138
Višja vlada našega cesarstva. **)
Avstrijansko cesarstvo je dedna samovlada, ktere poglavar se cesar imenuje, in ima postavodajavno in izpe-ljavno oblast v svojih rokah. Ali ker je deržava silno velika in ker je toliko opravil, da jim ena glava ni kos, ima cesar na svoji strani deržavni svet, in ima posebne opravitelje, kterim pravimo ministri. — Deržavni svet obstoji iz naj bolj skušenih in naj modrejših mož, s kterimi se cesar posvetuje, kolikorkrat misli dati kako novo občno-veljavno postavo, ali določiti in izpeljati kaj važnega. Tudi ministri morajo biti prebrisane glave in v vsih rečeh  dobro
**) Za poskušnjo iz pohvaljenega „Cvetja keršansko-slo venske zemlje", ktero smo zadnjic priporočili našim mladim in starim.                                                                              Vred.
znajdeni; kajti na njih ramah sloni vsa vladarska teža. in oni so odgovorni cesarju za vse, kar koli počno v prid ali škodo deržave. Njih opravila so:
1)  Eden je minister zvunajnih opravil. Njegova dolžnost je, poganjati se za čast in blagostan deržave v vsih zvunajnih zadevah, čuvati, da se deržavne pravice ne kratijo od ptujih narodov ali njih vladarjev, iti varovati deržavljane, ki potujejo po ptujih deželah ali oudi kake opravke imajo. Njemu podložni so avstrijanski poslanci na zvunajnih dvorih in avstrijanski konzuli na Gerškem, Turškem, v Ameriki in skorej v vsih večjih teržnih mestih. — Tudi za cesarsko hišo ima skerb, in kolikorkrat se v cesarski rodovini kaka ženitev, možitev ali kaj druzega važnega zgodi, vse pisma gredo skozi njegove roke.
2)  Drugi je minister notranjih opravil, ki vlada in oskerbuje vse, kar zadeva deržavne notranje reči, čuva in gleda, da se postave dopolnujejo in da politiške gosposke izveršujejo svoje dolžnosti.
Oblast in roka ministra notranjih opravil daleč sega, pa tudi mnogoternate dolžnosti slone na njem. On mora skerbeti, da je mir in varnost po cesarskih deželah; mora braniti mirne in poštene ljudi, da se jim kaka krivica ne zgodi, rogovileže pa, vlačugarje, tatove, roparje in kar je njim enakega, mora zavračati in izročevati sodni gosposki, da jih kazni po zasluženji. On mora gledati, da se meje posameznih kronovin ne premaknejo, in da vsaka zmed njih obderži svoje pravice. Vse bolnišnice, ubožnice, delavšnice, ječe in druge enake naprave so njegovi skerbi izročene. Ako kuga, človeška ali živinska razsajati začne, ako ogenj mesta ali vasi popali ali pokonča, ako povodenj njive, travnike in hiše zasuje in podere, ako toča žitne polja in vinske gorice potolče, mora minister notranjih opravil na noge stopiti in napeti vse žile, da nesrečnikom pride na pomoč — in še marsikaj druzega mora on poskerbeti.
Ima pa tudi mnogo služabnikov, ki mu grejo povsod na roko, in so zavezani, natanko dopolnovati vse njegove povelja in ukaze. Vsaka dežela ima svojega deželnega, vsaka kresija svojega kresijnega, vsaki kanton svojega kan-tonskega in vsaka soseska svojega soseskinega poglavarja ali župana, in vsi so njemu podložni.
fl@ 3) Tretji je minister bogočastja in nauka, ktere-ga dolžnost je skerbeti, da je dosti šol ali učilnic, in da se mladina podučuje v vsih potrebnih rečeh. On mora varovati tudi cerkev v njenih pravicah, in krepko odbijati vse protivne napade, naj pridejo od te ali od une strani.
Naše cesarstvo ima blizo 40 milijonov ljudi, in med njimi je blizo 30 milijonov katoličanov; drugi pa so staro-verci, judi, luterani, kalvinci in njim enaki krivoverci. Vsi ti, dasiravno niso naše vere, so vendarle naši bližnji in imajo pravico, v miru uživati svoje dohodke in služiti po svoji vesti in veri Bogu — in ne smemo jim delati krivice. Sveta katoliška cerkev ima v našem cesarstvu 14 nadškofov, 59 škofov in nad 40.000 duhovnikov. Nadškofi so: v Pragi, Beču, Solnigradu, v Gorici, Vidmu, Benetkah in Milanu, v Zagrebu, Zadru, Olomaca, Lvovu, Ostronogu, Jagru in v Koloči. Samostanov, možkih in ženskih, je okoli 800, v kterih je kakih 13.000 redovnikov in redovnic. — Starovercov je nekaj soedinjenih z nami, nekaj pa ne. So-edinjeni imajo 2 nadškofa: v Lvovu in v Fogaras-u, in 7 škofov; nesodinjeni pa imajo 1 nadškofa v Karlovicu, 10 škofov in 26 samostanov.
