Velja v Ljubljani in po pešii: telo leto pol leti . tetri let; . t« ir esc c . la inozemstvo: celo itto P«1 tla . četrt leta ta sesec Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolatja Novi naročniki «ai pošiljajo uzrotnino oo nakaznici. R 48«1*— „ 240 -» 120-40 — z&iatonaio po ' (n sicer /% ’ , "•^tn s*. UrcdniStvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon Stcv. 360. — Uprevništvo je na Marijinem trgu Stev. 8. Tcleion Stev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja 1’60 K. Vpražanjero glede inseratov i. dr. se naj p., vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Iran.. — -................. Rokopisi se ne vračajo. ' Pašiceva bolezen je kritična. Beograd. 26. jan. (Izvirno poročilo. Bolezen ministrskega predsednika Pašlča se Je nevarno poslabšala. Gripi se Je pridružilo vnetje pUuč. Pcžldevo stanje le zelo kritično in vzbuja v celi srbski Javnosti resno skrb. Posebno vznemirjenje vlada v vrstah radikalne stranke, ki se boji. da izgubi s Pašičem edinega vodjo, ki more danes vzdržati disci- plino stranke. Beograd; 26. Jan. (Izvirno poročilo.) Vsled bolezni ministrskega predsednika že nad en teden n? bilo seie ministrskega sveta. Ker pa se je nakopičil niz neodložljivih poslov, se Je vršila danes popoldne seja brez Pašiča. Predsedoval Ji Je kot najstarejši minister dr. Marko TrJ{-kovič. Pogoji opozicije za sodelovanje v konstituauti. Beograd, 26. Jan. (Izvirno poročilo) Dr. Korošec J® posettl včeraj Stojana Pro-Hča hi Imel ž njim daljši razgovor. Govorila sta t prvi vrsti o ustavnih načrtih. Dr. Korošec Je Izjavil, da smatrata Narodni In Jugoslovanski klub njegov načrt z malimi spremembami za sprejemljiv. Kakor s® zatrjuje. J® dr. Korošec predlagal Protiču, naj doseže, da bo vzela konstituanta za podla- go ustavne debate njegov ustavni načrt. Izjavile, da bi po njegovih Informacijah sodelovale v tem slučaju v konstltuantl tudi one stranke, ki s® dosedaj niso udeleževale dela usiavotvorn® skupščine. Podobno izjavo le poslal dr. Korošec tudi ministrskemu pred-Bedniku Pašiču. V političnih krogih se njegov predlog živahno komentira. Odgoditev orijentskega vprašanja. Nova zavezniška konferenca v Londonu. Pariz. 26. jan. (Izvirno poročilo.) Lloyd George. Briand in Sforza so se sporazumel}, da bo sedanja med-zavezniška konferenca v Parizu orientsko vprašanje sama načela. Za definitivno razpravo se bo sklicala nova medzavezniška konferenca v London meseca februarja. Na t« konferenco bodo povabili tudi Grčijo In Turčijo. Obe vladi bo obvestil o tem sklepu franfcoski ministrski predsednik Briand, ki bo pozval turško vlado v Carigradu, naj se sporazume z nacljonalistl v Mali Aziji o določitvi enotnega turškega zastopstva, ker bi antanta dveh turških delegacij ne mogla priznati. Zavezniki se nadejajo, da se bo do sestanka orijentske konference razčistil tudi položaj v OrČiJi in pojasnilo razmerje antante do Orčijc. Do takrat bodo nadaljevali napram Grčiji sedanjo politiko pasivne rezistence. Vzdržali bodo zveze z grško vlado* kralja Konstantina pa bojkotirali, še dalje. Pomožne akcije za Grčijo ne bodo obnovili. Razprave vrhovnega sveta. LDU