Leto LXXV., St. 174 V LfnMJanf, soboia« 1« avgusta 194^-XX Cena SO cent. UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA* PUOCENUBVA ULICA • —. IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije te CNIOXE PUBBLICITA ITALIANA 8. A„ MILANO : 81-22, 81-23, 81-24, 81-25 In 31-26 Računi pri poštno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Me—ca a naročnina IL— Ur, aa linissnist»n 16.20 ttr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA par ki pubbUerta di provenieiiza ftaBana ed estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. Sovražni izpad odbit Szvidniško delovanje — živahni spopadi nad Malto — Pet angleških letal sestreljenih Glavni stnn italijanskih Oboroženih sil Je objavil 31. julija naslednje 791, vojno poročilo j Naši oddelki so južno od El A lame I na učinkovito odbili sovražni izpad; na ostalem bojišču so izvidniški elementi z obeh struni razvijali normalno delovanje. Britanska letala so bombardirala trdnjavo Tobruk in je pri tem eno tzrned letal, ki ga je zadel izstrelek protiletalskega topništva, padlo v plamenih na tla. £koda je majhna, ni pa zabeležena nobena žrtev. Nad Malto je prišlo med bombardiranjem Italijanskih in nemških letalskih oddelkov do živahnih spopadov, v katerih so lovci osi sestrelili 5 letal britanskega letalstva, Z operacij včerajšnjega dne se ni vrnilo eno nase letalo. Rim, 1. avg. g. Narednik Panfili Pielro imenovan v dnevnem povelju v dodatnem poročilu k vojnemu poročilu št. 793, ker je uničil štiri tanke v borbah dne 27. julija, je bil rojt>n v Guardei (Terni) leCa 1919. Udeležil se je najprvo vojne na zapadni fronti, nato pa je bil v Afriki od 28. februarja 1911. Prvič se je izkazal v neki akciji dne 13. maja 1941 v pasu Sidi Del-gasemu, vzhodno od Tobruka ter je bil 4. septembra 1941 odlikovan z železnim križem II. razreda. Dne 16. aprila tega leta si je pridobil srebrno kolajno za vojaško hrabrost na bojiščih. Narednik Pantini je bil poveljnik eskadre topov 62. pehotnega polka. Jsiiisška smrt Kini, 1. avg. s. Šele zdaj je prišla vest o slavni smrti nadaljnjega upravnega funk-cionaija v italijanski Afriki dr Gianfranca Bitossia. ki je junaško padel v Socoti 26. aprila 1941. Dr. Bitossi je vodil komisariat v Socoti, ko so to področje napadle uporniške sile rasa Sejima, katere so podpirali Angleži. Dne 9. aprila 1941 je poveljnik severnega bojišča odredil, naj se odpor nudi do skrajnosti in povelje so izpolnjevali hrabro več dni maloštevilni Italijani v utrdbi posadke v borbi proti močnim rednim sovražnim silam, ki so se pridružile upornikom. Dr. Bitossi se je boril in se upiral s slabotnimi razpoložljivimi silami kot pristen vojak. Ko so bili proti koncu aprila branilci izčrpanj od dolge in neenake borbe s sovražnikom, ki je dobival vedno nova ] ojačenja iz vzhodnega Tigraja ter vnovič hudo napadeni, je dr. Bitossi padel kot junak z orožjem v roki ter je raje umrl na bojišču, kot da bi se predal. Sedaj je pri onih izbrancih, ki so v Afriki ovekove-čili ime bojujoče se Italije. Poljedelstvo v službi zmage Rim. 1. avg. s. V palači »Margherita* se je sestal izvršni cdbor fašistične ponedeljke federacije pod predsedstvom nacionalnega svetnika Ettora Fratterija. Predsednik jc pedal izčrpno poročilo o delovanju konfederacije v zadnjem čase tako na gospodarskem kakor sindikalnem področju m je pri tem opozori;! na razne izglede poljedelske proizvodne bitke, ki jo poljedelci vztrajno bojujejo, da bi državi zagotovili potrebno prehrano za njen odpor in dose-po zmage. Svoje poročilo je predsednik zaključil z ugotovitvijo, da je vsa poljedelska organizacija angažirana v vsestranski podpori poljedelskih proizvodnikov, da bi v celoti lahko izvršili svoje vojne dolžnosti. Izvršni odbor konfederacije je po poročilu predsedmka ki cm kakor Italijani in Nemci in je zato razumljivo, da bi morali Angleži prej spremeniti svoj sedanji p.>iožaj. Krajše cs*kroovalne razdalje :ta!ijanskonem^ke vojske zahtevajo sedaj cd Angležev, da ne smejo pustiti preteči preveč časa da bi dobri i ojačenja. Zato so ves pretekli teden Angleži prevzoii pobudo v napadanju. General Au-chinleck se jc najprej omejil na krajevne napade, pri katerih pa je naletel na velik oopor. Pretekli torek je začel večji napad vzdolž vse italijansko-nemške razvrstitve. Priznati moramo, piše dobesedno »Sundav Times«, da so nas ti napadi razočarali. Zakaj nismo mogli doseći boljših rezultatov? Porocrla so redkobesedna, vendar je jasno, da je top 88, ki ga uporabljajo italijanske rn nemške čete, zopet povzročil uničenje na^ih tankov. Svoje poročilo zaključuje list takole: »Zdi se, da smo to pot vrgli v borbo naše tanke nekoliko bolj previdno kakor v juniju, a kaznovani smo bi-li zaradi sat;je previdnosti in smo bili prisiljeni umakniti se s svojimi oklopni mi edinica-mi-« Ist list objavlja rudi članek, ▼ katerem polemizira z nekaterimi avstralskimi oficirji, ki so na povratku iz Egipta v Avstralijo kritizirali angleško vojsko. Znano nam je. piše list. da so se spustili Avstralci tudi v dnipe kritike naše vojske, toda objektivni strokovnjaki smatrajo, da so se tete pomanjkljivosti kakor v naši pojavile tudi v avstralski vojski. Pogubna dediščina mirovnega razdobja, ko smo bili po duhu preveč leni, kaže svoje sadove tudi v Av-straiiji in ne samo v Angliji. Pisec poudarja, da niti angleška niti avstralska povelj-nišrva niso še primemo vzporedila prizadevanj raznih vrst orožja. Niti eno niti drugo po%*ejljništvo rudi še ni znalo izbrati najprimernejšega orožja. Predvsem ?e opaži, da so tako angleške kakor avstrjtske čete brez potrebne taktične izvežbanest1. List končno melanholično pripcrnvnia, da u:so Američani nič na boljšem kakor Angleži ir Avstralci in da je tudi ameriška izvežbanest zelo pomanjkljiva. Nato prihaja list do naslednje dramatične ugotovitve. Vprašanja združenih narodov glede ladjevja, letal in topov bomo sicer lahko rešili, toda nerešeni bodo ostali problemi idej, mozgan in sposobnosti. Obsežna letalska obramba na zapadu Letalska vojna na zapadu Berlin, 1. avg. Iz pristojnega vira se doznava, da je bilo za veliko evropsko obalno črto od Biaritza vzdolž Atlantske obale in vzdolž severnih poti do Kirkenesa zgrajenih na stotine novih letališč. Odletišča iz cementa omogočajo nemškim letalom odlete in pristanke ob vsakem vremenu. Hangarji, ki so daleč stran, so popolnoma zakriti in jih sovražnik ne more videti. Ne-številne varnostne naprave jamčijo na teh letališčih za najpopolnejšo obrambo. Ta letališča so oporišča močnih skupin lovskih in bojnih letal, ki stalno od tu odhajajo na izredno učinkovite napade na angleški otok, kakršen je bil n. pr. napad na Birmlngham in na druga angleška obalna središča, v berlinskih krogih omenjajo, da kljub izrednemu številu letal, ki jih je Nemčija razporedila na teb zapadnih letališčih, vendarle vzdržuje velikansko število letal zmagovito napredovanje nemških in zavezniških čet na vzhodni fronti. Najmodernejše utrdbe na svetu Parii, 1. avg. s. Pariški listi objavljajo izjave nekega francoskega inženjerja, ki je sodeloval pri gTadnjl nemških utrdb vzdolž atlantske in rokavske obale. Rekel je, da je dobro poznal utrdbe Maginotove črte ter je zatrdil, da so utrdbe, ki so jih Nemci zgradili vzdolž francoske obale, najmočnejše in najmodernejše na svetu. Berlin, 1. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je skupina angleških bombnikov, ki jo je spremljalo več lovcev, skušala včeraj popoldne preletetl ozemlje zapadnih zasedenih držav nad ustjem Somme. Preden je sovražnim letalom uspelo prodreti v notranjost, so jih napadli nemški lovci ter jih prisilili k borbi. V kratkem času je bilo sestreljenih 14 sovražnih letal, d očim je bilo na nemški strani izgubljeno samo eno letalo. Razpoloženje Švedov do Sovjetske zveze Lizbona, 1. avg. s. Angleška revija »The Sphere« objavlja nekatere Izjave angleškega škofa Bella, ki se je vrnil lz študijskega potovanja po Švedski. Škof je rekel, da smatrajo Švedi Rusijo za glavnega sovražnika civilizacije. Po švedskem mnenju, je rekel škof, ni mogoče nobeno državo na svetu glede krutosti primerjati s sovjetsko državo. Revija piše v komentarju te izjave, dR škofove besede padajo kot ledena prha na vse v Angliji, ki se neprestano prepuščajo utvaram ter zapirajo oči pred stvarnostjo. Inserirajte v »Slov. Naroda44! Don v širini 250 km prekoračen Prednjice nemške armade so že 180 km južno od Dona - Hudi bo}i pri Saljsku - število ujetnikov in plena stalno naraščata - Novi veliki uspehi nemških podmornic Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. julija Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje vojno poročilo: Nemške, romunske in slovaške čete »o spodnji Don prekoračile v širini 250 km in v tem odseku razbile sovražne sile, določene za obrambo. Sovražniku, ki se v neredu umika, so prednjice pohote in lovcev trdo za petam: ter so ga na raznih krajih že dosegle in prehitele. Prednjice nemške armade so že 180 km južno od Dona. Okrog: važnega železniškega križišča Saljsk so od davi hude borne. Pehotne divizije so dosegle Učevskajo. število ujetnikov ln plena stalno narašča, a se zaradi naglega prodiranja se ne more pregledati, letalstvo brez odmora posega v borbo ter je ra«gnalo številne sovražne kolone in preprečilo sovražniku, da bi se ustavil. V velikem loku Dona so nemške in m-munske čete vrglo sovražnika čez Don. Italijan ?t k j oddelki so krajevne, od tankov podpirane sovražne napade krvavo odhili. Prodorni poskusi obkoljenih sovražnih skupin ln razbremenilni napadi so ostali brez uspeha. V teh borbah je izgubil sovražnik včeraj 6*2 tankov. Tudi v domskem loku je letalstvo poseglo v operacije. Oskrbovalne zveze sovražnika na železniških in vodnih poteh so bile z napadi podnevi in ponoči hudo prizadete. Pri Rževu so bili hudi napadi sovjetskih čet deloma s protinapadi odbiti. Pri tem je bilo 40 tankov uničenih. Na fronti pri Volhovu in pred Leningradom so se krajevni napadi sovražnika izjalovili. Pri poskusu prekoračenja reke Xe-ve je bilo 7 sovjetskih čolnov potopljenih. V Finskem zalivu je bilo bombardirano sovražno oporišče na otoku Lavansaari. V Egiptu je bflo napadenih več sovražnih letališč pri Kairu z bombami težkega kalibra, v lopah in skladiščih goriva ter med letali na tleh so zadetki povzročili veliko razdejanje. Izmed dveh sovražnih letal, ki sta preleteli severno nemško obalno ozemlje, je bilo eno sestreljeno. Nadaljnjih 17 sovražnih letal je bilo sestreljenih nad Rokavskim prelivom \n ob norveški obali. Na morju pri Brightonu so lahka letalu potopila sovražno tovorno ladjo s 3000 tonami. V pretekli noči so močni letalski oddelki ponovno napadli vojno važne cilje v Blrminghamu. Izvidniki so davi ugotovili številne in obširne požare. Kakor je bilo objavljeno že g posebnim poročilom, so nemške podmornice zadale sovražnemu brodovju zopet hud udarec. Potopile so na srednjem Atlantiku in pred ameriško obalo v močno zavarovanih konvojrih 5 ladij z 41.000 tonami. 