Za poduk možke in ženske mladine so ljudske šole, ki se razdeljujejo v dva razreda, in po šolski postavi bi imela v vsaki fari šola biti, in vsakdo od 6. do 12. leta v šolo hoditi. Glavne šolo imajo štiri razrede. — Za višji poduk so gimnazialne šole, ki obstoje iz 4 ali iz 8 razredov, in kterih je v našem cesarstvu 270. Za duhovnike so bogoslovne, za pravoznance pravoslovne, za zdravnike zdravniške šole, in kjer so vse te višje šole, se reče, da je „vseuceliš če". Naj slavniše vseučelišči ste v Beču in v Pragi.
139
4)  Ceterti je minister pravosodja. Njegova roka vlada vse sodne gosposke, in njegova dolžnost je akerbeti, da se deržavljanom vselej in povsod pravica skazuje. Prav-dati se sicer ni dobro — pregovor pravi, da pravda je prazna havda, in Jezus sam nas opominja, pravd ogibati se; ali včasih se vendar primeri, da ni mogoče drugač, kakor pravdo začeti ali tožiti hudodelca — in zato so sod-nije potrebne. Sodnije so trojne: so kantonske sodnije, so nadsodnije, in v Beču je naj višja sodnija. Kdor misli, da nižja sodnija mu je krivico storila, mu je pot do višje sodnije odpert; kdor pa pri dveh sodnijah zgubi, mu druzega ne ostane, kakor udati se in sodbi tiho se podvreči.
Sodniki morajo priseči, da bodo sodili vselej po ojstri pravici, da ne bodo gledali na veljavnost ljudi in tudi ne jemali daril.
5)  Peti je minister vojaštva, kteii oskerbuje vse, kar zadeva vojaštvo in brodovje. Vojakov potrebuje vsaka deržava, nekaj da obvaruje notranji mir, nekaj da odbija zvunauje sovražne napade.
Vojaki so ali pešci ali konjiki ali topničarji. Pešcev naše cesarstvo ima 63 polkov (regimentov), ima zraven še 14 polkov graničarjev, 1 polk in 25 batalionov lovcov, in 20 batalijonov granatnikov. Konjikov je 8 polkov oklepnikov, 8 polkov dragonarjev, 12 polkov ulanov in 12 polkov huzarjev. Topničarjev je 12 polkov. Verh teh je še mnogo voznikov in mnogo vojakov, ki so za mostove nare-jati, za ceste delati, za rove kopati, itd. — Polki pešcev imajo po 4 batalijona in 2 batalijona brambovcev; batalijon ima 6 čet ali kompanij; četa ima 50—100 mož, o vojski pa na pol več. Polki konjikov obstoje iz 6 ali 8 trum, truma ima 150—180 konjikov. Vojaki, ako vojske ni, se iz-služijo v osmih letih; potem pa, ako so še čversti in zdravi, se vvorstijo med brambovce. Vojaki, ki so v vojski dobro se obnašali, dobe častne svetinje, zlate, sreberne ali bronaste, in vsakdo jih v časti ima. Naše cesarstvo ima pa tudi mnogo vojskinih ladij, nekaj da brani bregove jadranskega morja pred sovražnimi napadi, nekaj, da varuje tergovske ladije pred morskimi tolovaji. — Zraven vojakov imamo tudi 19 polkov žandarmov, nekaj pešcov nekaj konjikov. Njih dolžnost je, skerbeti za notranji mir in red, slediti hudodelce in ustavljati se vsaki nerodnosti. Imajo lepo plačilo, pa tudi težavno službo.
6)  Sesti je minister dnarstva, kterega skerb je, da pobira deržavne dohodke in plačuje nje stroške. Naše cesarstvo ima lepe dohodke — blizo 250 milijonov goldinarjev; ima pa tndi stroškov obilno — samo obresti za der-žavni dolg mora plačati leto na leto okoli 80 milijonov goldinarjev.
7 J Sedmi je minister kupčij stva, kterega dolžnost je, povzdigovati kupčijstvo na čedalej višjo stopnjo. On mora skerbeti za potrebne mostove, ceste, vodotoke in sploh za vse naprave, po kterih se kupčijstvo oživlja. Deržava, v kteri je kupčijstvo na slabih nogah, je revna na dnarjih in večidel na nizki stopnji dušne izobrazbe.
Na zadnje še to opomniti hočem, da število ministrov ni zmiraj enako; včasih jih je več, včasih manj. Odstopi kdo zmed njih, morajo drugi prevzeti njegove opravila.