, kaj hoče veliki bankir. Ona naj igra vlogo vohuna in izdajalca. Navidezno mu ni hotela odgovoriti in zavila je pogovor na loterijske srečke, on je pa le ganil z glavo, kakor da mu je vseeno, če sprejme ali ne. Njegova namera bo kljub temu izvršena, čeprav se nekoliko zavleče. Ko je baronica odšla, je bil Gunderinann zopet zakopan v svoje delo in njegove miali so se zopet pečale s stvarmi na trgu kapitala; procesija borzijanov se je hrupno premikala in vmes so švigali uslužbenci in kričali otroci, ki so pravkar odtrgali glavo puučiki med vriščein zadovoljnosti. Bankir je sedel pri svoji o^ki mizi, vtopljen v globokem premišljevanju, in videl ne slišal ni nič.
Handortova je dvakrat poselila upravniityo lista "rBaperance", da obvesti .lantra o svojem oblaku Gundcrmanna, tode ni ga mogla dobiti v piaarni. Ko je priila v tretjič, jo je sprejel Deži Jn ji odprl vrata piaarne. V predsobi sta sedeli ua klopi Marcela in Dežijeva hči Natalija. Zunaj jc bilo grdo, deževno vreme; lilo je že drugi dan kakor iz škafa in dolgočasen mrak je uapoltiil hodnike in pisarne starega poslopja. Pllnova svetilka, ki je brlela v predsobi, je le napol pregnala temo, katera je strašila iz kotov in izpod stropa. Marcela je čakala Jordana, kateri je zopet letal naokrog za denarjem, da plača nov obrok na račun jluaeheve tirjatve, in le s težavo je poslušala Natalijo, ki je klepetala s svojim suhim glasom in z ostrimi gestami pariškega dekleta prezgodaj dozorelega.
4'Veste, gospa, inoj papa noče prodati delnic. Neka gospa ga sili, da naj proda, ali papa se ne da oplsšiti. Nočem povedati njeuega imena, kajti ona itak ne more veliko škodovati. Papa je pa le nezanesljiv in dokler aem jaz pri njcinu, ue lm prodal. Prodati delnice, ko jim raste cena! Kdor bi storil to, hi bil velik bedak, ali lie?"
"'Kajpada", odgovori Marcela brezbrižno.
"Gotovo veste, da so delnice že dosegle ceno dvatisoč in petsto frankov", nadaljuje Natalija "brbljajoče. "Papa ima osem delnic in to pomeni, da imava dvajscttiaoč frankov. Itačune vodim jaz. ker papa lie zna pisati. I.cpa avota, kaj? Capa je hotel prodati, ko je bilo osem ua jat tisoč ua delnicah. lUčuual je takole: Šesttiaoč frankov meni za doto in dvanajsttisoč njemu z.a stare dni. Ani sreča, da ni prodsl! Zdaj imava dvatisoč več in js* hočeiu, da je še več — da bo saj tiaoč frankov letnih dohodkov od obresti — iti imela bova, kajti tako nama je obljubil gospod Hakard. Blagi mož. kiijne, gospod Hakard!"
Marcela se je morala nasmejati.
"Ali »e ne boš omožila?"
"Bom se. bom — kakor hitro preneha rasti ceua delnic. Hprva se je nama rea mudilo, zlasti ko je priganjal oče mojega Teodorja saradi njegove trgovine, uli uko ue gre. Ali naj saprem studenec, ko denar še vedno i/vira? O. Teodor je zadovoljen, kajti on ve, da bova imela temveč kapitala, čiinvečji Ikw|o zdaj dohmiki mojega oče. 1». To je stvar, ki daje misliti. Zalo pa vai čakamo. Heattisoč frankov sva že imela pred meaeei, to.I* zs naju je boljše, iIn imajo ti tiaočaki nekaj mladih. preden jih porabiva. Citate li tržna poročila? — O, jaz jih čilem vsak večer j papa mi prinese čaaopis. On jih navadno že prej čila. ali jaz mu jih moram ae enkrat prečrtati. OlovCk ac nc inore ni-koliko naveličeti čitanja IrJnih cen. ki obetajo tsko kra»nn Itodočnoat. Moja glsva je |H»lna številk, kadar ne v ležem v posteljo zvečer, in ponoči «e mi sanja o samih številkah. In papa ima tudi dobre sanje, ki nekaj pomenijo. Predzadnjo noč »va obn sanjala, da je biln naša ulica polna zlatih cekinov in ljudje *o jrb pobirali z lopetemi. Ve« self sanje, kaj* . . . Koliko delnic imate Vi?
"Kdo? .laz* Nobene'" odgovori Marcela.