12 posamezno vozečih ladij s 73.000 tonami, pet tovornih jadrnic in eno stražno ladjo, prod zapadno afriško obalo 7 ladij s 53.000 tonami in na vzhodnem Sredozemskem morju 5 tovornih jadrnic, s torpedi pa hudo poškodovale v konvojih na Atlantiku 1 rušilec in 2 ladji s 17.000 tonami, na morju pred Ciprom pa 1 rušilec. Nemške podmornice so s temi potopitvami v tem mesecu povečale za 167.555 ton svoje uspehe. Sovražnik je izgubil s tem 24 tovornih ladij, 10 zarirnic in enega rušilea razen poškodovanih ladij in rušilcev. Brez odmora naprej Po zavzetju Proletarskaja se nadaljuje prodiranje prsta jugu Berlin, 1. av£. s. Po zadnjih vesteh iz vo-ja.sk ega vira. ki jih je ™bjavil včeraj »Zvolf-uhrblatt«, se doznava, da nem;ke in zavezniške čete pospešeno- napredujejo na vzhodni fronti proti jugu. Južno od R ost ova je neki oklopni oddelek zajel 76M1 ujetnikov, dočim so nemški gorski lovci v borbah proti sos raznih zaščitnicam uničili 11 tankov. Južno od Manjiča so oklopne sile in neka motorizirana pehotna divizija zavzele po kratki, a hudi borbi neko važno višino. Po zavzetju Proletarskaje neka brandcnburška divizija še naprej zasleduje boljševiške sile, ki sc umikajo proti Karčcblaku. Nemški lovci so sestrelili v južnem cds-cku vzhodne fronte 21 sovjetskih letal, 9 sovražnih letal je bilo uničenih na tleh. Berlin. L avg. s. Izredno nagel in zmagovit potek operacij nemških in zavezniških oboroženih sil v južnem od>cku vzhodne fronte je predmet pisanja včerajšnjega berlins.ke£a tiska. »Voikischer Beobachter« piše, da je dospela z Dona samo ta velika in pomembna vest, da po padcu Proletarskaje nemške in zavezniške čete bliskovito napredujejo na vsej fronti proti jugu. Kljub nujnim Stalinovim in Timošenkovim pozivom ni uspelo zajeziti nemškega napredovanja, niti na južnem obrežju Dona, kar najbolj jasno dokazuje da takozvani umik Timošenkovih čet nikakor ni prostovoljno dejanje, temveč, da gre za pravcati beg, ki ga vsiljujejo dogodki. Med zimsko fronto in Donom so Sovjeti v tem prvem mesecu nemške ofenzive izgubili gospodarsko in strateško tako važna ozemlja, da bi bilo neumno misliti na prostovoljni umik. Enako velja za plodno nodročje Kubana, kjer so osredotočene velike industrije in kjer so važne železniške zveze. Resnica je, za- ključuje list. da se tudi v tej novi fazi poletne vojne izvaja običajna nemška taktika temeljitega napada na sovražnika, ki se mu odvzema z bliskovito naglico vsa življenjska središča. Poleg razprševanja vojske, s katero pridejo napadajoče sile v stik, sc pojavlja tudi splošno osla bi jen je vseh sil sovražne države. »Z\volfuhrbiatt« opozarja na komentarje svetovnega tiska glede velikih nemških zmag in piše, da tudi sovjetska glasila ne morejo več prikriti velikega nemira, ki se je polastil vrhovnega boljševiškega povelj-ništva zaradi nerednega Timošenkovega umika. Stalinovi ukazi in pozivi vsega sovjetskega tiska, da bi potolčene armade, ki so izgubile priliko za ustanovitev trdne obrambne črte na Donu in ob Manjiču in organizirale odpor v kubanskem področju, ne morejo zdaj imeti nobenega praktičnega učinka. Nemške čete in njih zavezniki se /daj borijo na ozemlju, ki je izredno primerno za hitro prodiranje oklopnih sil. Ofenziva poteka dejansko brez odmora s čedalje bolj pospešenim ritmom. Vsestransko udejstvovanje nemškega letalstva Berlin, 1. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so bojna nemška letala in str-mogravei ponovili neprestane napade na področju Kalača na čete in sovražna motorna vozila in na razne kraje. Boljševiki so utrpeli zelo hude izgube na ljudeh in materijalu. Pri bombardiranju železniških prog tega področja so bili uničeni trije tovorni vlaki in hudo poškodovani številni popolnoma natovorjeni vagoni. Nemški lovci so skupno sestrelili v južnem odseku vzhodne fronte 20 sovražnih letal. Številni spopadi tudi na finskem odseku Helsinki. 1. avg. s. Vojno poročilo javlja o povečanem delovanju na kopnih frontah. V zapadnem odseku Karelske ožine so bili odbiti s hudimi izgubami številni sovjetski oddelki, ki so se kretali pred finskimi črtami. Ena sovražna patrola je bila popolnoma uničena z ognjem neke finske baterije. Finsko topništvo Je zadelo in uničilo 5 sovražnih utrdbic. V obalnem odseku La-doškega jezera *o bili odbiti 3 močni sovjetski napadi. Na fronti Aunusa so finske patrole vdrle v sovražne postojanke in tam pognala v zrak 3 strojniška gnezda. Na fronti vzhodne Karelije so finske Čete sevTTOzapadno od Stalinovega kanala ponovno odbile sovjetske napade. Na nekem drugem odseku je bil sovjetski oddelek, ki se mu je začasno posrečilo izkrcati na nekem otoku, popolnoma uničen z ognjem naših topov. V odseku Maaselkaje so Sovjeti napadli z močnimi silami ob zaščiti umetne megle in dosegli finske postojanke, od koder so bili potem krvavo pregnani. V odseku Rukaje je bil z izgubami odbit sovražni oddelek, ki je vdrl v nase postojanke. V odseku Uhtue je finsko topništvo učinkovito obstreljevalo sovjetska taborišča in je razpršilo dve kolonj četvero-nožcev. Sovjetska letala so preletela Finski zaliv, ne da bi odvrgla bombe. Stalin ustanavlja nova odlikovanja Segel je celo po svetniških imenih, ki jih je doslej zaničeval Berlin, 1. avg1. s. >Lokalanzeiger« piše o sijajnem razvoju pregaču joče nemške ofenzive na sovjetski fronti in prirx*minja med drugim, kako zanimiva je kratka vest, ki je prišla iz Moskve ln ki naznanja, da je vrhovni svet Sovjetske zveze ustanovil tri nova odlikovanja za vojaško hrabrost za poveljnike armad, ki so se posebno izkazali. Ore za vojaške rede, imenovane po Suvarovu, Kutuzovu in Aleksandru Nev-skern. Berlinski listi omenjajo, da je ta imena boljševizem doslej zaničeval. Princ Suvarov je bil, kako znano, veliki ruski kondotier v časih Friderika Velikega, princ Kutuzov. njegov mladi sodelavec se je kasneje boril proti Napoleonu in je v spomin na njegovo zmago pri Smolensku nad Velikim Korzom dobil priimek Kutuzov Smo-lensk. Aleksander Nevski je čascen kot največji med svetniki in pod tem imenom se je skrival najbrže neki princ z osmega stoletja. Njemu je bila posvečena glavna cesta v PetrogTadu, preden je sovjetska revolucija to ime izbrisala iz imenika krajev v mestu. Kakor je videti, komentira berlinski list, skuša Stalin v uri obupa obuditi slavna imena davne preteklosti. Toda noben poizkus ob zadnji uri ne bo uspel obnoviti slavo in zmage preteklosti, s katero je boljševizem že pred časom hotel odstraniti vse zveze. Boljševiki pozivajo na poslednji odpor Bern, 31. julija s. Nov dokaz rosooBtfci položaja sovtetske vojske predstavlja dnevno povelje, ki ga ie Stal m nnsdovil četam in v katerem poudarja, da nadaljnji umik ni već mo^oć. Stalinovo dnevno pov'eJje **o takole zaključuje: »Sleherni oficir m sleherni vojak mor;i ta osrtati na svojem men t u ali umreti! Semo zmaga aLi srort, dntfje^a Rim. 31. julija s. Of*ck>zno monkovya\o i»lasilo »Pravda«, ki jo zadnje dni objavilo več pozivov ruskemu rvarodu, naj bn zbml vse svo*je &ile. da bi ustavil nemško pn*l>-ranje, je včeraj objavilo poziv boljševičkim vojakom naslednje vsebine: »Nujno se morate zavedati, da sd sovjetske zemlje, k\i «• opuMi, sluoi nadaljnje obrambne sposobnosti. Ako se umaknete, ne boNte izprvlnili svoje dol/norsti m boste zavreli prrsc*o ki ste io poWNM kot vojaki fldtoSe armade^ Kdor zapu<*ri *roj položaj, n/vrši luni zločin.« Še S ladij potopljenih Berlin, 1. avg. s. Kakor se doznava s pristojnega vira,'so podmornice Osi potopile nadaljnje anglosaške ladje na Atlantiku, oziroma ladje v službi Anglosasov. Gre za pet trgovinskih pamikov. dva od ton srednje tonaže, ki so pluli pod ameriško 7>esta-vo in ki so bili potopljeni pred ameriško obalo, in za tri trgovinske ladje, ki so bil« potopljene v južnem Atlantiku. Dva potopljena parnika sta bila natovorjena z vojnimi potrebščinami, ostali trije pa so vozili surovine za vojno industrijo. Brodolomri dveh ladij so se že izkrcali v ameriških pristaniščih, dočim o ostalih še ni nobenih vesti. 8oo.ooo ton sovražnega brodovja potopljeno v julija Berlin, 1. avg. s. Nemška poluradna agencija izjavlja, da dosega* celotna tonaža sovražnih ladij, ki jih je potopila nemška mornarica v juliju, približno 800.000 ton, čeprav niso bili o tem objavljeni uradni podatki. Vojna na Kitajskem Nauk in jj, 1. avg. s. Po tedenskem preglfr-du o vojnih dogodkih, ki ga je objavilo po-veljništvo japonskih ekspedicijskih sil na Kitajskem, se doznava, da se je prizoriSce operacij za uničenje kitajsko-komunlstičnih sil v severnem področju pokrajine Hopcl premaknilo v dolino Kaara, kjer japonske in mandžurske čete vodijo energične ofenzivne akcije proti preostalim sovražnim at-lam, ki so obkoljene na več krajih. Japonske sile, ki operirajo v področju v Hunanu v osrednji Kitajski, so nenadno napadle 41. čungkinško armado, dočim so druge japonske edinice zasedle Cungshutlen in Kontienpu. Doznava se nadalje, na na-daljne japonske sile, ki so izvedle ofenzivne operacije vzdolž zapadnega obrežja Han ▼ pokrajini Hopei, čistijo teren na področju severno od Curčiafova in južnovzhodno od Sungpohsina. Izmenjava diplomatskega osobja med Japonsko in Anglijo Tokio, 2. avg. s. Japonsko zunanje ministrstvo javlja, da je bil sklenjen sporazum med tokijsko in londonsko vlado g?