484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dijskega leta 2006/2007 kon~uje kot eremitirani profesor. Nemara najlep{e darilo pa si je pripravil kar
sam, ko je leta 2005 (skupaj z Walterjem Neuhauserjem) v innsbru{ki univerzitetni knji‘nici, v majh-
nem srednjeve{kem pergamentnem kodeksu, odkril prepise okrog 130 dosedaj nepoznanih pisem in
mandatov cesarja Friderika II. in njegovega sina Konrada IV. iz 13. stoletja (gl. npr. http://www.uibk.ac.at/
ipoint/news/uni_und_forschung/271893.html). Sre~na najdba, ki so jo nekateri tirolski mediji primer-
jali kar z odkritjem prazgodovinskega Ötzija, je zlasti pomembna za kratko dobo vladanja Konrada IV.,
katerega biografija bo morala biti na podlagi novo odkritih pisem napisana na novo. Od Josefa Ried-
manna, ki je svojo pot medievista za~el s sodelovanjem pri ediciji listin Friderika I. Barbarosse, lahko
tako sedaj pri~akujemo {e objavo novoodkritih dokumentov Friderika II. in Konrada IV. Lep{ega
zaklju~ka univerzitetne kariere si profesor medievistike skorajda ne more ‘eleti!
P e t e r  [ t i h
Protestantizem, slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa. Ur. Marko Ker{evan. Ljubljana :
Znanstvenoraziskovalni in{titut Filozofske fakultete, 2006. 457 strani.
Pri~ujo~i zbornik vsebuje razprave in {tudije, ki so nastale v okviru ve~letnega (2002–2005) ra-
ziskovalnega projekta »Slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa: pomen protestantizma«, ki ga je
vodil prof. dr. Marko Ker{evan. Cilj raziskave lahko strnemo kot iskanje odgovora na temeljno vpra{anje,
kak{ne so potrebe in mo‘nosti, da se protestantizem pojavlja kot ena od povezovalnih ter hkrati razliko-
valnih sestavin slovenske identitete, t. j. slovenske zunanje prepoznavnosti na eni in notranje samozave-
sti na drugi strani, v procesu vklju~evanja v zdru‘ujo~o se Evropo (Evropsko unijo).
V tem kontekstu velja spomniti, da s(m)o se Slovenci nacionalno oblikovali v okviru svojega (po-
sebnega knji‘nega) jezika; prav pri konstituiranju sloven{~ine kot knji‘nega jezika je imel za~etno in
pionirsko vlogo slovenski protestantizem 16. stoletja. Vnovi~no odpiranje vpra{anja potencialne vloge
protestantske sestavine slovenske identitete je bilo nedvomno vzpodbujeno in povezano z novo situa-
cijo, nastalo ob osamosvojitvi Slovenije oziroma vzpostavitvi slovenske dr‘ave in njene vklju~itve v
Evropsko unijo, hkrati pa raziskovalno za‘eleno in potrebno, saj je bilo potrebno te (protestantske)
sestavine ponovno pretehtati in ovrednotiti znotraj (slovenske) identitete same in pri njenem soo~anju z
evropskim okoljem. In prav v tem je smiselnost, aktualnost in vrednost opravljenega raziskovalnega
projekta.
Avtorji/avtorice so v svojih raziskavah, razpravah in {tudijah izhajali iz elementov teoretske analize
problema sodobne nacionalne identitete ter {e posebej analize razmerja med nacionalno identiteto,
knji‘nim jezikom in protestantskim kr{~anstvom v slovenskem primeru, kakor tudi analize odnosa do
slovenskega protestantizma v (kon)tekstih, posebej relevantnih za oblikovanje nacionalne (samo)zavesti
in kulturne memorije.
Marko Ker{evan v uvodni in hkrati sintetizirajo~i {tudiji z naslovom Slovenci in protestantizem
namenja osrednjo pozornost teoretski konceptualizaciji naroda/nacije in nacionalne identitete, pa tudi
vpra{anjem specifi~nosti slovenske nacionalne identitete in njenega (pre)oblikovanja v ~asu in prostoru
ter vlogi jezika, religije/protestantizma, kulture in dr‘avnosti pri tem. Nedvomno gre za tehten in aktua-
len prispevek k teoretskim diskusijam o opredeljevanju nacionalne identitete nasploh in slovenske {e
posebej, kot tudi za poseg v razli~ne vidike razhajanj ob ocenjevanju pomena slovenskega protestantizma.