(Dalje sledi).
h črva, ki ga je trda p*u U aamo napol, da se zvmT in mu ni nričakovati rešKve. Štefanija. &tefs»I, me ne obsije nikoli v* bil, no solnoc tvojih modrih of.
i! v»a u m> _-	s
ll več se me „e oklenejo tvoj. ne rdke? Ti si umrla, in d/-., večja — mrtva živiš! lUko • gla pozabiti name? Ne
a«lt ftt^f.«;;. me _s Pr*
ubil
>J8 me ni pozabiU,
ael! Štefani hušljivee je umi mojo in je vzel njeno telo, to lesce, čvrrfto in belo.
Peter je ležal naprej jpazdaj je okrenil g|avo , na levo ali z leve na dnr,„ tegnil z desnico prek čela, ac mu je nabral v čudne t drugače jc bil čisto miren. , je sasvetlrkslo malo okeoeT stropom v bledi jutranji «vr ki sc je slabotna in ooemofU rila po bogve kolikerih do tega kotička, je zaropotal, di aunaj zapah in za oakrbn
Govori, France, zaklinjam te govori!"
4 4 Nerad govorim, a če ukazu jei. Čuj: dobro se je bile jsrurils v gospodinjstvu. Videl eem, da boljfo gospo.dinje ne (ddjbfcn in sem ji pred letom odkml svoje na mene in jo vpraial, si} me hoče poetati družica skozi življenje."
4<In ona?"
"Najprej ae je obotavljala."
44ln potem f Govori! Tisti otrok
--1"
44Ksj tiati otrok f Ali kaj veif"
"Govori, eli si ti oče in ona mati —t"
"No, da... "
"Lop^v!"
Druga poetaja.
L
Nekoliko samote, bodi že kjerkoli!' jc zahrepcnel Peter nati-hem. Njegov konj je nestrpno za-ccpal. Nemara se je zdelo tudi njemu, da se trojica pred vrati lepe dvonadstropne hiše nenavadno dolgo meni in se ni domenila. Tudi Petru jc uhajalo oko vedno tjakaj, a pri tem mu jc obatalo večkrat tudi na mimoidočih, poštenih goriikih meščanih, ki sO nalašč krotili korake apričo nenavadnega prizora. No, nekaj jezdecev na ulici bi ne bilo Goriča-noro nič tako nenavadnuga, a da ao imeli ti jahači v svoji sredi duhovnika in da ao atali v taki ne-poaredni bližini one častivredne trojice, obatoječe iz domačega župnika Nepokoja, Coretta, tržaškega škofa in iz pl. Attemaa, glavarjevega namestnika, ta neovr-žna očividnost, da obataja med je-fcdeci in temi gospodi oska vez ne ravno brezpomembe vrste, vse to bi že aamopoaebi moralo vzbuditi pozornost, ko bi tudi bils tisto popoldne po mestu zsnimlva ■novica, da pri vedo se tisti večer, sli drugi dsn, is Tolmins hudega luterana, nepoboljiljivega kri voverca, kranjskega predfkanta Petra Kupljenika.
"Ne, nikakor!" je slišal Peter razburjen in odločen glaa žnpni-ke. ki je molil škofu Corettu popisan liat pod noa in draal s kazalcem po njem. Škof, namesto da bi gledal v pisino, je vrgel za avojo poatavo nenavadno drobno glavo nekoliko vznak in oiinil župnika a pogledom, ki jc povedal več kakor nejzgovornejii jezik. Župuik je razumel. Hipotna so mu roke padle za dve pedi niže, oči so se mu povesile in nadaljeval je z mirnim, tihim glasom, tako ds ga Peter ni mogel več razumeti. Core t to je poslušal do konca, nato jc odkimal s ipičato brado in ae obrnil k Attemsu, kskor bi ga vprašal za mnenje. Ta jc prekrižal roke ua praih, nekaj mrmral in kazal z drobno jezdno palico, ki jo je držal v desnici, na list v župnikovi roki. Hkof ga jc poslušal do konca in ne da bi kaj pripomnil, sc je Okrenil in izginil v teikih, močno okovanih vratih sa seboj. Zupuik las namestnik sta ae apogledala, namestnik je sa mahnil malomarno z roke proti vratom, župnik je napravil nekaj navadnih in hitrih kretenj ia pokazal nassdnje med polglsanim
;ie vea druiba vtonila ss očrnelo, razpadajoče zidov jc revnih hišic, stoječih na prvem ovinku oske, temne poti, ki je vodile v grsd. .
Vendar enkrat!" ee je vtr-galo Petru is prsi.
