Januš Golec:3 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Naravoslovci še danes ne znajo, ikaj da je glavna prehrana morskega slona. V želodcih ubitih živali so našli razne morske rastline ter kamenčke. Pomorščaki pravijo, da si mora obtežiti morski slon, da se sploli lahko potopi, svoj ogromni trebu s kamenjem. Še le drugo jutro po posnetku našega »junaškega« srečanja s krdelom morskih slonov smo se odpravili z jahte na otok Guadelupe, da ga razLŠčemo, če morda ni služil ikedaj kot zatočišče morskim roparjem. Morje v bližini otoka je globoko 5000 m. Otok sam obstoja iz ognjeniškega Jkamenja, je dolg 30 km in širok 3—11 km. Obal tvorijo proti morju navpične stene iz okamenele lave. Po sredini se razteza ^orovje. Najvišja točka na severu je visoka 1350 m. Samo po pogorju poganja nekaj rastlin, o&talo je izsušena puščava, ki ne more preživljati niti skromnega kaktusa. Leta 1892 je pripeljala ladja »Melpomene« na otok čredo koz. Te so se razmnožile in se podijo še danes po skalovju v celih krdelih. Prehodili smo celi skalnati otok. Ko sje je nagibalo solnce k zatonu, smo zapazili ob enem delu obale nekaj razklopotanih lesenih kočur in na pol razpadlo četverokotno poslopje, pozidano iz na solncu posušene opeke. Pred fcakim dobrim letom so morali tukaj gospodariti mehikanski vojaki. Zadeli smo v zapuščeni naselbini na ostanke rdečemodrih uniform. Zidana stavba je bila bolnišnica. Krog nje so ležali raztrošeni deli p&stelj in steklenice, ki &o vsebovale neko. zdravila. Našli smo zdravniške instmmente, razpadlo operacijsko mizo, mehikanska podrapana sedla, kuhalne aparate, krampe itd. Na eni od na pol porušenih lesenih bajt smo čitali v španščini napis: »Po zakonu je prepovedan lov na morske slone.« Kaj nam je povedala zapuščena naselbina? Ali se je že mudila tukaj najbrž pred nami mehikanska večja ekspedicija, ki je tudi stikala zi_ Bkritimi in med sikalovj«in zakqpanimi zakladi? Na obe vprašanji nismo znali prav«ga odgovora. Opazili nismo nikjer, da bi bili pred nami kje razkopavali ter brskali med skalnatim svetom. OtCk je brez votlin in razen omenjene opiiž.ene nasplbine nismo nikjer naleteli na od filoveške noge shojeno stezo, Id. bi bila pričala, da se je mudil človek dalje časa v tej ognjeniški pv^čavi. Vsi zbrandi {.trokovnjaki smo ei bili kmalu fedini: na Guadelupe ni nikdo in niikdar sfcril kakega bogastva, še manj ga je kedo iakal ter našel. Celodnevno mučno plezanj© ter tarkljanje med (kamenjem nas je vse tolirko utrudilo ter prevzelo, da _mo bili od srca veseli, ko je pozno evečer zabrlizgala z ladje piščal in nas klkala k večerji in na potrebni nočni od^O-itek". Drugo jutro na vse zgodaj so dvignili eidro. ,V najlepšem vrememi &mo nadaljevali vožnjo proti jugu po Tihem oceanu aH MeMkanskih vodah. G. kapitan nam je razlagal iz potopisnih knjig, da se peljemo po morju, ki mrgoli morskili volkov, velikih kitov in najbolj opasne roparice ter napadalke lesenlli bark — ž-agarice. Žagarica ima ime po 2 m dolgi ikoščeni žagi, s katero je ubrani vsakega sovražnika, a tudi sama napade in z enim &unkom preluknja leseni c;oln ali tudi manjšo jadrnico. Po kapitanovi razlagi so pripravili mornarji ftoln ter vrv s trnekom. Vsi smo najpeli skozi daljnoglede ©či, da bi zapazili kje ob soln.nem vzhodu tolikanj opasnega morskega velikana. Fotograf je postavil aparat, da bi zaupal filmu boj z žagarioo, kakor mit je uspel sijajno posnetefc' našega srečanja z morskimi sloni. Daljnogledi nam niso prinesli niikaliega odkritja. Kapitan je bil mnenja, da se podijo najbrž ogromne roparice bolj gloiboiko pod morjem, in radi tega. jih ne vidimo. Predlagal je, da bo ustavil ladijski vijaJs. Za lov opremljeni čoln naj spuslijo z ladje. Pritrdijo naj na čolnu trnek' z vabo in veslajo v vc.jih ter manjših (krogili krog rahlo se zibajo.e jahte. Mogoče bo zagrabil ropar za globoko nastavljeno vabo, pri.el bo srdit boj na življenjo in smrt in tega Ik> mo__Qče. filmati z ladje tudi na daljšo razdaljo, Kapitanov načrt je bil odobren enoglasno. Šest mornarjev je znosilo v čol vesla. Trnek je bil