Skušnjava.
Kilijan, ubog  dijak,  potuje na šolske pocitnice  domii fJS                  in prenodi  v nekem  inlinu.    Crola klop v spodnjej sobi mu
*fer^s        je bila postelj.   0 polnoči se prebudi in sliši zraveu sebe na |K<  *S^\      steni nekaj pikljati.    Ozre se in  vidi,   da je sreberna urica, s\žJ> *>*$;. ^i visi na steni in jo hina kaj lepo obsžVa. i    ^^5^!^         Sreberna ura ga je zel6 mikala,  misli jo pobasati in ^^^3«^^ g^oz o^o ge zmuzniti, ali vfetgaopominja: Nekradi! Želja lepo uro imeti- prihaja zmiraj veča; pa Kilijan, da bi se preraagal,   skoči mahoma iz klopi, splazi se skoz okno in. — odide.
Ko je bil nekoliko sto korakov daleč, ga sreberna ura v drugič mika in vabi; žal tnu je, da je tako lepo uro pustil na steni in že se je mislil nazaj poverniti. Pa včst ga zopet opominja; Kilijan jo posluša, premaga skušnjavo in serčno maha naprej.
Mesec zatone za gor6 in aastala je strašna tema. Kilijan zgrešl pot, zabrede v neko mbčvirje, a naposled vendar dospž do nekega hribca. Trudeu se vleže na hribcu in kmalu prav sladko zaspi. V jutro zgodaj ga pa neko čudno krokanje zbudi in ko oči odpre, spreleti ga strah in groza.
Ležal je pod vislicami, na kterib je visel razbojuik in cela tropa kro-karjev se je pasla ua njem. Zdčlo se mu je, kakor bi slišal neki aotranji glas,
— 133 —
ki mu pravi: G16j ravno taka osoda bi zadela tudi tebe, ako se bi navadil krasti. — Kilijan poklekne in Bogu živo obljubi, da se bo tudi vprihodnje vsakej skušnjavi v greh krepko zoperstavljal.
Kroti človek! poželjenje,
Da ne prideš v pogabljenje.
(Po K. Šmidu .)