Ns grajskem dvorišču ao pos-kakah s konj, dva atrainika ata. obetopila Petra, namestnik je po tasal s pslico po dolgem mostov-žu in hlspcs sts se z vjetnikom napotila tjakaj. Namestnik jim jc aledil mrk in mračen.
Petru so od kazali teano celico z niskim stropom in golo slamnja-čo ob atrani. ; 1
4'Tukaj imate rog, ako želite, zatrobite," je rekel Attcms.
Peter je prikimal in šc preden ac je ključ od zunaj enkrat zavrtel v ključavnici, še preden je zabobnel leseni zapah, sc je že spustil ns slsmnjsčo, oblečen kakor je bH in je trdno zaspal.
Drugo jutro jc Attema pokukal skozi luknjo v okornih vrstih in
je videl Petra stegnjenegs po po- j se je prikazalo dvoje oboi atelji, pni ao ae mu težko d vi- hlapcev, gale, eno roko je imel pod glavo.' 44 Peter Kupi jeni k," i nilj draga mu je počivala na srcu. V Peter je ubogal, ieti legi ga je našel grajski oskr-j "Prokleti luteran," je bnik še dvakrat tekom dneva, od- sain zase oskrbnik in pobral poldne in po aolnčnem zatonu, mizi prazno majoliko. "V* Polnoč ni bila več daleč, ko sc je pohrustal. .laz bi ga druga«« po oeemimivajacturncm spanju stil in pojil, nevemika, da prebndil, ai pomel oči, sedel na mu želodec zvijal kakor koi alamnjači pokonci, gledal v temo. jant doli na Travniku — in se domislil, aegel po rogu in zatro- dir, da bi ne spoznal pravega bil na vsa pljuča. • •	ga ! Toda goapod Leonhard m
"Za devet ran Kristusovih." je ko dobri. In potem ^ no. čaje prietopihal oskrbnik, "ali vaa tupatain, da njegov brat tndi strsši, kskor je pred osemdeseti- zameta vina pri obhajilu. Pa mi leti Benečane, ko so prirogovi- bi tisto, to niso inoje manije, lili aem, da mi budite vea grad?" sem jaz enkrat v nebesih, naj "Lačen eem."	do makar vsi Attemsi v peki
"Kaj je treba zato takega hali-' Na grajskem dvorišču je ie halo. In zdaj o polnoči; ali naj kal namestnik. Mala, jedva vam jaz kuham in varim? Ljudje letna deklica je pritekla od apijo. Počemu stavite čas na gla- gega konca iz kuhinje i ve! vo. Po dnevi apite, po noči pa zač- kosom kruha, ki ga je podi nete svoj poganski tramtraram." četu, stoječemu pred svojim "Lačen aem, razumete, lačen!" cem na tleh. Namestnik je Oskrbnik je zaloputnil vrata in drobiti kruh. ga dajal hčerki h zataknil z Icacnim brunom, drobnih koscih in jo vsakik cz malo ae je vrnil z veliko ma- dvignil na rokah, da jc morli joliko, Mebom kruha in dobršnim seči z ročico polno kruha, rjsv koeom airs.	'	gobec. Dekletce se jc »mejak
• "Drugega vara ne morem dati o božalo plemenito žival, jmi polnoči."	1 P«ter * je »pomnil ua Stefa
"Zadoati bo."	i®
Ko ae jc odteščal. ac jc zlekniH Ko" bl1 ldrob,Jen do zopet po alamnjači in oči so mu strmele v temo.
Torej je vendarle res. Dete je njegovo in Stefanijino. Da ni bilo zidu med njima, bi mu bil pljunil v obraz, da bi si nikoli več ne izmil njegovega zaničevanja z liea. In nakonci, ko mu je zabru-
ail lopova v obraz, je še nekaj čel-!	^koT nebi, jo po«
juatal, ds, med tem, ko ao privre- Ke ^ ,	v *
li grajeki Skozi okno in hiteli nje- £oU <lvori^a Dekletce jc >ki ga vezat, jc kaplan še nekaj čel-L Re 8mej1|]o in plrskalo. N
juatal, ali ni to naravno in ^J jTkonj Ot»tal in Štefaniji )• je alabega na celi stvari, ali ni ^^ JU t]g on, Peter, napravil ravno tako in «.Povej mamj. ds si jezdiU, ali ne delajo drugi takisto. Torej zato! Dobro se je izvil. Toda . . . . če ac prav premisli ... na vae atrani — ne, ne, Peter ae ne bo mogel nikoli sprijazniti s to mislijo. Ona, njegova Štefanija, njegova edine! Rožo je dal slani v varstvo, jagnje zveri, dragulj tolovaju, klaaje toči, vero never-niku. In sdsj, Bože mili, zdaj mu js celo msščevsnje odvzeto. Prostost je šls po vodi. s ko bi jo tudi imel, sli bi se drznil dvigniti roko nsdenj v zavesti, da z njim zadene tudi njo? "Ah, goapod. vem, soper Tebe grešim in zoper Tvojo besedo, sli glej, preveč si mi ns valil na rame. Ti aam, pomi-
I mrvioe. Oče se je prijel za prekobalil z desno nogo široki njev hrbet in vtaknil dokolei škornje v svetle stremen«, smehnil se je še enkrat nanj dekletce mu je mahalo * ročk "Greš z nami, Štefanij«!" 44Da," je zaploskalo deklet Oče se je sklonil na konju,
je naročil oče.'"Zbogom!"