Pariz, 26. Januarja. Današnja seja nedzavezntške konference se J® pričela po enajstih. Razen pooblaščencev so JI prisostvovali Doumer, Lousbeur, Seydoux In angleški poslanik v Berlinu lord Abernon, oba zadnja kot delegata Izvedencev v Bruslju. Skupščina ]e obravnavala odškodninsko vprašanje. Doumer Je obrazložil vprašanje s finančnega stališča. Pred sejo Je krnel Lousbeur daljši pogovor z Briandoni, t katerim se Je tudi Doumer večkrat po-•veto val. LDU Pariz, 25. jan. Strokovnjaki za vojsko, pomorstvo in zrakoplov-stvo imajo izdelati ukrepe, ki jih bo morala storiti Nemčija v svrho popolne izvedbe razorožitve. Komisije so se zedinile v predlogih in so sestavile skupno poročilo poleg spremnega pisma, kjer se poudarja potreba. da je treba zahtevati Izvedbo vseh predvidenih odredb in sicer v rokih, kl se bodo gibali od nekaj tednov do več mesecev. Najdaljši termin ne sme segati čez junij. LDU Pariz, 25. jan. Komisija, ki sc ima baviti z avstrijskim vprašanjem. se je sestala danes ob 16. Sira Roberta Horneja. ki pride Sele Jutri v Pariz, zastopa Kiwe!ing Smith. Komisija je proučevala različne predložene ji načrte glede gospodarske in finančne odpomoči Avstriji ter se bavila s težkočami, ki bi mogle nastati jni njih izvedbi. Zastopniki vseh sil so bili pozvani, da sestavijo poročila, ki jih bo komisija Jutri poslušala. Leucheurju se Je poverila sestava splošnega poročila. LDU. Pariz. 26. jan. Na dnevni red razprav vrhovnega sveta so stavili še tele točke: možnost monarhistične restavracije v Nemčiji, Avstriji ali madžarski in nevarnosti, ki bi izvirale iz tega, razmerje zaveznikov do Zedinjenih držav, obveznosti zavezniških držav do Zedinjenih držav ter ameriški pTedlog glede ustanovitve ujedinjenja narodov. Parlamentarna situacija. .LDU Zagreb. 26. jan. „Obzor“ Javlja Jz Beograda, da bo bodoči ustavni odsek vzel v pretres ustavni načrt poslanca Stojana Protiča In dr. Laze Markoviča. Kakor vse kaže. Protičev načrt ne bo sprejet. V poštev prihaja lc načrt dr. Markoviča. V vseh klubih se opaža volja. naj nova ustava izraža voljo vsega naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev. — Posl. Protič namerava v par dneh v radikalnem klubu ANGLEŠKO - RUSKI TRGOVSKI DOGOVOR. LDU London. 25. jan. Trgovinsko ministrstvo priobčuje _ načrt trgovskega dogovora s sovjetsko Rusijo. V predgovoru sc poudaria na to. da stopi pogodba le tedaj v veljavo, ako se izvrše vsi stavljeni pogoji glede opuščanja sovražnih namer nap ram sopogodnikom. To pomenja fa ljudsko vlado, da se mora vzdržati vsake vojaške in'diplomatske akcije proti interesom Velike Britanije v Mali Aziji, Perziji. Afganistanu In Indiji. razviti svoj načrt ustave. Njegova želia je. da se debata o usfavi začne na podlagi njegovega načrta. LDU Beograd. 26. jan. Današnja »Samouprava44 piše. da mora sedaj, ko le ustavotvorna skupščina sprejela nov poslovnik, manjšina opustiti svojo negativno politiko, ker se zbornica nahaja pred najvažnejšim aktorti: pred volitvami ustavnega odseka. ■/ti/rt BOLJŠEV1KI ZAPUŠČAJO PERZIJO? LDU Pariz, 26. jan. BoljŠevikl zapuščajo perzijsko obal Kaspiškega jezera. PROTIKOMUNISTIČNA AKCIJA V ŠPANIJI. LDU Valengia. 