S teoretskimi vpra{anji razmerja med nacionalno identiteto, nacionalizmom in religijo se ukvarjata
tudi naslednji dve {tudiji. Andrej Kurillo v razpravi Religija in nacionalizem poudarja – na podlagi
opravljene analize razmerja med etni~nimi, religioznimi in nacionalnimi komponentami konfliktov v
jugovzhodni Evropi, kot podro~ju, ki ga je modernizacija zajela razmeroma pozno –, da je do nacional-
nih konfliktov za~elo prihajati {ele v obdobju formiranja nacionalnih dr‘av, in sicer z njihovo potrebo
po trdnosti in brezprizivnosti nacionalnih lojalnosti. Sabina Mihelj v prvem delu svoje {tudije Prote-
stantizem in slovenski nacionalizem – izhajajo~ s stali{~a, da »vsako vzpostavitev nove dr‘ave ali za-
menjavo politi~nega re‘ima praviloma spremljajo procesi predelave kolektivnih identitet, kolektivnih
memorij in simbolnih prostorov ter nanje vezanih praks, tekstov, predmetov, pravil in simbolov« –
kriti~no pose‘e v sodobne teoretske razprave o narodu in nacionalizmu, v drugem delu pa podaja skrb-
485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
no dokumentiran analiti~en pregled podob in vlog, ki jih ima protestantizem v slovenski kolektivni
memoriji; gre za analizo medijskih reprezentacij ob Dnevu reformacije v letih 1992–2003 (Delo, Dnev-
nik, Ve~er, Dru‘ina).
Naslednji vsebinski sklop tvorijo razprave, ki se posve~ajo problematiki protestantizma na nekate-
rih posebej ob~utljivih podro~jih mednacionalnih odnosov v 19. in 20. stoletju (Koro{ka, [tajerska,
Prekmurje). Anja Zalta v svoji prvi {tudiji (Protestantizem med koro{kimi Slovenci) sledi zgodovinske-
mu razvoju protestantizma na avstrijskem Koro{kem; ugotavlja, da reformacija, ki se je med koro{kimi
Slovenci razmahnila v 16. stoletju, predstavlja temelje oblikovanja slovenske narodnostne skupnosti. V
prispevku namenja posebno pozornost slovenski vasi Zagori~e, ki velja za »trdnjavo« slovenskih prote-
stantov na avstrijskem Koro{kem ter fenomenu koro{kega bukovni{tva, pisateljevanja ne{olanih ljudi,
ki je v dobi narodnega prebujanja v 18. stoletju predstavljal ‘ivi most med reformacijo in knji‘evnim
delom. V naslednji razpravi (Protestantizem na slovenskem [tajerskem v prvi polovici 20. stoletja) nam
ista avtorica predo~i pojav t. i. obnovljenega protestantizma med nem{ko manj{ino; gre za manj{inski
protestantizem znotraj te manj{ine, ki je bil s svojo takratno usmerjenostjo in cerkveno organiziranostjo
pomembna vzpodbuda njene (nem{ke) narodne samozavesti in opora njeni narodni, tudi bojevito
nacionalisti~ni usmeritvi in organiziranosti. V tem kontekstu avtorica obravnava vlogo leta 1889 usta-
novljene organizacije Südmark (organizacije za gospodarsko utrjevanje slovenje{tajerskega nem{tva),
ki je s podporo evangeli~anskega duhovnika Ludwiga Mahnerta v letih 1906–1914 izvedla kolonizacijo
okolice [entilja in dravske doline, da bi vzpostavila »nem{ko mosti{~e« do Maribora. Prispevek v
nadaljevanju izpostavi te‘ave, s katerimi se je spopadal nem{ki seniorat in evangeli~anska skupnost v
Mariboru v obdobju med obema vojnama, ter pojav zveze Kulturbund in njene povezanosti z evangeli-
~ansko cerkvijo v Sloveniji.