44Za mano!" se jc obffl •hlapcema in vjetnrku. / Peter je potegnil i dlanjo i levega očesa.
II.
Zdajci so obstali pred iupnt vo hišo. Andrej Nepokoj * j« gnil v tistem hiju n stropja skozi okno in hodrfl:
"Hitro, hitro, gospod Alt Oez pol ure. kakor vertf. biti že v novem židinem pl« ki je vaša premilostn« g"^ zla vanj zlato klasje "»
grozde.'	.. ,
Ogovorjenee ni odgovoriur
sli, v hipu, ko ai bil samo človek, | bel smeMjaj, ki mu j«
-i: -1-1___u____i__..... <1.1.. I . « _I-.II. I.rl/nv kakor 1
ali niai omahoval na vrtu Getne-jn«* košatih brkov klkor mani? In jaz, glej, jaz aem samo delfin iznad lenih valov, o " človek. Pozneje sc lx*n kesal, po- j ajh v težko zlato zneje molil — zdaj, Ti Vaevidni pripalice, je povedal J«*"0-in Vaevedni. zdaj moram prekli-l prijetno so ga posegeUl«-njati, sovražiti, hlepeti po krvi, M Upnikove besede. H«"^ po osveti. Grešna je mogoče mo- konja in povedel trojico. je miael, e jez sem samo Človek: ^ komaj dohajsl« » *ul da ni tega zidovja. črnega in »o- stanovanje, vražnega, šel bi naravnoat k njemu, in bi ge zedavil — slsdka miael I — zadavil, te prste bi mu del okoli vretu, tako', atisnil bi, močne, močno, da bi mu ves obrsz počrnel, da "bi se mu jezik napolnil krvi in bi mu črn in modri-keet molel ic ust. ds bi se inu oči
Župnik jim jc pr^lj"^1 proti in je ogovoril »
4 4 Andrej Gomps, *»• ^ li govoriti z vami."
Pokazal je z rok« m**« po»tave, širokih Pj*- 1 brado in obritim, hrtet. v skih, domače debelih
vrtele in preobračale v ouemog- Gomba je držsl r. " ^ kokftj govorjenjem proti goriškemu lom besu in krog stisnjenih posi ? velik, aivkastočrn	^
gradu, ki ae je s okni. gorečimi vlndik uaten bi mu zacvrkutale bc- — pravi mlinski k" , [•večerni sarji, kaj alikovito riaaljle pene, avetle čipke na krvevi	***** 1 ot* ^
ponosen v svoji sivini, na beriu- halji mojega maščevanja. Kako bi naato-mehkem ozedju jasnega ve-'ti vriskalo, srce moje, kako vi*
černega neba. Veljaka sta ae loči- aok hi bil tvoj hozana! Nebo, ti m sr ---
la. Župnik »e je nameril sa iko- ai vedelo, kaj je meni Štefanija, pred noge in P0*1' ^ fom. namestnik pa ae je zagnal nebo, ti ai videlo mojo ljubezen,1 mlinake t"c hra v sedlo zalitega rjavea, ki mu ga allialo ai moje ielje, ki so romale njim.	..
je služabnik držal oh atrani ae n- dan na dan proti tebi — in ven- 44 Naj ne	uj
adi. Namignil je četi jesdeev, ko- dsr. in vcndsrl Dsj, pošlji mi o- ki-, srki-. rsnjki-^^ k pits ao'sstopotsls. konji ao aa-Imamo, spanja, nezavesti, de ne
je tddi »tiAal
ga prav počasi m v rokah od leve proti d«» bi ae bel, da «« ^"J. *
nikar ne jezi.
!H» "
ahnili a grivami, vajeti ao ee na- bom več preklinjel in ai nakladal amel pogovoriti i ^
fajmoštrem na
tegnile. ostroge ao zecingljele e! tvojo jeso as glsvo. Tods ne, U, do smeri proti trebuhu in čez sUnutel oečuješ, sli ps ss celo pešci ne bo-
(Dsljc dedi-l