26. Jan. Orožniki so ustrelili dva člana strokovnih organizacij, ki so ju pehali v zapor in sta hotela pri tem pobegniti. LDU Barcelona, 26. jan. V zadnjih 48 urah je bilo aretiranih 153 članov strokovnih organizacij. REVIZIJA TEŠINSKEGA VPRAŠANJA. Dunaj. 26. jan. (Izvirno poročilo.) V Tešin ic dospela antantina komisija. ki ima nalogo, da še enkrat premotri češke in poljske zahteve glede tešinskega ozemlja. in PO potrebi in svoji uvidevnosti revidirajo svojočasno rešitev tega vprašanja. Cehi vztrajajo lia svoji zahtevi, da sc jim prideli ves tešinski okraj. TIROLSKI PLEBISCIT O PR1KLO-PITV1 K NEMČIJI. Dunaj, 26. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo iz I.nnsbrucka, se bo vršilo svoj čas od tirolskega deželnega zbora sklenjeno ljudsko glasovanje o združitvi Tirolske z Nemčiio tekom- mesca februarja. Termin še ni določen; najbrže se določi za to zadnja nedelja v mesecu to je 26. februarja. Plebiscit se bo vršil kljub eventualnemu protestu zavezniških držav. NOVA KOALICIJA MED KRŠČANSKIMI SOCIJALCI IN SOC. DEMOKRATI V AVSTRIJI? Dunaj. 26. Jan. (Izvirno poročilo.) Skrajno težavna notranja in zunanja situacija, v kateri se nahaja avstrijska republika, le dovedla do tega, da sta se začeli obe najmočnejši stranki, krščanski socijalisti in socijalni demokrati, zopet zbliževati. Kakor se govori y parlamentarnih krogih, se je vršilo že par zaupnih razgovorov med voditeljema obeh strank dr. Rennerjem in Seiplom. Ugleden soc. demokratičen parlamentarec je JzjavB'vašemu poročevalcu. da je glede izida razgovorov zelo skeptičen, ker se zde nasprotja med soc. demokrati in kršč. Socijal-cl še vedno nepremostljiva. Vendar pa ni izključeno, da pride pod silnim pritiskom razmer, v katerih se na* haja Avstrija, do sporazuma, ki bi omogočil sestavo koalicijske vlade. To tem bolj, ker bi edino taka vlada mogla zastopati avstrijske interese tako uspešno, kakor je to pri današnji situaciji potrebno. AVSTRIJA ODKLONILA PONU-DENO ZVEZO Z MADŽARSKO. Dunaj, 26. jan. (Izvirno poročilo.) Novi madžarski zunanji minister dr. Gratz, ki je bil poprej madžarski poslanik na Dunaju, je stavil avstrijski vladi zaupni predlog za zbliža-hje. eventualno celo za formalno zvezo obeh držav. Zyeza nal bi se vstvarila na podlagi enotne proti-boljševiške politike. Kakor izve vaš poročevalec, Je avstrijska vlada madžarsko ponudbo odklonila. SESTANEK MED ČEŠKIM IN AVSTRIJSKIM PREDSEDNIKOM. Dunaj. 26. jan. (Izvirno poročilo.) Po informacijah, ki jih Je dobil vaš dopisnik s poučenega mesta, se vrše ined dunajsko in praško vlado pogajanja o sestanku predsednika češkoslovaške republike Masaryka i avstrijskim predsednikom Haini-schem. Pogajanja so že v toliko napredovala. da je sestanek toliko kot siguren dasi čas in kraj še nista določena. V političnih krogih si obetajo od sestanka velik vpliv ne le na razmerje med obema republikama, ampak na vso srednjeevropsko politiko sploh. INFORMATIVNO POTOVANJE DUNAJSKEGA ANGLEŠKEGA V POSLANIKA. Dunaj. 26. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor je izvedel Vaš poročevalec bo obiskal angleški poslanik na Dunaju g. Linley, predno se sestane srednjeevropska gospodarska konferenca, Trst. Ljubljano. Zagreb, Beograd. Budimpešto. Brno in Prago da se osebno pouči o gospodarskih razmerah. Na podlagi svojih študij bo potem izdelal natančen program za leonferenco. Avstrija, antanta in mi. Avstrijska republika le takorekoč na prodal Zgodovina, kakor smo se Jo svoj-čas učili po Šolah: knez X, vlada X Je prodala knezu, oziroma vladi Y svoje dežele, s® ponavlja. V Avstriji |e danes pravzaprav pel* milijonov tol Ih ljudi, k| beračijo za vsakdanje življenje. Par desettlsočev za katere •o Pišejo po dunajskih prvih hotelih Se Izbrani jedilni listi, ne pomeni v tem Itcvila ničesar. Avstrija le postala vsled svojega pomanjkanja akuten evropski problem. Pet ralHJonov ljudi se ne more kar tako prepustiti poginu. In kljub popolnoma nasprotnim ciljem, kl s) jih |® postavil antantni svet, zborujoč te dni v Parizu, bo moral on vendarle zagrabiti In pretresti tudi vprašanje avstrijske lakote. Dunaj sam poskuša najti Izhod na vse mogoče načine. Enkrat tako, da bi se zvezal z Madžarsko, drugič, da bi se priklopil s svojim ozemljem Nemčiji, tretjič na način, kl se ga lavnostl avstrijski politiki ne upajo priobčiti: razdelitev Avstrije med sosede, kl Imajo brano. Pariška konferenca bo poskušala nalil neko rešitev iz teh težav. Bliža se uamreč •pomlad, kl le za zavezniški mir Izredno kritična. Nezadovoljnost vlada povsod, naf-hujše v orUentu. Antanta bo Imela na vzho. du mogoče v kratkem veliko račune, Avstrija pa leži za nlo na etapuem ozemlju proti Rusiji la Aziji. In ni dvoma, da bo vrhovna zavezniška komisija skrbela v prvi vrati za to, da ima na etapnem ozemlju mir. Nasititi bo treba torej Avstrijo. Zavezniki sami nimajo teh sredstev, Anglija na primer je morala prositi Ameriko, da Ji oda odi plačilo obresti za njen vojtri dolg, ki znaša okrog 30 milijard frankov. Franclja in Italija nista prav nič na boljšem. Avstrije se bodo moral) usmili- ti torej njen) sosedje, In med temi smo »i prvi vrsti ml. Saj Je naravnost neverjetno, kako stopljena je bila dunajska vlada, da se je zanašala toliko časa na vsemogočnost zaveznikov. Koliko političnih težav bi se bilo dalo spraviti z lahkoto z dnevnega reda, če bi bil Dunaj računal s tem, da smo pravzaprav m) Jugoslovani edini sosedje, k| pridemo za propadlo republiko glede prehrano resno In trajno v poštev. Seveda J* v tem slučaju potrebna dobra volja la po-Stenje na obeh straneh. Metoda, kakor Jo Je Avstrija upotrcbila za koroški plebiscit; nas ne bo mogla zbližat) kar tako čez noč z avstrijskimi trgovci. V ta namen bo potrebna temeljita revizija našega medsebojnega razmerja. Pariška konferenca bo sicer sklepala in na papirju tudi določila, kako naj se izvrši sanacija v avstrijski republiki. Toda Izvršitelji bomo v prvi vrst! vendarle mt, In kar smo i&glašall že tolikokrat, povdar-jamo tudi danes. Avstrija mora gledati na to, da s polteno ureditvijo obmejnega vprašanja pridobi sebi našo notranjo naklonjenost, kajti edino notranja volja n or oda |i bo trajno garantiralo normalno življenje. Antanta že ve, da Je sedaitia pariška njena konferenca samo vstop v cel kompleks orljentafnega vprašanja. Zato napoveduje že novo, čisto orijentatno konferenco v. Londonu sredi februarja, katere se bo udeležila tudi turška delegacija. Ce ne bodd zaveznikov prehiteli dogodki v Azili In Ru-slll, bo prišla Avstrija sedaj v Parizu mogoče vendar resno na zeleno mi;o. Toda izvršitev teh pariških sklepov !