*-de izmenjave diplomatov in japonskih uradnikov, ki prebivajo v raznih delih angleškega imperija in ki jih je okrog 1800, z enakim številom diplomatov in angleških funkcionarjev, prelivajočih na Japonskem, v Mandžuriji in v drugih ozemljih, ki so jih zasedli JaponcL Gospodarsko sodelovanje Madžarske in Turčije Budimpešta, 1. avg. s. Madzjartfkt trgovinski krogi beležijo z zadovoljstvom razvoj trgovinskih odnosov med Madžarsko in Turčijo. Nedavno sklenjena pogodba bo omogočila Se večjo izmenjavo blaga med obema državama. Poudarja se, da je vrednost izmenjave dosegla tetoe ie 35 milijonov peng-ov, doeim je znašala v prejšnjih letih ne več kot 6 ali 7 milijonov. Budimpešta, 1, avg. s. S pristojnega vojaškega vira se javlja, oru so se obnovili prizori navdušen j a, otroci in njih sr'ojci so zopet ponovili s\-ojo zahvalo Duceju. Danes bodo nadaljni organiziranci italijanske hktorske mladine v Ljubljani pričeli svoje življenje v kolonijah v mestu. Vsak dan bo prišlo 100 sloivnskih otrok v dnevno kolonijo »Antonio Brajer«, katero je organiziralo Z\*ezno poveljništvo Gilla v mestu. 6 tir je obtoženci zaradi tatvine železnih predmetov v nekem obratu v Fiumu. Obsojen so bili Ermanno Pellniin na 4 leta in 6 mesecev ječe, Franc Zorzet na 3 leta ječa, Karol Reggente na 3 leta ječe, Leopold Mozina na 2 leti in 2 meseca jece. Na zahtevo državnega pravdnika je prišla zade-va v razpravo pred beneško apelacijske j sodišče, ki je potrdilo sodbo trieatinsfcega sodišča. — Teatroguf. Na odru Teatrogufa »Ca-salinic na trgu Duca degli Ambruzzi 3 uprl sarjajo te dal odrski deli Cehova (»Na cesti učiteljica«) in Pinmdella (»Sanje«). „ v Slstfant. V nedeljo se bo-bo preizkusile v boksanju skupine poveljstev G.*X. L.-a iz Triesta, Gorizie in Mon-falcona Avgust se nam Je predstavil s spremenljivim vremenom Po podatkih vremenske opazovalnice v Zvezdi je znašala najnižja temperatura julija 10.2° C, najvišja pa 3Z.a° C Delovni čas v javnih uradih Visoki komisar je odredil, da veljajo za ves čas vojne v vseh Javnih uradih od 1. avgusta t. 1. dalje naslednje uradne ure: od 8. do 12. In od 16. do 19. ob delavnih dneh, dočim je ob nedeljah popoldne počitek, razen neobhodno potrebne dežurne službe za poslovanje v določenih uradih. še za varstvo prirode Posebna komisija strokovnjakov določa s posestniki za sekanje primerna drevesa Ljubljana, 1. avgusta V sredo je objavil *Slov. Narod i vse hvale vreden članek ?še nekaj besed o varstvu prirode* s podpisom »Dr. Jonik?. Posebno so se pa tega članka razveselili na občini, ko so prebrali dopis in ugotovili, da so vendar dobili za varstvo mestnih nasadov vnetega pomočnika v boju proti neprestanim devastacijam mestnih nasadov in gozdov. ze leta ln leta se mestna uprava trudi za obvarovanje svojih nasadov zlasti pred razposajeno mladino ter je v ta namen sklicevala že tudi vzgojitelje, naj bi našo mladino vzgojila za prave prijatelje in varuhe prirode. Koliko so pa vsa velika prizadevanja mestne občine in vzgojiteljev pomagala, vidimo po opustošenih mestnih in zasebnih gozdovih ter tudi vsak dan opažamo na polomljenih vejah drevja celo ob glavnih cestah in ulicah. že desetletja se zavzemajo za varstvo prirode razne oblasti in organizacije, pri tem pa morajo vedno ugotavljati, da je od leta do leta slabše. ć*im bolj ščitimo redke rastline, tembolj jih izletniki uničujejo. Celo listi so objavljali slike in dopise, kjer so se posamezne vasi in trgi postavljali, kakšne lipe in orehe — erjake so posekali. Najlepša dva ljubljanska prirodna spomenka, mogočni platani ob Streliški ulici, smo morali braniti pred kratkim. Ali naj ponavljamo upravičene tožbe silno oškodovanih lastnikov gozdov? preden začno posestniki sekati, določa posebna komisija strokovnjakov sporazumno s posestniki za sekanje primerna drevesa. Gozdarski inženjerji so pa od nekdaj znani najstroži varuhi prirode in prav njim se naša dežela predvsem mora zahvaliti, da še ni skoraj gola. Kdo bi torej bolj varoval lepa črevesa in ščitil značilnost pokrajine kot člani teh komisij, ki se jih premnogi lastniki gozdov celo boje zaradi stroge zaščite tri rode. Res smo morali posekati smreke, ki jih je ogrožal labudar. ker tako zahteva zakon ter smo si s tem obvarovali zdrave smreke. Kes smo posekali tudi ostarele divje kostanje, vendar pa ne zaradi kakih hroščev v koreninah, temveč zaradi nevarne bolezni v vejah h* deblih, ki je znana šele nekaj let po Izsledkih ^.j . Zato ima pa prav pJsce dr. Jonik, da »za to celo stoletje ri nihče vedel in čeprav letos v hroSČevem letu tega hrošča ob kostanju in v Ljubljani skoraj opaziti ni bilo«. Vsakdo se lahko zmoti! Pofolažen naj bo pa in mirni naj bodo vri prijatelji prirode, saj so stari lepi hrasti popolnoma varni pred sekiro. Ra^-( Leljivo je, ker se pisec zavzema za prelepe platane. Vsa Zvezda je zasajena z njimi ln mestna vrtnarija ima še dosti lepih mladih platan za okras mesta. Pri-prpvljeno j« pa tudi že lepo število še lepšega plataninega sorodnika tulipanovca, enako mogočnega drevesa z velikimi krasnimi cvetovi, po velikosti in obliki podobnimi tulipanom. V objavi sekanja lesa za drva je pa tudi posebno podčrtano, naj posestniki gledajo na to, da se značaj pokrajine ne bo bistveno spremenil. Zanesimo se na gozdarske strokovnjake, ki so nam s strogimi zakoni, predpisi in vestnim poslovanjem kot pravi prijatelji prirode znali obvarovati značaj naše pokrajine doslej, da nam bodo tudi sedaj res Ščitili zeleno Ljubljano. Kar se pa poti ob ribniku tiče, opozarjamo pisca dr. Jonika in njegove somišljenike, naj si ogledajo pred kratkim v ljubljanskih dnevnikih objavljeni načrt otroškega paradiža 'v Tivoliju, pa bodo videli na njem tudi cesto ob ribniku. Sicer se pa lahko tudi v Tivoliju prepričajo, da so že pripravljene stopnice in tudi gramoz za utrditev te ceste, da bo še mnogo lepša in prijaznejša kot je bila doslej. Ljubljana, 1. avgusta Včeraj se je vreme v dopoldanskih urah toliko razčistilo, da so se jutranji oblaki porazgubili in smo nato ves dan imeli prijetno toplo in solnčno vreme. Od četrtka na petek se je barometer za malenkost dvignil, včeraj proti večeru pa je začel zopet padsti in z gorenjske strani so se vlekli nad mesto oblaki. Kmalu so pre-pregli vse nebo in zmračilo se je že pred običajno uro. Kazalo je, da bo ponoči deževalo. Okoli 22. ure pa je zapihal veter in ornilil pritisk oblakov, tako da je noč potem minila brez deževja. Danes je nebo zopet čisto, barometer pa kaže Še vedno spremenljivo in celo ugodnejše za deževje. Jutri je Porcijunknla, ko so se druga leta v Ljubljani zbirali običajno kmetje, ki so šli na razna božja pota. Ob tem ča.su je bil mnogokrat dež, tako da je mogoče, da nam pokvari tudi jutrišnjo nedeljo. Zemlja pa je zaenkrat še dovolj namčena in za meščane bo koristnejše, če se bodo mogli jutri zopet od*ahniti ob topHh vodah Ljubljanice in drugih manjših potokov ter v kopališčih. Avgust se nam rako predstavil s spremenljivim vremenom. Upajmo pa. da nam bo najmanj tako naklonjen, kakor nam je bil letošnji julij. Nekaj časa je kazal, da bo izredno suh, nato pa je naklonil žejni zemlji dovolj ugodne moče in kopalcem dovolj lepega vremena za sončenje. Minimalna temperatura se je gibala med 10.2° C (14. in 17. julija) in 17.8° C (27. julija). Maksimalna pa je bila najvišja 10. julija, ko je termometer zabeležil celo 32.2° C, najnižja pa 19. julija, ko je bilo 15.2° C. Preko 30° C je termometer zlezel samo štirikrat, pod 20° C pa s^mo dvakrat. Tedaj se je za julij ozračje občutno ohladilo, saj je na primer od 11 na 13. julija maksimalna temperatura padla od 22.6° rra 15.6°. Podobno je bilo od 18. do 19. julija, ko je maksimalna temperatura v 48 urah diferirala za 8.8° C (18. julija 24.0° C, 19. pa 15.2°). Večina dni pa je zabeležila mak si m a V. o temperaturo med 20° in 30° C. Najbolj enakomerni so bili dnevi proti koncu meseca. Od 20. naprej se je maksimalna temperatura gibala do konca meseca takole: 21.4, 22.8, 26.0, 24.6 28.0. 29.8 31.0, 26 8 26.8. 23.4. 27.6 in včeraj 23.4° C. V istem času je minimalna temperatura zabeležila 12.5, 12.2. 12.5. 13.0. 12.6. 14.6, 15.6 17.8, 17.0, 11.6. 11.5 in včeraj 15.8° C Važno opozorilo Ljubljana. 1. avgusta. Italijanski Rdeči križ, avtonomna sekcija v Ljubljani, poroča: Da se prepreči nepotreben nnval. ki ovira redno delo, bo poizvedovalni urad za vojne ujetnike v Puharjevi ulici it. 2 sprejemal pakete za vojne ujetnike in za civilne vojne intcrnirar.ee po sledečem redu: Za Ca m po eoncentramento 89 — P. M. 3200: ob ponedeljkih za naslovljenre z začet-nlcimi A. B, C. D, E in F; ob torkih: G, H. I. J ln K; ob sredah: L, M, N, O in P; ob Četrtik: R, S, S in T; ob petkih: U, V, Z ln ž. Ob sobotah za vsa ostala tabortSČa nt ca Na trgu se ponudbe in povpraševanje krijejo Današnji tržni dan je Ml že v zgodnjih jutrnjih orali zelo živahen — Prispelo je prvo grozdje Ljubljana, 1. avgusrta Z avgustom se začne na našem zelenjavnem tr£u >e jes-enska sezona. To smo opazil: zlasti druija leta, ko je bilo naprodaj vedno več zelenjavnih pridelkov, ki so jih pripeljale kmetice. Tudi mestni vrtov j v Krekovem. Trnovem in drugod so polni vsakovrstnih dozoreva iočih dobrot. Mno-goveč kakor dni?