jeklen kavelj, debel kot prst in podoben malemu sidru. Privezali so ga na 250 m dolgo vrv. Za vabo so obesili 10 kg mesa. Trnek z vabo je nosil nad vod-o velik lesen plavač. Vabo s trnekom so spustili 50 m globako. Ribiška naprava j« plavala sprodaj in par metrpv proč od čolna. Razven šestih veslačev sta se hotcla udcležiti lova oba brata Stackleton in zdravnik, vsi ostali smo tvorili nes-trpne glcdalce. Čoln s posadko je zdrknil po morju, ribiško napravo je vlekel čoln spredaj in oči vseb so bile uprtc v lesenega plavača, keda'j se bo zganil ter oznanil, da je pogoltnila nenasitna zvcr vabo z velikim trnekom. Dobre pol ure so dvigali veslači vesla in gnali čoln v lah.nem poletu krog jahte. Naše oči so žc bile trudne in solzave od prenapetega zasajanja pogleda v plavača, ilco se je pognalo nekaj ogromncga in temnozelenega iz morskib globin ter zginilo z bliskavico pod vodo s plava.em vred. Veslači v čolnu so dvignili vesla, 250 m dolga vrv na kolobarju se je odvijala z ncver- jetno naglico in ncvidna sila je vlckla čoln za seboj. Iz čolna smo čuli razna povelja. Razbnrjeno&t ribolova Je dosegla vreek. šlo jc za življenje ter smrt. Lahki ooln reže valove z besnečo brzino. Vrv je napeta liki struna in še vedno nevidna moč žene čoln proč od jahte dalje — dalje na odprto morje! Gledalci na krovu smo se držali nehote v strahu za tovariše za srce z zamolčanim vprašanjern na jeziku: Kaj, če se bo do pobesnelositi razpalje-na zver, naj-brž.orjaška žagarica, naenkrat obrnila in bo s svojo 2 m dolgo žago presekala lahni čolnič na dvoje? Za trnek ujeti mor&ki velikani se kaj radi branijo še na ta način, je razlagal kapitan, da zdrvijo v morske globočine globokejše nego je trnkova vrv, in čoln se mora prekucniti. V takem slučaju je edina rešitev, da presekajo lovci pravočasno vrv. Čoln je vlekla pošast vedno dalje ter daljo in nikakor ni bilo opazitd, da bi omagala ali popuščala vsled bolečin ter napora. Naenkrat je spremenil naprej drveči čoln smer in se zasukal v polukrogu nazaj proti jahti, zopet nazaj, pa nazaj itd. Lahko trdim, da je trajal ples čolna naprej in v polukrogu nazaj par ur, ne da bi bilo opaziti zmanjžanje brzine ali kako popuščanje v napetosti vrvi. Naš prvotni &trah in razburjenj« sta se med tem toliko polegla, da smo si začeli krep.ati želodec z jedjo in pijačo. Po natezanju za vrv je bilo po uraH najsrditejšega boja spoznati, da se je obesil na trnek kak prav ogromen prebivalec morskih globin. Z nestrpnostjo smo čakali na trenutek, ko se bo prikazala žival vsled preutrujenosti na površju. Cukanje in rukanje vrvi je pričalo o najtežjr... boju, katerega je bojevala ujeta roparica pod vodo, da bi se rešila ter znebila jeklenega sidra. Zopet je šlo s čolnom naprej, pa nazaj v polukrogu in na ta način je trajal boj med človekom in morskim velikanom od jutra do poldne. Krog poldne je zašumelo par sto metrov proč od čolna morje. Iznad gladine se je prikazala najprej dolga žaga in za njo velikansko telo žagarice. Se na površju se ujeta roparica ni "adala zlepa. Z dolgim rcpom je udrihala po vo- di, da se je morje^zapenilo in je na ta način povzročeiK) valovje pljuskalo preko čolna in v čoln. Gledalci z jahte smo ponovno obledeli pri prizoru na ta zadnji, a pre&neto opasni smrtni boj strahotnega orjaka. Z enina udarcem z repom bi lahko žival prekucnila čoln, ali ga pa raztreščila z žago na dvoje. V tem slučaju bi popadali vsi ribiči v vodo in najhitrejša pomoč od naže strani bi bila brezuspešna, ker mrgoli tamošnje morje najbolj požrešnih morskih volkov. Na srečo ujeta pošast čolna v smrtnih bole^inah niti opazila ni. Z zadnjimi močmi je pač imela dovolj opravka sama s seboj. Brata Stackletona sta še merila vsaik iz svoje puške, da poženeta ribi ob koli5kaj ugodni priliki eksplozivni krogli v glavo. Pri neprestanem guganju čolna sigurno streljanje ni bila malenkost. Bogznaj kolikokrat sta že podržala pu&ki k licu, pa sta se morala zopet zlekniti po dnu čolna, ker je vlekla žival čoln naprej, ali je bičala z repom morje, da se je razburjalo v mogočnLh valovih. Dalje sledi.