Franc Kuzmi~ v razpravi Evangeli~anska cerkev in protestantizem v slovensko-mad‘arskih odnosih
v Prekmurju v 20. stoletju poudarja, da so bili prekmurski evangeli~ani vse do razpada avstroogrske
monarhije upravnopoliti~no povezani z evangeli~ani na Mad‘arskem. Razpad monarhije in nastanek
nove dr‘ave SHS je pomenil za prekmurske evangeli~ane veliko negotovost pa tudi (kot se je kasneje
pokazalo) upravi~eno bojazen, saj so prihajali v ve~insko katoli{ko Slovenijo in {ir{e v pravoslavno
Jugoslavijo, ki jim ni bila vedno naklonjena. Zato ne presene~a, da so se v ~asu druge svetovne vojne
skoraj vsi evangeli~anski duhovniki in u~itelji opredelili nazaj k mad‘arski dr‘avi, saj jim je ta ponovno
nudila zavetje v verskem in politi~nem pogledu. Avtor opozarja, da je jezik bogoslu‘ja in {ole v tem
prelomnem ~asu ostal prekmur{~ina in ne (kakor bi pri~akovali) mad‘ar{~ina. Prav tako ne gre spregle-
dati, da prekmurska evangeli~anska duhov{~ina v politi~nem smislu ni sodelovala z okupatorjem, zato
jim povojna oblast ni mogla o~itati kolaboracije. Sodelovanja slovenskih evangeli~anov z mad‘arskimi
naslednjih petindvajset let po drugi svetovni vojni (zaradi politi~nih zaostritev po sporu z informbi-
rojem) ni mo~ zaznati v javnih informacijah. [ele v obdobju samostojne Slovenije ponovno za‘ivi in se
okrepi medsebojno sodelovanje, {e posebej na duhovnem in kulturnem podro~ju, zaklju~uje pisec.
V ta sklop se posredno navezuje tudi prispevek Mihaela Kuzmi~a [vicarska reformacija in njeni
vplivi na Slovenskem, ki obravnava manj poznan in raziskan (a nikakor ne zanemarljiv) vpliv in pomen
povezav med »{vicarsko« (kalvinisti~no, cvinglijansko, anabaptisti~no) reformacijo in slovenskim pro-
storom od 16. stoletja (Zwingli, Calvin in Bullinger so s svojimi spisi in korespondenco vplivali na
Trubarja in njegov krog ter posredno dosegli tudi ogrske Slovence) do danes, ko predstavljata aktiven
del reformacijskega nadaljevanja {vicarskih teologov v Sloveniji Reformatorska kr{~anska skupnost v
Sloveniji in Reformirana evangelijska cerkev. Avtor poudarja, da je vpliv {vicarske reformacije v slo-
venskem narodnostnem prostoru {e zmeraj odmeven, tako v praksi reformirane cerkve kot tudi v nauku
evangelijskih cerkva. Vse ve~je zanimanje zanj med religiologi, raziskovalni projekti in zanimanje tujih
misijonarskih organizacij za delo v Sloveniji pa nakazuje {e ve~ji vpliv v prihodnosti, zaklju~uje M.
Kuzmi~.
Sledi sklop treh {tudij, ki jih je napisal Nenad Hardi Vitorovi}. Prva, Protestantizem v polemikah ob
{tiristoletnici Trubarjevega rojstva, predstavlja reprezentativen pregled polemik, ki so v zvezi z vredno-
tenjem slovenskih reformatorjev 16. stoletja izbruhnile znotraj slovenske javnosti na za~etku 20. sto-
letja, ko se je pribli‘evala 400-letnica Trubarjevega rojstva (1908), in so svoj vi{ek dosegle neposredno
ob njej. Pisec ugotavlja, da so te polemike kon~ale obdobje dominacije izrazito negativne recepcije
reformacije in njenih protagonistov na Slovenskem, ki so jo od pri~etka polariziranja slovenskega
486 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
politi~nega prostora na »klerikalce« in »liberalce« v drugi polovici 19. stoletja zastopali predvsem v
vrstah katoli{ke inteligence. Izbor polemik se omejuje na slovenska publicisti~na, poljudnoznanstvena
in strokovna besedila od preloma stoletij do let 1908/1909, ko je France Kidri~ recepcijo slovenske
reformacije postavil na znanstvene temelje in s tem polemiko zaklju~il.