* leta pa hranilo sodaj na^i pridelovalci zelenjave in sočivja pri-dc-Lkoa- za takojšnjo domačo uporabo ali pa za zimsko shrambo. Kljub temu se pa na trgu to v splošnem mnogo ne pozna. Sicer res ni take gneče in ne takega števila proda ialcev, kakor druga leta. ko so morali postavljati tržne mizice in klopi celo pri elitah vendar ni niti prevelikega navala gospodinj, ki «e mnogokrat zalagajo kar pri pridelovalcih Tako j» življenje na trgu sicer živahno, odvija ^e pa brez zapletljajev in kar je skoro najvažnejše brez vrst in navala. Več:e gruče gnsrpodinj opaziš lahko le okoli prodajalk solate in fižola prcklarja. Teh dveh dobrot je sedaj dejansko nekaj manj na razpolago, to pa predvsem zato, ker smo v prehodnem času. Poletna solata počasi pohaja in sedaj dozoreva že prva endivija. V večjih količinah nj niti te niti ene na razpolago Podobno je s fi/olom v stročju. Delno je pri slednjem vzrok manjše ponudbe tudi skrb pridelovalcev da se predvsem založijo sami za svoje zimske potrebe. Vprašanie cen ne dela sedaj težav ne prodajalcem in ne g^podiniam. Vsi vedo m&ksimalne cene tako domačega in u voze-žene zelenjave kakor tudi sadja že na pamet. Ce se na le zgodi, da katera ni prav dobro podkovana v številkah, pa je cenik ms tigu vedno pri rokah. Na današnjem živilskem trgu je bilo napreda i vsakovrstne zelenjave v zadovolji-v:h količinah. Nekaj je bilo domače, nekaj uvožene Poleg poletne solate in endivije, sta posebno privlačevali pTzomos-t «*o>-spodmi. srno videli mnogo radiča. zelo te-glavic kolerabe, domače in uvožene čebule ter jedilnih buč. Zlasti kumare, ki so nekatere domače izredno lepe. so šle naglo v denar: domače no 4 l;re. uvožene po 3.20 lire. Mno Barbari go«, ki je potopila ameriško oklopnico »Maryland«. Na monfaJ conskem kolodvoru so sprejeli poveljnika Grosslja, ki je dopotoval 9 svojo soprogo in hčerko, za-stopnfki ladjedelnic inž. Polilo, inž. Ma-jorana ter inž. Marchese, razen tega Številni mornariški častniki. Nastanil se je v hotelu ladjedelniSkih uradnikov, kjer so ga vsi, čim so ga spoznali najprisrčneje sprejeli. V Monfalconu ostane poveftjnik Grossi nekaj dni. Kakor vedno doslej, kadar je bil s soprogo in hčerko v Momfal-oonu, tako bo tudi sedaj obiskal tudi Trieste. ki ga prisrčno pričakuje. — Ljudsko Ribanje. V Tiiestu je bilo 29. julija 6 rojstev, pet smrtnih primerov in sedem porok. — Zaprta gostilna. K. kvestura v Monfalconu je odredila, da se zaradi zlorabne kršitve časa obratovanji, zapre za deset dni gostilna Analine Zotti v ulici XxHI. oktobra v Monfalconu. — Smrt stare Triestlnke. Umrla je te dni v Triestu 761etna zasebni ca Antonija Srebotnik-Deluchi. — Prva tomobola 1000 Ur. Jutri bo na trgu Garibaldi v Triestu velika tombola, ki po prireja Dopolavoro >Trevisanc. Tombol-ske nagrade bodo Štiri, prva 1000 lir. — Nezgode. Štiriletni Albin Filipi iz Cro-ce di Tomadlo je prišel po nesreči pod plug, ko sta ga vlekla dva vola, in je obležal z občutnimi poškodbami na desnem bedru in na Čelu. — Na 211etnega Franca Macchinija lz ulice Ronchetto 27 v Triestu, se je zvalil velik prazen sod in ga poškodoval na obeh holenih. — V nekem oddelku tvordke >A. Salto« je bila zaposlene 37 letna kartotehničarka Angela Libloni. Po nesrečnem naključju je priSla z levico v stiskalnico, ki ji je levico hudo zmečkala. — 201etni livar Svartaoo Dilena iz ulice Induatria 1 v Triestu se je peljal a kolesom po ulici Mnzzini. Na vogalu ulice Im-briani ga je povozil neki avto. Dilena ima poškodbe po obrazu in nogah. — Zaključen proces. Pred triestinskim sodiščem so se morali zagovarjati nedavno Športni pregled Slovenski plavači v Italiji Konec junija sta odpotovala skupno s drugimi iz Ljubljane tudi znana slovenska | plavača Žižek in Močan, člana ljubljanske-SK Ilirije, Plavalna sekcija DopoHvora Fiat je z našima plavačema dobila močno ojačenje in, kakor kažejo prvi izidi z nastopov, na večini dolgih prog sedaj nima tekmeca. Vsa poročila, ki smo jih dozdaj čitali v italijanskih časopisnih športnih rubrikah o nastopih Žižka in Močana, govore o njunih kakovostih s samimi superlativi. Uvrščajo jih v mednarodni razred, ki doslej italijanski plavači za enake proge v njem niso bili zastopani. Prvi nastop za oba je bil 12. junija v Torinu, ko je Dopolavoro Fiat priredil tekmovalno plavanje po reki Padu. Nastopilo je 26 plavaeev. Resna borba za obe prvi mesti se je razvila edinole med obema našima plavačema. Na cilj je priplavala prva petorica takole: 1. Žižek Branko (Fiat) 51.2, 2. Močan Josip (Fiat) 51.4, 3. M ari no ni (Rari Nan-tes, Milan) 52.2, Ollia (Fiat) 52.8, 5, Pe-rucchetti (Fiat) 53.7. Po tem uvodnem nastopu lokalnega značaja ju je Dopolavoro Fiat poslal 22. julija na plavalno tekmovanje za pokal Leo-nide Bissolatija v Rim. Tekmovanje je bilo izvedeno v Tiberi na progi dolgi 3500 m. Prehodni pokal bo postal last tistega moštva, ki bo prvo zmagalo trikrat zaporedoma ali v presledkih. Ker je časopisje opozorilo prestolniško športno občinstvo, da bosta v moštvu Fiata nastopila tudi Žižek in Močan, je tekmovanje pritegnilo na bregove Tibere vse polno gledalcev. Številni pa so plavače spremljali tudi v čolnih. Rimljani so ohranili slovenske plavače v najboljšem spominu še od lanskega nastopa, ko so v bazenu strankinega stadiona v borbi z najboljšimi italijanskimi plavači odnesli večino zmag. Vprašanje zmage je bilo tudi na tem tekmovanju vprašanje, ki se je tikalo edinole 2ižka in Močana. 2e kmalu po skupnem startu sta se oddaljila od vseh ostalih, ki ju potem do cilja niso videli več. Edini, ki se je kolikor toliko uspešno trudil ostati v Častni razdalji, je bil Matteo Guariglia, član Rari Nantesa Iz Salerna. Ker se je tudi tretji plavač Dopolavora Fiat Enzo Garuti razmeroma dobro uvrstil, je moštvo gladko zmagalo. Prva šestorica je dosegla cilj v tem vrstnem redu: 1. Branko Žižek (Dop. Fiat, Torino) 30:47.1, 2. Josip Močan (Dop. Fiat, Torino) 30:47.4, 3. Matteo Guariglia (Rari Nantes, Salerno) 30:51, 4. Marchiono Balestri (Dop. La Magona dTtalia, Piombino) 31:41.3, 5. Enzo Garuti (Dop. Fiat, Torino), 6. Gior-gio Sbaraglia (GUF, Milano) 32:01.2. Tretjič sta Žižek In Močan nastopila preteklo nedeljo v Milanu, ko je bilo tamkaj mladinsko državno plavalno prvenstvo in tekmovanje izbranih državnih prvakov. Triestinski »H Popolo di Trieste« je o tekmovanju prinesel originalno poročilo, ki se je začelo takole: »Na državnem plavalnem sestanku, ki mu je dalo okvir mladinsko moštveno prvenstvo, so sodelovali najboljši italijanski plavači, vključno evropska rekorderja Žižek in Močan. Uspehi, ki so jih dosegli prvaki in mladina, so v celoti dobri, čeprav mrzla voda bazena časom ni bila naklonjena . .. « Žižek je najprej nastopil v plavanju na 200 m prosto. Zmagal je v času 2:24. Drugi je bil znani Signori iz Milana v času 2:28.1, četrti pa Riccardo Vittori, član Flu-mane v 2:29.8. Na 400 m prosto so se uvrstili takole: 1. Žižek 5:21.7, 2. Močan 5.22, 3. Gaetano Malena (R. N. Trento) 5:25.8. 4. Nino Schipizza (Fiumana) 5:38.5 in 5. Serglo Nardi (R. N. Milano) 5:43.2. Na 1500 m je zmagal Močan v času 21:48.2. Drugi je bil Guariglia iz Salerna v 22:48.6. Končno sta Žižek ln Močan skupno s Maleno in Borraccljem nastopila v štafeti 4X200 m kot moštvo B. Moštvo A pa so sestavljali Vittori, Signori, Bruneleschi in Sperber. Zmagali so slednji v času 10:45.6. Moštvo B je prišlo na cilj v 10:47.2. Kakor je poročala >Gazzetta dello Sport«, je v Italijo odpotovala tudi Draguša Fin-čeva. Baje se je odločila, da pristopi k to* rinskemu klubu »Venchi-Unlca«, ki organizira posebno žensko plavalno sekcijo, medtem ko se je doslej uspešno udejstvoval predvsem v ženski lahkosti etiki. Jutri v Berlinu največja letošnja lahkoatletska prireditev V juliju so v vseh evropskih državah, kjer goje še sport v večjem in sistematičnem obsegu, izvedli državna lahkoatletska prvenstva, o katerih bomo še poročali. Rezultati v splošnem povsod zaostajajo za lanskimi, kar pa je glede na vojne razmere razumljivo. Krona vseh dosedanjih prireditev bo jutrišnja mednarxina lahkoatletska prireditev v Berlinu v olimpijskem stadionu. Udeležili se je bodo poleg kompletnega domačega moštva Italijani, Madžari, Švedi, Ho-landci, Danci in menda tudi Finci. Holand-ci, Finci in Danci bodo zastopani le z najboljšimi poedinci. Borbe bodo v vseh disciplinah Izredno ostre, saj so moči ponekod zelo izenačene. Največje zanimanje vlada za sestanek treh najboljših tekačev srednjeprogašev Šveda Haegga, Nemca Harblga in Italijana Lan-zija. Glede na to tekmovanje bo zanimivo, Če zabeležimo danes rezultate, ki so jih dosegli na nedavnem ameriškem lahkoatlet-skem prvenstvu v Randail Islandu ameriški lahkoatleti. Ameriški lahkoatletski državni prvaki so postali: v teku na 100 m: Daviš 10.5; v teku na 200 m: Daviš 20.9; v teku na 400 m: Bour-land 46.7; v teku na 800 m: Borican 1:50.2; v teku na 1500 m: Doods 3.50.2; v teku na 5000 m: Rice 14:39.7; v teku na 10.000 m: Mac Cluskev 32:38.2; v teku na 110 m čez zapreke: Cummius 14.1; v teku na 400 m čez zapreke: Smith 52; v teku na 3000 m Čez zapreke: Degeoge 9:16.5; v skoku v daljino: Brown 7.39; v skoku v višino: Berry 2.01; v skoku ob palici: VVarmerdan 4.63; v metu diska: Fitch 50.58; v metu krogle: Blozis 16.36; v metu kladiva: Cruckhauk 52.95. Warwerdan je v skoku ob palici za malenkost podrl izredno znamko 4.80 m. KOLEDAR Dam«*: Sobota, 1. avgusta: Vezi sv. Petra, Fides. Jutri: Nedelja, 2. avgusta: Alfonz Llgvor-ski, Štefan. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ubežnica.. Kino Sloga: Plesalke okolu sveta. Kino Tnion: 2eljne ljuhezni. Kino Moste: Habanera in Rdeči bar. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. Otvoritev razstave slikarja Edo Deržaja ob 10. uri dopoldne v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti. DEŽURNE LEKARNE Dane« in jutri: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20 ln Murmaver. Sv. Petra cesta 78. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr Ivan Logar, Cesta 29. oktobra 7 I. Naše gledališče Sobota, 1. avgusta, ob 17: »Baletni večer.< Lanskoletni abonma Četrtek. Nedelja, 2. avgusta, ob 16: »Trubadur.« Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 3. avgusta: Zaprto. Torek, 4. avgusta, ob 17: »Trubadur.c Red A. Sreda, 5. avgusta, ob 17: »Baletni večer.« Lanskoletni abonma Sreda ln B. OPERA Abonente lanskega reda Četrtek opozarjamo, da bodo imeli danes v soboto ob 17. uri v nadomestilo za lani odpadlo opero »Ero z onega sveta« uprizoritev »Baletnega večera«. Spored obsega: »Chopini-ano«, Dohnanvjev »Pieretin pajčolan« v treh slikah in Borodinove >Polovske plese«. Kot solisti bodo nastopili: Bravn i carjeva, Japljeva, Remškarjeva, Golovtn, Maks Fiirbos k. g. in Drago Pogačar. Dirigent: D. 2ebre, koreograf: Inž. P. Golovin. Važno opozorilo osebam, ki dajejo opremljene sotre v pednajezn Davčna uprava za mesto Ljubljana objavlja: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil v Služb, listu št 80 z dne 4. X. 1941-XIX na strani 548 r^lašoniml predpisi za oddajanje opremljenih sob v pod na j cm pod čl. 4, da 5e morajo podna-jemne pogodbe napraviti pismeno in morajo obsegati podatke o obsežnosti, opremi, legi. postrežbi in najemnini za sobo. Ker so te pogodbe podvržene taksi po tar. post. 14. prvi odstavek in pripomba 4 taks. zakona, se pozivajo vsi prizadett, da nemudoma, a najkasneje do 31. avgnsta 1912 ?klenejo s svojimi podnajemniki podnajemne pogodbe, ki naj vsebujejo: 1. ) skupno podnajemnino. 