291 Vplivanje časa sejatve na pridelke. Profesor Dr. Wollny v Monakovem je več let opazoval, kako čas sejatve upliva na pridelke. Na podlagi tako pridobljenih izkušenj objavil je sledeča načela: 1. Spomladi moremo sejati tem bolj rano, čem hitreje se zemlja posuši in čem manje ima takšnih lastnostij, da njej slane škodujejo. 2. Rana sejatev jeseni daje največ poroštva za mogoče veliko in lepih pridelkov v prihodnjem leti ter za srečno prezimovanje. 3. Kder je zemlja takšna, da se hitro osuši, bodi ker malo dežuje, bodi ker vode ne drži in prst toploto hitro in dosta vsprejema, treba je iti sejat, dokler je še zimske vlage kaj, katero kaže vrlo izkoristiti. To velja posebno zastran rastlin, katerih seme ne pride globoko v zemljo. 4.'Kder pa voda zastaja, je nujna potreba, še le tedaj sejati, kedar mokrota in vlaga zvečinoma izgine; kajti le tedaj mora zrak prodirati in zemljo rodovitno delati in zabraniti mazanje. 5. Sejati na določenem mestu se ne sme vselej ob istem času, ampak se ima tukaj s časom menjavati, kakor leta kažejo, ki so različna. Ako na predstoječa načela ozir jemljemo, razvidimo kako napačno da je posameznim sadežem, žitom določevati trdnih obrokov za sejatev. Kajti vse to se določuje po razmerah podnebja, vremena, zemlje in tega, kar zahtevajo za svojo rast. Najboljši čas sejatvi je, kedar je vse pripravljeno za krepko poganjanje in raz-vitek rastlin ter da morejo hitro premagati vse ovire in precej se učvrstijo v svojih pod- in nadzemeljnih organih, a ob enem bogato zalogo dobijo redivnih snovi. Po navedenem moremo presoditi staro kmetovalsko pravilo: rajše sejati prerano, nego prepozno. Vendar besedi „prerano" ali „prepozno" ste različne vrednosti in pomena, ki utegne v slehernem slučaji drugačen biti. Kar je tukaj prerano, utegne drugod prepozno biti. Sploh pa tiči v navedenem pregovoru mnogo resnice, zlasti načelo, da z ozirom na prirodo podnebje in vremenske razmere kaže iti prerano, nego prepozno sejat. Kajti le tedaj prospevajo rastline najbolje. Sicer je tudi res, da časih pozno sejani sadeži izvrstno storijo. Vendar to so izjeme, na katere ni gledati. Kmetijskim pridelkom pada cena. Temveč mora se skrbeti, kako bode kmet mogoče veliko prideloval. Tega se pa ima največ nadejati, kedar o pravem času sejat gre.