V naslednji {tudiji, Protestantska »politi~na teologija«: Jürgen Moltmann, Miroslav Volf, Eber-
hard Jüngel, N. Vitorovi} predstavi teolo{ko misel omenjenih treh vplivnih predstavnikov sodobne
protestantske »politi~ne teologije«. Pisec poudarja, da omenjeni teolo{ki misleci s pojmom »politi~ne
teologije« ne posku{ajo utemeljiti posebne teolo{ke discipline niti spolitizirati cerkve, temve~ ‘elijo
prebuditi zavest o politi~ni razse‘nosti sleherne teologije in tako pokristjaniti cerkveno politiko in politi~ni
anga‘ma kristjanov; gre namre~ za razmerje kristjanov do dru‘b, dr‘av, kultur, narodov itn., ki jim
pripadajo, ali z drugimi besedami – za njihovo razmerje do javnosti in celotne sfere politi~nega. V tem
kontekstu poudarjajo, da je ravno temeljno evangelijsko prepri~anje – da je resnico vere dopustno
uveljaviti zgolj z oznanjanjem besede, brez gro‘nje svetne oblasti – prispevalo k uveljavitvi za novove{ko
dru‘bo zna~ilnega pluralizma, ki je s svoje strani u~inkovita varovalka pred mo‘nostjo totalitarnih
zlorab sekularizacije. @e zato mora kr{~anska cerkev imeti pozitiven odnos do pluralizma, ~eprav ta
navidez »relativira« njen lastni obstoj.
V razpravi Evropske protestantske cerkve in zdru‘evanje Evrope N. Vitorovi} podaja pregled razvoja
specifi~no protestantskih stali{~ v zvezi s procesi evropskega zdru‘evanja od za~etnih prizadevanj, ko
ve~ina evropskih protestantskih cerkva {e ni bila naklonjena projektu zdru‘ene (zahodne) Evrope, prek
obrata, ki se je pri~el leta 1989 s padcem berlinskega zidu, in ki se je prepri~ljivo izrazil na prvem
evropskem evangelijskem zborovanju v Budimpe{ti leta 1992, do dana{njih stali{~ v zvezi s predlogom
pogodbe o evropski ustavi in z nadaljnjo {iritvijo, {e posebej vpra{anjem ~lanstva Tur~ije. V tem kon-
tekstu je bila ustanovljena Ekumenska komisija za evropsko sodelovanje, katere cilj je bil apelirati na
zahodnoevropske cerkve, naj svoje ~lane spodbujajo, da bi si s treznim in pragmati~nim politi~nim
anga‘majem prizadevali za izgradnjo ~loveka dostojne dru‘be, kar v primeru evropskih dr‘av vklju~uje
tudi njihovo gospodarsko in {e zlasti politi~no zdru‘evanje kot zagotovilo miru in stabilnosti.
Geza Filo v zaklju~ni {tudiji Pregled sodelovanja slovenske Evangeli~anske cerkve s protestantski-
mi cerkvami in ustanovami v Evropi poudarja, da je bila Evangeli~anske cerkev v Republiki Sloveniji
kljub pozni dolo~itvi pravnega polo‘aja (kot mednarodni cerkveno-pravni subjekt se pojavi {ele leta
1952) na razli~ne na~ine navzo~a med slovenskim ‘ivljem in to od za~etka svoje organiziranosti v ~asu
reformacije. Avtor v prvem delu pregledno predstavi razvoj sodelovanja med Evangeli~ansko cerkvijo
na Slovenskem in protestantskimi (ve~inoma luteranskimi) cerkvami drugod po Evropi (na Mad‘ar-
skem, Slova{kem, Danskem, v nekdanji Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Nem~iji), v drugem pa predstavi
mednarodne ustanove in organizacije, v katere je vklju~ena ali z njimi sodeluje slovenska Evangeli~anska
cerkev (Svetovna luteranska zveza, Gustav-Adolf-Werk, Martin-Luther-Bund, Skupnost protestantskih
cerkva Evrope /Leuenber{ka cerkvena skupnost/, Ekumenski svet cerkva idr.). Avtor izpostavi, da v
zdru‘eni Evropi ‘elijo protestantske cerkve biti instrument za svobodo, demokracijo, pluralizem in
~lovekove pravice; {e ve~, protestantske cerkve (ne vsaka zase, ampak skupno) v Evropi, ki se zra{~a v
politi~no in ekonomsko unijo, ‘elijo svoj protestantski profil vnesti v »evropsko zra{~anje«.