2. ) detajUrana zneska zakupnine za opremo in podnajemnino za prazno s^bo, lokal ali dr. in 3. ) podrobne številčne podatke plede odškodnin za postrežbo, pranje perila, kurjavo, razsvetljavo itd. Skupni znesek podnajemnine je podvT-žen taksi po razpredelnici pripombe 4 cit. zakona. Zakupnina opreme pa 2"'o taksi. Pogodbe se sestavljajo na monopoliziranih obrazcih na katere se naj prilepi taksa za zakupnino opreme v kolkih, katero je istočasno uničiti. Opozarjajo se vsi prizadeti, da bodo organi finančne kontrole od 1. septembra t. I, dalje obustavili vsak taksni prekršek. Kazen je prt podnajemnih poredba h petkratna, če pa pogodba ni dokol-kovana za zakupnino opreme, se bo predpisal poleg redne takse se trikratni znesek prikrajšane takse kot kazen. Za razsodbo se bo predpi-'ala še taksa po tar. post. 229 taks. zak. Iz pokrajine Gorizla — Zegnanjc pri sv. Ignacija. V župni cerkvi sv. Ignacija v Goriziji so praznovali včeraj god župnega patrona. V okviru cerkvenega proičenja je več verskih prireditev. Pri včerajšnji slovesni službi božji so izvajali na koru izbrane liturgične skladbe. Zegnanjske cerkvene slovesnosti se bodo zaključile jutri s slovesno službo božjo, ki jo bo daroval ob številni asistenci župnik prelat Picciulin. Kakor vedno, tako so se tudi letošnjih proščenskih slovesnosti udeležili tudi verniki iz drugih gorizijskih župnij. Radio LJubljana NEDELJA, 2. AVGUSTA 7.00: Napoved čaaa. Poročila v ltalijan-seani. 8-15: Orgelski koncert Domenica Zambettija. 11.00; Prenos pete maše iz bazilike sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga evangelija v italijanščini. (O. Marino). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (O. SekovaniČ). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert sapraniatke Rezike Lipu-šček-Koritrrik. 13.00: Napoved Časa. Poročila v JUltfan&činl. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50; Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega, orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. Slov. gL 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Dr. L. Pus: Gospodarska navodila ln poročila, kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert kvarteta »Fantje na vasic. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkester pesmi vodi dirigent Angelini. 21.25: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. sijanec. Operna glasba, 21.45: Simfonična glasba. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK, S. AVGUSTA 1942-XX 8.1 K): Napoved časa. Poročila v italijanščini. 12.30; Poročila v slovenščini. 12,45: Pesmi in napevl. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih SI v slovenščini. 13.20: »Iz znanih f'Jmov«. Orkester vodi dirigent Zeme. 14 00: Poročia v italijanščini. 14.15: Koncert Raiijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. Lahka glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert kvarteta >Ferro«. 19.30; Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Operno glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Petralia. 21.25: Koncert violinista Karla Rupla in pianista Rojena Adamiča. 22.10: Orkester vodi dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini. • EIAR Radio LJubljana obvešča svoje poslušalce, da bodo prva poročila v slovenščini na sporedu dnevno ob 12.30 namesto ob 17.30. Ta sprememba velja od nedelj 2. avgusta t 1. dalje. štev. 174 »SLOV B N S K J NARODi, sobota, 1. avgusta 1942-XX. Stran 8 Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 3* avgusta t. L zjutraj do objave novega cenika Ljubljana, 1. avgusta Po dogovoru z zastopnicami ln zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. 2 odlokom VII1/2 št. 2090 18 Vis. Komi-Bariata xa Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 3. avgusta 1042-XX zjutraj dalji* do objave novega cenika, Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno bl/igo in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave na drobno 2.50 L: zelnate Srlave na debelo 1.50 L: ohrovt 2.50 L: repa 0.73 L; kisla repa 2 L: karfiola brez listov 5 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 3.25; kumarice za vladanje, večje, ki jih gre na kilogram 30 komadov, 8 L; majhne pa, ki jih na kilojrram gre 125 komadov, 12 L: stročji fižol 4.80 L; grah 4.50 L: kolerabice 2.50 L; rdeča pesa 3 L: rdeči korenček brez zelenja 3 L; črna red-kev 1 L: redkvica 3 L; osnaženi hren 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; peteršilj 4 L; zelena 4 L; čebula 2.50 L; Šalota 4 L; česen 5 L; glavnata solata 3.70 L: endivija 4 L; radič 3 L; mehka špinača 4 L: trda špinača 3 L; zelena paprika 7 L; rabarbara 4 L; novi krompir 2.25 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za kuho 3 L; breskve in marelice 6 L; liter suhih bezgovih jagod 8 L: kilogram suhega sipka 8 L; kilogram suhega lipovega cvetja 20 L; liter liaičk 3 L: jajca 2 L komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokiajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 19 na rdečem papirju Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse biago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku Vsa povrtntna mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v feiški. enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Poceni se je izvlekel Mednarodni pustolovec, o katerega podjetnosti v Ljubljani smo poročali že maja, je bil obsojen le na 1 mesec strogega zapora Ljubljana. 1. avgusta Sredi maja je bila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem razprava proti mednarodnemu pustolovcu A. A. N., rojenemu v Rusiji, do nedavnega bivajočemu v Nemčiji, kasneje pa do aretacije v Ljubljani. O razpravi, ki jo je vodil kot senatni predsednik sos Ivan Brelih in je obtožnico zastopal državni tožilec Branko Goslar, smo tedaj podrobneje poročali. Na zatožni klopi erta poleg glavnega obtoženca sedeli tudi njegova priležnica, šivilja Hedvika in neka žrtev medicinskega »znanja« glavnega obtoženca. Državni tožilec je dolžil glavnega obtoženca, da je zagrešil obrtoma izvajane prevare, da se je neupravičeno izdajal za zdravnika in da je odpravljal nosečim v tipkam plodove. Priležnica glavnega obtoženca je odgovarjala zaradi utaje in vlaču-ganja, druga obtoženka pa zaradi odprave plodu. Razprava se takrat nI končala, ker je senat na predlog branilca dr. Štora, sklenil izvesti še nekatere dokaze v korist glavnega obtoženca. Ti dokazi so dejansko pripomogli glavnemu obtožencu, ki je vse skozi zatrjeval, da ni imel nobenih pre-varcih namenov, ko si je sposojal od raznih zaupljivih znancev večje vsote denarja, prepričati senat, da obtožba državnega tožilca vsaj v prvih dveh točkah ne stoji na trdnih nogah. Niso pa mogli sodniki iti mimo ugotovitev sodnega izvedenca dr. Su-herja, ki je ugotovil, da je glavni obtoženec v medicinskih zadevah popolni nevednež in da se je popolnoma neupravičeno izdajal za zdravnika, lastnika >sanatorija z IS uslužbenci«. Na nadaljevanju razprave sredi preteklega meseca je bil obtoženi A. A. N. obsojen na 1 mesec strogega zapora in 50 lir denarne kazni in to zaradi prestopka po 262 kaz. zak. Oproščen pa je bil zaradi obtožbe obrtne prevare in odpravljanja p'odu. Ker je bil že od januarja meseca v zapoi"u. je kazen tako že prestal. Vendar pa mu ni bilo dano, da bi se veselil prostosti. Prevzela ga je policija, ki je poskrbela, da bo prišel tja kamor spada. Soobtoženo šiviljo je doletela ostrejša kazen. Senat jo je spoznal za krivo utaje in vlačuganja in jo je obsodil na 1 mesec in 15 dni strogega zapora. Obvezana je tudi poravnati zasebni udeleženki škodo v višini 200 lir. Ker ni bilo zadostnih dokazov za izvrševanje splavov je bila tretja obtoženka oproščena. V NE VESTI Današnji številki smo priložili položnice ze vse naročnike, ki prejemajo list po pošti. Prosimo Vas, da se jih poshižzfe ter nam naka-reie naročnino po možnosti takoj prve dni meseca avgusta. One nare čnike, ki so z naročnino zaostali prosimo, da plačrjo zaostanek istočasno z naročnino za tekoči mesec, ker bomo drugače prisiljeni vsem list ustaviti. UPRAVA »SLOVENSKEGA NARODA« — Inšpekcija ministra Bottaia. Minister za ljudsko vzgojo Bottai je obiska1, posamezne Šolske zavode v Rimu. kjer so nastanjene učiteljice, ki se udeležujejo informativnega leCaja za telesno vzgojo, organiziranega po G. I. L. U Zadržal se je del j času med udeleženkami ter izražal svoje mišljenje k posameznim metodičnim preizkusom — Orjaški kip v baziliki sv. Petra.. Te dni nameščajo v baziliki sv. Petra v Rimu orjaški kip svete Pelletier. Za gradnjo ogrodja je bilo treba 40 dni. Kip tehta 23 ton ter je oblikovan iz enega samega ogromnega komada. Tudi podstavek je v sestavi istega komada. Kip bodo spravili skozi desno iadjo, ker bi osrednja ladja pri 'em lahko ^.jla poškodovana. — Nova opera. Znani skladatelj iz Ales-sandrije maestro Luigi Ferrari Trecate je uglasbll novo opero »Medved kralje, ki bo v sezoni 1942 13 uprizorjena na milanski Scali. — 22. hčerka! V Rimu je rodilo 46 letna gospa Helena Lavista svojo 22. hčerko, ki je bila krščena z imeni Italia Germana Vit-toria. Mati in njena hčerka sta zdravi. — Izpila je poi litra vina in umrla. V odsotnosti staršev je segla 6 letna Rozana Caneva iz Bologne po steklenici, ki je bila na mizi. Nagnila je steklenico in počasi izpila vso njeno vsebino, pol litra vina. Ko so se starši vrnili domov, je imela revica že hudo mrzlico. Kmalu zatem je ubogo dekletec umrlo. — Deček utonil pred babičinlmi očmi v rimskem Lidu. 11 letni Amadeo in 8 letni Josip Del Me^lio sta se šla kopat v rimski Lido v spremstvu svoje babice. Zabavala sta se v vodi. babica pa ju je s kopnega opazovala. Zaplavala ste precej daleč, ko je pričel Josip klicati na pomoč. Voda ga je skoraj že zagrnila, ko je priplaval starejši brat Amadeo. da bi ga rešil. Toda Josip Je utonil. Babico je pretresla groza, ko je opazila, da je voda zagrnila tudi starejšega brata Amadea. Priklicala je pomoč, spretni plavalci so hitro potegnili obe trupli iz vode in ju spravili na kupno. Amadea se je posrečilo rešiti in so ga prepeljali v