V dodatku zbornika so v prvem prispevku predstavljene ugotovitve iz diplomske naloge Sonje
@agar o vizualno-simbolnih obele‘jih protestantizma v slovenskem prostoru, v drugem pa Izbrana bi-
bliografija besedil o protestantizmu na Slovenskem, ki jo je izdelal Alojz Cindri~ za obdobje 1995–2005;
gre za nadaljevanje bibliografije, ki jo je za obdobje do leta 1995 izdelal Franc Kuzmi~ (objavljena v
Zborniku sobo{kega muzeja, 1995/4).
Izvirne, tehtne, aktualne razprave in {tudije, ki tvorijo organsko celoto, pritrjujejo klju~ni (hipo)tezi,
da je protestantizem v svoji jezikovno-kulturni vlogi in dedi{~ini dejansko in smiselno vklju~en v slo-
vensko kulturno memorijo oziroma memorije, skozi katere se vzpostavlja in izra‘a slovenska nacional-
na identiteta. Nedvomno je pomembna ugotovitev raziskave, da se slovenska dru‘ba s protestantskim
elementom ka‘e kot dru‘ba, katere odprtost temelji tudi na izrazito produktivni zgodovinski recepciji
protestantizma/reformacije kot enega glavnih evropskih duhovnih tokov. Potemtakem je slovenski pro-
testantizem zgodovinski dokaz in sodobna garancija, da je slovenska dru‘ba ob vsem prevladovanju
katoli{tva sposobna verske raznolikosti in njene produktivne aktualizacije tudi v oblikah, ki niso posle-
dica priseljevanja in globalizacije. Zato ustrezno vklju~evanje protestantske vsebine v slovensko iden-
487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
titeto, v (samo)zavest in (samo)podobo Slovencev in Slovenije, lahko naredi to identiteto in to (samo)-
podobo bolj diferencirano, zato bolj odporno in hkrati bolj odprto pri sre~anju z raznolikostjo evropske-
ga in globaliziranega svetovnega prostora. Avtorji/avtorice zaklju~ujejo z aktualno mislijo, da bolj argu-
mentirana in tudi bolj diferencirana podoba protestantskega elementa v kompleksnosti slovenske iden-
titete olaj{uje promocijo Slovenije kot odprte dru‘be navzven in njeno uresni~evanje navznoter.
Av g u s t  L e { n i k
Jurij Perov{ek, Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberaliz-
ma 19. in 20. stoletja. Ljubljana : In{titut za novej{o zgodovino 2005. 285 strani. (Zbirka Razpozna-
vanja = Recognitiones ; 1)
In{titut za novej{o zgodovino je lansko leto za~el izdajati dve knji‘ni zbirki Ekonomska knji‘nica
in Razpoznavanja, obe pod uredni{tvom dr. @arka Lazarevi}a, z namenom, da v njih raziskovalci objav-
ljajo svoje tematsko zaklju~ene prispevke. Za prvi zvezek Razpoznavanj je dr. Jurij Perov{ek pripravil
14 obravnav iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, torej iz tematike,
kateri v okviru preu~evanja politi~ne zgodovine novej{ih obdobij posve~a {e posebno pozornost in iz
katere je leta 1996 objavil svojo prvo monografijo Liberalizem in vpra{anje slovenstva oziroma o nacio-
nalni politiki liberalnega tabora v letih 1918-1929. Za objavo je izbral obravnave iz zgodovine evrop-
skega in slovenskega liberalizma po kriteriju, da z njimi opozori »na posamezne vidike v njegovem
razvoju, ki zaslu‘ijo, da jih ponovno poudarimo ali pa o njih posebej spregovorimo, ~e doslej {e niso
bili podrobneje obdelani« (10). Gre torej za vsebinsko in kronolo{ko raz{iritev problematike, ki jo je
obdelal v navedeni monografiji, posebej tudi glede posebnosti liberalizma v evropskem in slovenskem
okviru, kar je rezultat znanstveno-raziskovalnega dela v okviru razli~nih in{titutovih projektov, njegove
izsledke pa je ‘e sproti objavljal v znanstvenih revijah ali posredoval z referati na simpozijih. Glede na
tematiko je v knjigi posamezne obravnave smotrno povezal v {tiri problemske sklope.