bolnišnico. Zaman pa so ostala prizadevanja, da bi nesrečnega Josipa z umetnim dihanjem obudili k življenju. Uboga babica se je ob pretresljivem dogodku onesvestila, — Zaprt mlin. Po odredb- oblasti je bil trajno zaprt mlin Aleksandra Cornea v občini Ronco Briantino v milanski pokra- jini. Corneo in njegov sin Josip sta obtožena, da sta ponoči tajno miela žito letošnjega pridelka, za kar nista imem potrebnega dovoljenja. — Nag po u ne-in Livarna. Pri 721etnem starčku Antonu Guiriiju iz Livorna so se pojavili v zadnjem času znaRi omračitve uma. V nočni uri se je pojavil popolnoma nag na livorn>kih ulicah ter se po njih sprehajal. Varnostni organi so ga prizanesljivo odvedii in poskrbeli za prevoz nesrečnega starčka v blaznico. Dan prea tem je nadlegoval mimoidoče grozeč jim z nožem. — Zbirka dokumentov in slik A. Onanija. »Dom Orianija« v Ravenni je dal v soglasju s tiskovnim uradmo nacionalnega direktorija P. N. F. pobudo za zbirko dokumentov in fotografskega materiala o življenju in delu znanega pisatelja Alfreda Oviarija. — Ena najpomembnejših industrijskih celot v Evropi je nedvomno industrijska skupina Finsjder, ki predstavlja mogočen industrijski blok. ki ne najde zlahka primera glede svoje pomembnosti in svojih proizvajalnih pos^stnosti pri sličnih evropskih industrijskih kompleksih. Agencija »Agit« poroča v svojem gospodarsko finančnem vestniku. da je po Finsiderju povezanih 38 družb. Med temi jih pripada 21 železarski, rudniški, električni ter elek-trokemični industrijski stroki: šest jih pripada železarsko trgovski stroki. 3 finančni stroki. 8 pa raznim proizvodnim obratom. V 12 teh industrijskih družb ie imela Fin-sider direktno kontrolo z večinsko ali popolno udeležbo Te družbe so Ilva. Term. Dalmine. Ferromin. Rimifer, Ferralba, Si-derungica. Commercialt?, S. A. Ferro. Fer-rotail. Coloniale siderurgica. S. A. I. C. E. D V sedmih drugih družbah je bila soudeležena s 50°'o skupno z drugimi skupinami. V ostalih 19 industrijskih družbah pa Je razpolagalo z manj ko 50" '« delniškega kapitala. Vse osebje te velike industrijske skupine 77.850 namščeneev. med temi 7530 dirigentov in uradnikov ter 70.320 delavcev. Od vseh uslužbencev jih je sedaj 7150 pod orožiem. Celotni znesek plač. mezd in prispevkov za socialno pomoč izkazuje eno miliiardo in 100 milijonov lir. — Drž. podtajnik .Tannelli predava na univerzi v Perurfji. Na italijanski univerzi za inozemce v Perugiii je nredaval drž. podtajnik za železnice Jannelli o problemu revolucije s posebnim ozirorn na Rusijo Njegovemu predajanju so prisostvovali zastopniki perugiiskih oblastev in predstavniki 23 narodov, ki poseealo predavanja omenjeni univerzi med drugim Nemci, Japonci, Bolgari. Madžari. Finci, Ru-munr »n Slovaki. — Tuj kapital v Italiji. V smislu objave v rimskem službenem li«du je stooil v veljavo odlok, ki s*» nanaSa na naložbo ru-iega kapitala v Italiji Po tem odloku ie prenos nepremičninskeea premoženja ali trgovskih gospodarstev z državnega področja na inozemske fizične ali oravne oser be ničen, ako ni za to posebnega dovoljenja ministra za devize in valute, ki je bilo izdano v soglasju s korporacijskim ministrom. — Raskrinkane Spekulacije Milanska oblastva so razkrila več primerov Spekulacije. Aretirani so bili: Alojz Eterno, trgovec na Korzu 28 Ottobre v Milanu. Je skril 40 m stotov parafina, da bi ga prodajal po višji ceni. Zaloga parafina j« bila LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ofc 16. is 1815. ob nedeljah in praznikih ot 10.3U 14 30 16.30 m 18.30 I t J MAJICA - ffc.L4.KON £«-41 Dolgo pričakovani film globoke ljubezni ln odpovedi! Ubežnica ilavna Igralca Jole Volerl, Renato Clalente ..!M) LMON - TELEKO.N Vl-ll Iz življenja v dekliškem internatu Zeljne ljubezni V glavnih vlogah: Anne Shlrlev, Ral p h Bel!amy 1. t. d. I *l NO S L Od A — TELEFON Izza kulis žiljenja baletk v velefilmu Plesalke okolu sveta Vr glavnih vlogah: Charlotte Thiel, Irene v. Mrvendorff, C arola Hohn, Harald Paulsen Harald Paulsen. Režija: Kari Anton. zaplenjena, Eterno pa je bii skupno s svojim pajdašem Rafaelom Di Michele ovaden posebnemu sodišču za zaščito države. V delavnici čevljarja Avguština Scontrina iz ulice S. Maria Valle 2 je bilo zaplenjenih 1921 kož in 75 kg usnja v skupni vrednosti 176.000 lir. Usnje je bilo kupljeno na črni borzi in ni bilo prijavljeno. Strankam ga je zaračunal Scontrini po zvišanih cena. Tudi Scontrini je bil aretiran. Isto se je pripetilo trgovcu s kožami na drobno in veliko Dominiku Lupiniju. ker je opustil prijavo 64,600 kg usnja, ki je bilo zaplenjeno. — »II Piccolo di Tricsto« poro*« Iz Rima o sledeči zadevi. Ministrstvo za korporacije — glavno ravnateljstvo za trgovino po proučitvi predloga trgovcev tekstilne in oblačilne stroke, da bi se smele prodajalne te vrste zapreti za ves čas od 10. do 30. avgusta, ta predlog odklonilo, ker gre tu za racionirane predmete, pr: katerih se mora zagotoviti, da je primerno število prodajalnic vedno odprtih. Vsekakor pa pokrajinski korporacijski svet oh primerni razvrstitvi (turnusu), s katonm se zagotovi nepretrgoma oskrbovanje, lahko dovoli, da se take trgovine začasno za-pro, toda največ za 10 dni. — Diplomirane so bile na filozofski fakulteti ljubljanske univerze konec juniju gdč. Sonja Bakarčič, CUi Kodrič m Maru.3a Patik. čestitamo! — Avtomobilska c'sterna z dvojnim dnom. Pred sodiščem v Savoni se je zaključil proces proti številnim obtržencem, ki so odtegnli redni potrošnji velike količine bencina ter alkohola na ško'o drž. železnic. Tatvine bencina so bile izvedene s pomočjo avtomobila, ki je imel cisterno z dvojn:m dnom in s posebn m pristrojem. Obsojeni so bdi industrijec Everardo Scu-fi na 6 let in 6 mesecev ječe ter 25.000 lir globe, šoferji Alberto Luparia in Ivan Lu-paria na osem let ječe ter vsak na 30.000 lir globe, Santo Quadn-. in Oreste Anselmi vsek na devet let ječe in 35.000 lir globe. Zaradi sprejemanja ukradenega bencina in alkohola pa so bili obsojeni šteinn Lupi na dve leti ječe in 12.000 lir globe, tri mesece zapora in še 1000 1 ir denarne kazni; Samuel Lupi na S mesecev in 15 dni ječe, 600 lir glole, 1 mesec zapora ;n 50<» Ur denarne kazni; Konstantin Bagnasco in Franc Albasini vsak na 1 leto in 2 meseca ječe, 6CK)0 lir globe, 2 meseca zapira in 800 lir denarne kazni. — Zid se je porušil in pokepul pod se-boj pet delavcev. V ulici Francesco Rolla v Fegino (Genova) je bflo zaposlenih več delavcev pii izkopavanju ob nekem obzidju. Nenadoma se ie obzidje porušilo in pokopalo pod seboj pet delarvcev. Delavca Angelo Vanozzi :n Beneletto Mol nar i sta bila mrtva; ostali trije so bil! poškodovani. Dva zdravita v bolnišnici. — Dvoletna tehnična šola, ki je prelvi-dena v reformiranem učnem načrtu, bo v srn slu pojasnila ministra za ljudsko vzgojo otvor jena v šolskem letu 1SM3-44. IZ LJUBLJANE —lj Paradižniki jim d!se. Čudne skomine so dobili letos nekateri naši krilatci zlasti vrabci in ščinkavci. Zadišali so jim namreč paradižniki. Ponekod so se spravili nanje in čim paradižnik pordeči, ga hodijo kljuvat. kadar ni nikogar blizu. Tako so napravili krilatci po nekaterih vrtovih fe precej škode. Ne diše jim pa toliko paradižniki, kakor drobna zrnca v njih. Sicer imajo na razpolago dovolj druge primernejše piče. pa so menda preleni, da bi jo poiskali. Nekoliko ho kriva pač tudi kričeča barva paradižnikov, ki se preveč očitno odražajo od zelenega ozadja, da jih tič-ki larfko opazijo. —lj Domača kopa'isča. Letos so srečni stanovalci tistih hiš, ki imajo ravne strehe V Ljubljani imamo takih hiš razmeronn malo. Ravne strehe so se pojavile pri nas šele v zadnjih letih, ko se je stavbarstvo moderniziralo. Zato imajo ravne strehe samo nove hiše in vile, pa še med temi le neznaten odstotek. Prilike za kopanje je sicer tudi letos dovolj, toda voda ni povsod priporočljiva. Tako si pomagajo stanovalci hiš z ravnimi strehami s tem, da se hodijo solnčit na domače terase, kjer imajo večinoma tudi prhe: —lj Umrli so v Ljubljani od 24. julija 1o 30. julija Umbergar Josip. 65 let, tovar, delavec, Predovičeva ul. 19. Kramaršič Er-nest. 67 let. davčni kontrolor v p.. Kongresni trg 4, Gosar Egidij, 73 let. delavec tob. tov. v p.. Rožna dolina. C. V/7. Jeras Anton. 16 let, sin kmetovalca. Zaloška r. 126, Markove Uršula, 63 let, kuharica, Kri-ževniska ul. 2. Lotrič Ferdinand, 45 let, mizarski pomočnik. BiČevje 21. Kogovšek Ivan. 45 let. tovarnar ln posestnik. Kamno-goriska ul. 26, Francot Karol, 55 let, trgovski potnik. Kneza Koclja ul. 3, Jeršan Miroslava, 2 leti, hči uradnika Vzajemne zavar. Bežigrad 14. Pancur Valentin. 84 let, trg sluga, Ločnikarjeva ul. 5. Franzl Feliks 19 let. postni kontrolor. Pot na Rakove ielSo 13. Plaveč Marija, roj. Rudman, 81 'et, vdova tov. delavca Hrenova ul. 5. Mrak Emil, 50 let, trgovec Gosposvetska c. 10 — V ljubljanski bolnici so umrli: Rldar Anton. 54 let. Šofer, Sv. Jerneja c. 20, Ter-man Jožefa, 69 let, obč. uboga, Krmelj 37, pri Novem mestu, đtanlć Helena, roj. Sovič. 62 let. žena post. podur. v p.. Prisojna ul. 1. Rožanc Janez, 10 let, sin ielezn. uradnika. Koseškega ul. 24. Radića Ante. 75 let, stavbenik. Cesta v Rožno dolino 14. 2agar Ana, 51 let. delavka, Tomačevo 60 Strmec Janez. 67 let, feumberg 1 pri Novem mestu, VVister Frančiška, 76 let, vratarlca. Zaloška c. 74. Zoran Franc, 36 let. delavec v mestni plinarni. Cesta dveh cesarjev 255 Kavčič Antonija, roj. Snoj, 38 let, lena mizarja. Brdo 104, Zrimšek Angela, roj. Velkavrh. 39 let. delavka, Cesta na Brdo 12. Klatzer Neža. 86 let. vdova sluge. Man- deljčeva ul.7. —lj UpravitelJstvo n. molke melcnnske šole v Ljubljani javlja, da se prične tečaj italijanščine v ponedeljek dn« 3. avgusta ob 8. uri v šol:. Obfsk tečaja je za vse, ki imajo i*plte. obvezen, ostalim pa se toplo priporoča. Za upravitelja: A. Lajovic. —lj Dodatki mesa so dovoljeni samo bolnikom za težko tuberkulozo in za tetko sladkorno boleznijo. V vsakem primeru pa morajo taki bo'nJki vložiti prošnjo, naslovljeno na Prevod ter pr ložti predp:san^ zdravniško spričevalo. Te pročnje je pa treba oddati mestnemu fizikatu v Mestnem domu. KINO MOSTE Žarah L**ander v nepozabni drami Habanera in ljubka Nlda Valli v komediji Rdeči bar V nedeljo: H. m 17.. delavnik: 17.30 — lj Na II. dekliški meščanski *oli v j Ljubljani se bo pričel poletni tečaj iz italijanščine v četrtek 4. avgusta 1942 ob pol devetih. Vse učenke smejo obiskovati tečaj, ki pa je strogo obvezen za učenke, ki imajo popravni izpit iz italijanščine. Upravi tel jstvo. —lj Vrt gostilne Lovšin vas vabi na dobra vina .n domačo kuhinjo. —lj Popravni Izpiti. Učm tečaji za učence vseh gmnazi-j prićnejo I. avgusta. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnlna nz-ka Pri rednem posečanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, sedaj Llchtenthurnov zavod, dnevno ol 9. do 12. DOVOLJENJA ZA UVOZ BLAGA Tvrd k«, ki so vložile prosnj« m* uvox odnosno izvoz, se pozivajo, da prevtamejo v pisarni Pokrajinskega sveta korpornelj, soba št. 25-11 med uradnimi urami uvozna oziroma Izvozna dovoljenja. POOBLASTILA ZA NAKAZILO ŠPIRITA Tvrdke. ki so vložile prošnje za izdajo pooblastila na nakup Špirita, se poxiv»jo, da se zg'asijo v pi?arni Pokrajinske!« sveta korporacij, »oba št 25-11 med umnim! urami, v svrho prevzema pooblastila. —lj Močne kotenlnaste rjuhe so včerajšnji petek zjutraj pogrešili v nekem IJub-ljanakem socialnem zavodu. Ne kupujte torej rjuh od raznih neznank ln neznancev, prosimo pa, naj vsakdo, ki mu bo ponujena kaka rjuha, natanko pogleda, če je na eni strani ns novo sarobljena. Tu je namreč gotovo odrezano znamenj« e tkraj-lanim imenom uvoda ln s atevlIKiml nadstropja, oddelka in sobe Pridrllte ponudnika z rjuho in takoj pokličite stražnika, —lj Nosečim ženam bo mestni preskrbo-valni urad sačel omčajni masečni dodatek nakazovati šele v torek 11. avgusta, ker no začetka meseca velik naval drugih strank. Zato naj noseče žor.e v lastnem Interesu pridejo po dodatek šele v torek 11. t. m. in naslednjo dni. ti— Sprejemni lapltl ta I. razred gimnazije. Vpis v tečaje, ki pričnejo 1. avgusta, kjer poučujejo profesorji po novih predpisih, traja aamo Se nekaj dni. Izjemoma bo vp sovanje še 1.. 2 ln 3. avgu ta (tudi ne-dello) pri vodstvu tečajev. Zrmjakega 7/II. - lj Tečaj za popravne izpite v Trgovskem domu. Začetek v soboto 1. avgusta. Poučuje:o strokovnjaki temeljito ln uapes-no iz vseh predmetov H^oiar zmeren. Prijavljanje dnevno (tudt ie v nedeljo 2* avgusta) od 9. do 12: Trgovski dom. pritličje. Gregorčičeva 27. — Jeclkovnt pcuk italijanščine dobe spretnejii v večern h urah od 7. do 8 ▼ obl-ki konverzacije I priporoclj vo tuli za začetnike). Trikrat tedensko. Prijavljanj« dnevno (tudi v nedelj© 2. avgusta* od 9. do 12.: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva 27. Gbnovite naročnino! Leposlovna križanka Iz življenja pisatelja Levstika Besede pomenijo Vodoravno: 1. ime in priimek slovenskega pesnika in psatelja (1831 —1887), 9. Levstikov nctsprrtnik iz okolice Bleiweiso-vih »Novic«, 13. domač priimek Franje MalenSkove, ki se je Levstik vanjo zaljubil. 14. konj arabec po turSko, 15. okrajšan naslov enega Levstikovih najvažnejših proznih spisov. t7. gimnazijski učni predmet, ki je Levstiku najbolj grrenil učenje. 20. sredi vola, 21. tuja označba zn kras, 23. veznik. 21. imenujemo žabo po njenem gla-senju. 25. Stritarjevo leposlovno glasilo, pri katerem je sodeloval tudi Levstik, 27. moderno bojno orožje. 28. zemljepisni pojem. 29 oblika osebnega zaimka on. 31. ni-kalna oblika pomo*neara erlagola. 32. francoski učenjak, jezikoslovec (1795—1873), 34. gršk? črka. 36. okrajša- va za opus. 38. d'-vja žival, roparica. 39. tuje žensko krstno ime. 41. prvi slovenski politični list. ki je v njem Levstik objavljal svoje prve pesmi. 44. sredi Arna. 45. P.iei-\veisovo glasilo. 47. tuje žensko krstno Ime množ.). 48. ta (srbohr.), 49. znamenit fizik (fon.), 50. Saljivost. sala, 52. italijanski množinski spolnik, 53. graščak in grof, pri katerem je bil Levstik najprej za domačega učitelja (graščak na Turnu). 54. dve zaporedni črki iz besede marčen, 56. Italijanski veznik pred samoglasniki. 58. suh, mršav (srbohr.), 60. graščak. pesnik ln Skladatelj, pri katerem je Levstik opravljal svojo drugo službo domačega učitelja. 61. konjeniki barona Trenka znani po svoji razbrdanosti in predrznosti (ednina), 64. kratica za circa, 65. v meti, 67. rimska številka 2. 68. sorodnik. 69. tih. brez glasu, 71*. naježen, slabe volje, 73. okrajšavn za označbo starosti, 74. nikalnica. 75. VH-harjev časepis, ki ga je urejeval Levstik, 77. srbsko okrajšano moško krstno Ime, 78. turški naslov za višje uradnike in oficirje, 79. prva Levstikov« pesem objavljena l. 1849 v »Slovenijic, 80. trg blizu Levstikovega rojstnega kraja. Navpično: 2. sp si, zbirka uradnih listin, 3. svetopisemska oseba, 4. kratica za »Letopis šolske matice«. 5. italijanska radijska družba, 6. mladinski Hat, pri katerem je sodeloval Levstik proti koncu svojega življenja in ga nekaj časa tudi sam urejeval, 7. te vrste, 8. ime slovenske filmske igralke, 9. kratica za civilnopravni, 10. jezero v Kanadi, blizu meje s USA. 11. igra na karte, 12. nasilje, samovolja, 15. ie ne rabljen, 16. zavod, v katerega je bil sprejet Levstik v gimnazijskih letih, IT. Levstikova najpomembnejša prozna, povest. 18. pevski glas, 19. naselje blizu Ljubljane, 22. Levstikov rojstni kraj« 25. čiove- kova prva postelja, 26 pokopališče slovenskih pomembnej&ih mož v LJubljani. 29. trojanski princ, ki ga je po mitološkem izročilu Zeva dvignil v nebo, 30. redko moško krstno ime, 33. okrajšano žensko krstno ime. 35. napoved smeri. 36. desko mesto, v katerega semenišču se Je Levstik nekaj časa .olal, 37 okrajšan naslov va2-nvga Levstikovega spisa, 40. grška črka., 42. sova, velika uharica; stedencev, 43. reka let Prvi globus Je izdelal niirisberški učenjak Martin Behaim Ljubljana, Rimski zid Ijane vplivala tudi na nastanek ter razvoj ulic, ki so zvezane s sedanjo Cesto Viktorja Emanuela III. Sicer so pa nekatere izmed teh ulic zveza med dvema starinskima cestama, ker leže med nekdanjo Dunajsko in Blei\veisovo cesto. To se pravi, da je dala tudi tem ulicam Emona zasnovo. Vpliv Emone na razvoj Ljubljane seveda ni povsod neposreden, kjer je pa posreden, ga ni tako lahko dokazati. Imamo seveda tudi številne primere novejših ulic, ki so nastale pod drugimi, mnogo oa-ločilnejsimi vplivi, vendar so se morale navadno usmeriti pc starih glavnih cestah. Srednjeveško obzidje na temeljih emonskega zidu Srednjeveška Ljubljana, odnosno najstarejša Ljubljana, se je razvila zunaj emonskega območja, čeprav se ni mogla povsem izogniti zunanjim emon^kim cestam. Vendar bi se motili, če bi mislili, da Emona ni povsem nič vplivala na razvoj srednjeveške Ljubljane. Mesto se je res razvilo na vzhodni strani Emon.- in ne na njenih tleh. toda Emona mu je dala vsaj delno okvir. Vedeti moramo namreč, da je emonsko vzhodno obzidje, ki je stalo v sedanji Vegovi ulici in čigar ostanki so bili dolgo ohranjeni pred sedanjo vseuči- Pred 45o leti, 2. avgusta 1492, je krenil Krjštof Kolumb s svojimi ladjami na morje, da bi našel pot v Indijo. Odjairal je prot zapadu v trdni veri, da mora priti tako v Indijo. Njegova vera je pa slcnela na prepričanju, da ima zemlja obliko krogle. V onih časih je pretežna večina učenjakov, da o lajik;h sploh ne govorimo, odklanjala to nazJiranje, ali pa se mu je celo regala. Kolumbova vožnja po morju bi ne bila mogoča brez temeljitih priprav Martina Rc-haima. On je bil tisti, ki je s svojimi študijami omogočil določiti po opazovanjih zvezd kraj, kjer je bilo ob tem ali onem času ladja na širnem morju. To so bili prvi koraki k moderni navigaciji. Behaimovo ime pa je še bolj zaslove1©, ko je isdelal leta 1492. v Nurnbergu prvi globus. Behaimova patricijska roibina je pred leti prodala ta najstarejši globus germanskemu muzeju v Nurnbergu, ki ga hrani zdaj kot eno največjih dragocenesti. Martin Behaim je bil rojen leta 1459. kot potomec čeških priseljencev. Njegovi predniki so se priselili v 10. stoletju iz, češke v Nurnberg. Behaimova rodbina je bila ena najuglednejših v Nurnbergu. Martinovi predniki so bili trgovci, trgovali so z blagom in tudi on sam so, je prvotno posvetil trgovini. Toda že v mladih letih ga je trgovina manj zanimala, kakor matematična in astronomska veda. Osnovne pojme o matematiki in zvezdoslovju je dobil pri učenjaku Joharmu IffiBerju, imenovanem »regio montauus-r. Kot 17 letnega mladeniča ga nnj lemo v inozemskih pedružneah očetovega trgovskega podjetja na Nizozemske ra, v Me-cheinu, Antverpnu, Frankfurtu a M in Li-saboni. Ta potovanja ter spoznavanje tuj h mest in dežel so razširila Behaimovo obzorje. V Lisaboni jc Behaimovo ime kmalu r?^lovelo. Tedaj je mladi Behaim obrnil trgovini hrbet. Kralj Alfonz in njegov naslednik Ivan II. sta poklicala mladega Numberž^na v kolegij učenjakov v ta.co zvano Junto dos Mathematicos, ki jo je kmalu sam vodil in kl je bila nje-"a naloga preskrbeti pomorščakom najboljše instrumente, da bi lahko varno jadrali po morju. V letih 1484. ;n 1488. se je udeležil ekspedicije, ki naj bi plula okrog Afrike in našla pot v Indijo. V resnici je pa ta ekspedicija odkrila samo nekaj otokov. Kmalu po povratku ekspedicije je izrazil kralj Ivan Behaimu posebno priznanje s j tem, da ga je povzclign 1 v re I Vitezov Kri- \ stusovega reda. Kmalu potem se je Behaim i poročil s hčerko deželnega predsedml: i Azorov Jobsta von Hiirtena. Na dvoru je užival velik ugled :n bil je v stikih z vsemi slavnimi možmi takratne dobe. Kolumb s.im ga je prišteval med svoje prijatelje. Z bogat m znanjem se je vrnil leta 1491. v Nurnberg, kjer se mu je posrečilo njegovo najpomembnejše delo, namreč globus. V napisu na vrhu južne polute svojega glo-tusa je sam zabeležil, da je ta globus izdelan po najtemeljitejši proučitvi knjig Tolomea Plini a Stiabonia in Marca Pola ter po lastnih izkušnjah in preudark h 1e-ta 1492. v Nurnbergu. Behaim ni izdelal globusa lastnoročno, temveč ga je izlelal po njegovih navodilih nurnberški slikar in nicKtni krojni Jurg Glockendon. Delo je trajalo 15 tednov in Glockendon je zaslu-ž:l 15 gold-narjev. Prvi globus je izdelan iz kartona, napetega na lesenem ogrodju v obliki krogle. Karton je prevlečen z mavcem, počez je pa napet pergament, na pergamentu je naslikan Behaimov zemljevid. Morje je naslikano z modro, suha zemlja pa z rjavo