Liberalni tabor se je moral tako kot konservativni in socialisti~ni tabor opredeljevati do vseh aktual-
nih problemov od konca 18. stoletja dalje, zlasti do razvoja gospodarstva, nacionalnega in socialnega
vpra{anja, problematike demokracije in dr‘avne ureditve z vidika ustavnosti in parlamentarizma, podro~ja
umetnosti in znanosti ter temeljnih filozofskih, svetovnonazorskih in idejnih vpra{anj, posebej do vlo-
ge Cerkve in vere v dru‘benem in politi~nem ‘ivljenju, v 20. stoletju pa tudi do komunizma in fa{izma.
Pri tem se je liberalizem na {tevilnih podro~jih teoreti~no in prakti~no uveljavil »kot zgodovinski ustvarja-
lec modernega«, od tod tudi naslov knjige. Glede liberalnih opredelitev do vseh navedenih problemov
so ob enakih ali podobnih stali{~ih vidna tudi razhajanja med liberalizmom v Evropi in na Slovenskem,
pogojena zlasti s posebnimi razmerami v posameznih okoljih.
Ta ka‘ejo ‘e {tirje obravnave v prvem problemskem sklopu o odnosu liberalizma do socialnega
vpra{anja, ki je imel svoje razli~ne posebnosti v zahodnoevropskih dr‘avah in na Slovenskem. Avtor se
je osredoto~il zlasti na prikaz Schulze-Delitzschevega zadru‘nega gospodarskega sistema v Nem~iji in
na njegovo prilagoditev v slovenskem liberalnem zadru‘ni{tvu oziroma na problematiko socialnega
liberalizma v evropski in slovenski politi~ni misli in praksi do preloma 19. v 20. stoletje. Za slovensko
liberalno zadru‘no gibanje je Perov{ek poudaril, da je sicer pomenilo »enega od redkih so~asnih vpli-
vov evropskega liberalizma na slovenski narodnopoliti~ni in gospodarski razvoj«, toda »ni imelo so-
cialnorefermne vsebine« (244). Z liberalnimi zadrugami po Schulzejevih na~elih so bili v Sloveniji
ustvarjeni zlasti gmotni pogoji za kulturnopoliti~no emancipacijo ter za rast slovenskega narodnega
gospodarstva in kapitala. Slovenski liberalizem za razliko od evropskega ni posve~al posebne pozorno-
sti socialnemu vpra{anju in programskemu udejanjanju idej socialnega liberalizma.
V drugem problemskem sklopu Perov{ek obravnava odnos slovenskega liberalizma do katoliciz-
ma, za katerega je poudaril, da se je usklajenost med njim in evropskim liberalizmom »na politi~nem in
idejnem podro~ju pokazala v kriti~nem vrednotenju vloge in polo‘aja Cerkve v dru‘bi« (246). Nanj je
pomembno vplivalo dejstvo, da je imel v primerjavi z dobro organiziranim in zelo aktivnim katoli{kim
taborom slovenski liberalizem podrejeno vlogo na politi~nem in socialnem podro~ju, prevlado pa le v
gospodarstvu. Idejne, dru‘bene in politi~ne nazore slovenskega liberalizma konec 19. in v prvi polovici