in zeleno, visoka pogorja pa z belo barvo. V sredini ima obla, ki meri v premeru 54 cm, železno os. Na prvem globusu je 1100 zemljepisnih imen ter mr.cgo episov. Za naše sedanje znanje je ta globus ze'o pomanjkljiv, vendar je pa znanstveni spomenik največjega pomena. Istega leta, ko je stopil Kolumb kot prvi Evvopec na ameriška tla, je izročil njegov numberški prijatelj svetu prvi globus. Obi sta bila prepričana, da je zemlja okrogla, ne pa ploščata. Behaimovo rc»jstno mesto Nurnberg pa ni znalo biti hvaležno svojemu sinu za njegovo odkritje. Napotil se je zopet v Lisabono, kjer je umrl osamljen 29. julija 1507. v bolnišnici, star šele 48 let. Njegov globus je pa kmalu osvojil ves svet. Narodni dohodek jugovzhodnih držav • Po podatkih madžarskega finančnega ministrstva znašajo madžarski narodni dohodki letno okrog 7.5 milijarde pengo. Madžarska ima 15 milijonov prebivalcev tako, da odpade na vsakega 500 pengo. Leta 1929 so znašali madžarski narodni dohodki 4.6 milijarde,- prebivalcev je pa imela Madžarska takrat 8,900.000. Na vsakega prebivalca je odpadlo tudi takrat 500 pengo. Toda pri tem je treba upoštevati izpreme-njeno kupno rnoč prebivalstva zaradi porasta cen med vojno. Navzlic raznim tež— kočam, *.i jih jo prinesla vojna, je na po-edinega prebivalca odpadajoča kvota na Madžarskem večja kakor v drugih državah jugovzhodne Evrope, Po zadnjih uradnih podatkih ima Rumu-nija zdaj okrog "15 milijonov prebivalcev, njeni narodni dohodki pa znašajo letno 250 milijard lej ali blizu 7 milijard poi-gb. Na vsakega prebivalci ie torej okreg 480 pengo. V Bolgariji bo znašal narodni dohodek 75 milijard levov ali Okro-glo 3 milijarde pengo. Prebivalcev pa trna Bolgarija po priključitvi novih pokrajin rt milijonov, tako, da odpade na vsaki \, pengo. Narodnj dohodki bivše Jugoslavije znašali 60 milijard din in od tega bi odpadlo približno polovica na Hrvatsko, Na Hrvatskem odpade torej na vsakega pr valca letno okros 5000 kan al] TvJO por--;'«. V Grčiji se zaenkrat ne da določiti visina narodnih dohodkov. Na ozemlju prejšnje Grčije je znašal 120 milijard drahem »It 2.5 milijarde pengo. Grčija je Imela prej 7 milijonov prebivalcev take. c\n Je od dlo na vsakega letno 340 peneA Slovaški narodni dohodek znala l< 12 milijard kron ali — okroglo 1.2 milijarde pengo tako, da pride na vsakega prebivalca 430 pengo. v Nemčiji pride n-* vsakega prebivalca okrog 1000 mark a 11 1600 pengo. Ce bi se torej posrečilo dvigniti življenjski nivo prebivalcev jugovzhodne Evropo na 50'.» ne:: <. bi pomenilo to ?koraj. podvojitev narodnega dohodka na jugovzhodu. To bi se dalo /;.->-, I brez večjih te/.koč. saj imajo državo jugovzhodne Evrope mnogo naravnih bo Da je narodni dohodek v tem delu Evrope tako majhen, ni krivo pomanjkanje narodnih bogastev, temveč slabo organizirana delo, nezadostno izkoriščanje teh bogastev in nezadostno vrednotenje dela. 700 let star mlin Občina Veliki Selec pri Monakovskem Grade uima najstarejši mlin v Protektoratu. Enonadstropno poslopje je skoraj vfS leseno. Min je star 700 let m voda Se zmeraj goni njegovo leseno kolo. Žito namesto lanu v Egiptu Egiptski minister narodnega gospodarstva je prepovedal v vsem Egiptu sejati lan. Tam, kjer so do sedaj sejali lan, bodo olslej pridelovali žito. S tem izgub: ESgipt važno sirov.no. Lan odnosno prediva o uporabljali v prvi vrsti za izdelovanje vreč« Vreče so pa rabili za izvoz bomb ža ar čebule, ki sta glavna izvozna pit Jelka Egipta. čudna purana Moltke je prispel nekoč s svojim pobočnikom do vaške krčme. Bila ni nič kaj vabljiva, toda oba sta bila lačna in žejna in zato sta se ustavila. Na vprašanje, Kaj se bo dobilo za obed, se je krčmar opravičil, češ da nima posebno bogate zih're. No, pa prinesite, kar pač imate, je dejal Moltke. Preti odhodom, je feldmaršal poklical krčmarja in ga vprašal smeje: No, meso, s katerim ste "nama postregli, je bilo pa nekam čudno sladko. Kakšno meso je bilo to? Bolgarsk3-nemšhi institut V Sofiji se pridno pripravljajo na zgraditev reprezentativnega poslopja, v katerem bo jmel svoje prostore bolgarsko nem-} ški zavod za proučevanje poljedelstva, j Razpisan je bil natečaj za idejne osnutke ; in določene so tri nagrade v znetku 3< , ' 2000 in 1000 mark. Nagrade bo izlačal zavod cesarja Viljema v Berlinu, ki bo dal na razpolago tudi polovico denarnih sredstev za poslopje, drugo polovico gradbenih stroškov bo pa prispevalo bolgarsko kmetijsko ministrstvo. Svečano polaganje temeljnega kamna bo 1. septembra, odločitev o osnutkih bo pa padla že sredi avgusta. Ne pijte vede na sadje! Vedno znova je treba opozarjati ljudi, naj ne jedo nezrelega sadja in ne p:jo vode na sadje. Lahkomiselnost v tem pogledu so že mnogi plačali z življenjem, tako tudi neka 12 letna deklica iz Halle na VVestfalskem. Jedla je nezrele maline, potem se je pa napila vode. Ponoči je v e.l-nih mukah umrla. D. Do Maurier: 57 K o m a a »Ponavljam ti, da ne vem... Na misel mi je prišlo. Jezna sem bila, razdražena. Ti obiski so mi mrzki, ne morem se več zatajevati. In mojo bodočnost si mi očital. Saj nisem mislila zares. Verjemi, Maksim. Prosim te, verjemi mi.« »Kar si rekla, ni bilo zelo prijazno, razumeš?« * Da... Da; pikro je bilo. Hudobno.« Zlovoljno me je gledal, z rokami v žepih, ■ in se zibal na petah. »Vprašujem se, ali nisem bil velik sebičnež, ko sem te vzel za ženo,« je rekel. »Razlika let med nama je prevelika. Morala bi bila še malo počakati in se potem omožiti s fantom svojih 3et. Ne s človekom, kakršen sem jaz, ki imam že pol življenja za seboj.« »To je smešno!« sem se hitro oglasila, »Sam veš, da leta v zakonu nič ne pomenijo. In še, ko sva tako dobra tovariša.« »Res? Ne vem ...« Pokleknila sem na stol ter mu ovila roke okrog vratu. >Zakaj tako govoriš? Ko veš, da te ljubim tebe. Ti si mi šnorlprdgovcvrdgovv d g rdgrd bolj od vsega na svetu. Nikogar nimam razen tebe. Ti si mi oče, brat in sin. Moje vse si.« »Jaz sem kriv,« je nadaljeval, ne da bi me poslu- šal. »Sam sem te zvabil v to. Niti časa ti nisem dal, da bi bila premislila.« »Saj nisem hotela premišljati.^ sem odvrnila. »Ne razumeš me, Maksim. Kadar človek nekoga ljubi.« »Si tukaj srečna ?« Oči so mu blodile daleč nekam skozi okno. »Časih se vprašujem.. . Shujšala si. Vso barvo si izgubila.« »I seveda sem srečna,« sem odgovorila. »Mander-ley mi ugaja. Ugaja mi vrt, in vse. In ti obiski mi niso breme. Samo tako sem rekla ... da bi te podražila. Hodila bom k ljudem, čeprav vsak dan, ako te veseli. To moraš vendar čutiti, da se nisem še niti za en sam dan pokesala, da sem te vzela za moža?« Pobožal me je po licu, s tisto svojo strašno odsotnostjo, se sklonil in me poljubil na lase. »Ubogo jagenjce, malo zabave imaš pri meni, kaj? Zelo se bojim, da življenje z menoj ni lahko.« »To ni res!« sem se uprla. »Lahko je, da nikoli tega. Mnogo lažje, nego bi si bila mislila. Zmerom sem mislila, da je življenje v zakonu grda reč, da je soprog človek, ki pije in govori prostaške besede ali pa godrnja, če kruh pri zajtrku ni dobro opra-žen; ali vobče, da ni kdo ve kako prijeten... na primer, da smrdi po smotkah. Ti pa si v vsem različen od te slike.« »Moj Bog, vsaj to se nadejam,« je rekel Maksim in se nasmehnil. Okoristila sem se s tem nasmeškom in se tudi sama nasmehnila; prijela sem ga za roke in jih poljubila. »Kakšen nesmisel, ko praviš, da nisva dobro tovariša! Poglej samo, kako skupaj preživljava večere, ti s knjigo ali časnikom, jaz s svojim pletenjem. Kakor dve duši v enem telesu. Kakor dva stara zakonca, ki sta že štirideset let mož in žena. Seveda sva dobra tovariša! Ti pa govoriš, kakor bi bil prepričan, da sva se zmotila? Samemu sebi ne verjameš, jeli, da ne, Maksim? Ali veš, da najin zakon ne bi mogel biti srečnejši, kot je?« »Pa naj bo po tvojem,« je odvrnil Maksim. »Ne, reci, da tudi ti tako misliš, dragi! Ne samo jaz! Srečna sva, jeli? Strašno srečna!« Ni mi odgovoril. Venomer je strmel proti oknu, ne da bi mi umaknil roke. Grlo mi je bilo suho, oči so me skelele. Moj Bog, sem si mislila, tako sva, kakor dve osebi v komediji, še malo, pa bo zagri-njalo padlo, priklonila se bova občinstvu in odšla v garderobo. To ne more biti resničen trenutek v najinem življenju. Sedla sem in izpustila Maksimove roke. Začula sem rezek, mrzel glas. »Ali misliš, da nisva srečna, bi bilo bolje, da to priznaš. Ne pravim, da se hliniš. Če bi bilo tako, bi rajši odšla. Potem rajši ne bi več živela s teboj.« Seveda to ni bilo res. Zena na odru je tako govorila, ne jaz. Zamišljala sem si, kakšna neki je umetnica, ki igra to vlogo. Visoka in vitka, bolj razumska kot ne. »Nu, zakaj ne odgovoriš?« sem vprašala. Vzel je moj obraz med roke in me pogledal, kakor že tisti dan, ko sva bila šla k morju in je potem Frith prinesel čaj. »Kako naj ti odgovorim?« je rekel. »Saj sam ne poznam odgovora. Ce ti praviš, da si srečna, nu, tedaj bodi tako. Jaz nič ne vem. Držim te za besedo. Bodiva srečna. Torej velja, evo naju enih misli!« Spet me je poljubil in se zganil, da bi odšel. Obsedela sem, vzravnana in toga, z rokami na krilu. »Tako govoriš, ker sem bila zate konec koncev razočaranje,« sem dejala. »Nerodna sem in brez duha, slabo se oblačim, v družbi sem plaha. Saj sem ti v Monte Carlu naprej povedala, kako bo ... Zdaj pa vidiš, da se res ne moreš postavljati z menoj.« »Ne govori neumnosti,« je odvrnil. »Nikoli nisem rekel, da si nerodna, še tega ne, da bi se slabo oblačila. Vse to je tvoja domišljija. Kar se tiče plaho.,.i, jo boš sčasoma premagala. Zmerom ti pravim.« »Tako ne prideva nikamor. Spet sva tam, kjer sva bila* In vse to, ker sem razbila Kupidona v jutra ji sobi. Da ga nisem razbila, bi vsega tega ne bilo. Popila bi kavo in šla na vrt.« »Oh, vrag naj vzame tistega prekletega Kupidona!« je vzkliknil Maksim z glasom človeka, ki je nečesa do grla sit. »Misliš, da mi je res kaj do njega, pa najsi bi se bil razletel na tisoč koscev?« »Ali je zelo dragocen?« »Sam Bog si gu vedi... Najbrže. A kdo zdaj še misli nanj t« »So vse reci, kar jih je v jutrnji sobi, tako dragocene?« »A zakaj so spravljene vse dragocene reči v tej sobi?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jena — Za tnseratnJ del lista: Ljubomir Vol«« — Val T Ljubljani