« edino v naših rokah, to naj ve la prevdarl tanka dunajska vlada In po tem na) se ravnajo tudi naši državnik L ZVEZA MED RADIČEM IN J SACHSOM? LDU Zagreb, 26. lan. Današnja „RijoČ44 objavlja pismo, ki ga jc dr. Vladimir Sachs naslovil na podpredsednika scljačke strank« dr. Mačka, v katerem sporoča načrt za udarec proti naši državi. To pismo mu Je prinesel nekf Slavoljub :Sova. kj Je vstopil v službo dr. Sachsa. V tem pismu pravi dr. Sachs, da imajo on In nekateri Črnogorci dobre zveze , z inozemstvom, in kako Je vse pripravljeno za revolucijo. List objavlja tudj razgovor med dr. Mačkom in Sovo. ki je zahteval munidio in orožje. — Naše oblasti so tega Sla-voljuba Sovo prijele na našem ozemlju, ko le iznova potoval kot posredovalec med dr. Sachsom in dr. Mačkom. 1! IZJEMNE ODREDBE V SPLITU. LDU Split. 26. jan. Radj ponovnega incidenta z nekim italijanskim mornarjem. Je pozvala vlada občinstvo. naj" ohrani mir in red. ker bo drugače prisiljena proglasiti izjemne odredbe. LDU Split. 26. Jan. Včerai ie izšla policijska naredba, da ne sme biti po 9. uri zvečer nihče izven-hiše. ZADRSKI JUGOSLOVANI SE UDELEŽE VOLITEV V ITALIJANSKI PARLAMENT, LDU Split, 26. Jan. Jugoslovenl v Zadru bi Lastovu se pripravljajo na sodelovanje Pri političnih volitvah Komunisti so že pripravljeni na skrajno obstrukcijo. Goto-vo je, da jih bodo podpirali tudi drugi socialisti, da •! po razkolu v Livornu obvarujejo popularnost. Ako se v Italijanske« parlamentu prične obstrukcija ln če se ne posreči konstltuctjonalccm ln liberalcem, zlomiti obstrukcijo, bo italijanski parlament bržkone razpuščen In se bodo razpisale nove voltlve. IZUMIRANJE PETROGRADA. LDU. Riga. 26. jan. Iz Petrograda javljajo, da šteje mesto sedaj 250.000 prebivalcev. Pomanjkanje živil ie mnogo večje, kakor v Moskvi. Vse privatne osebe, ki hočejo iz mesta odpotovati, morajo postaviti talce v jamstvo, da se povrnejo. Vendar pa izseljevanje prebivalstva narašča. MEDNARODNA RUDARSKA KONFERENCA. LDU London, 26. Jan. Mednarodni rudarski konferenci so bila predložena poročila različnih delegacij. Iz katerih je razvidno, da je depresija trgovine splošen pojav. Konferenca je soglasno sprejela po francoski in belgijski organizaciji predlagani in po nemški organizaciji podpirani sklep, v katerem se delavci pozivljejo. naj svoja stremljenja po nacionalizaciji rudnikov podvoje, RADIKALCI ZA POVRAČILO 20« OD. BITKA. LDU Beograd, 26. Januarja. Radikalu! poslanec Miletič Je na Hnančnega ministri naslovi) vprašanje glede povračila 20«, H so biU zadržani pri žigosanju bankovcev. Avstro-ogrske banke. BORZNA IN TRŽNA PORO&L& 26. lannarja. Valu*e In devize. Zagreb: Devize: Berlin 252—251, Italija 530—535, London 535—540, Ncw Yorh 0—142, Pariz 1060—1080, Praga 192-194, Švica 0—2380, Dunaj 24—24.30. Valute: A« merlškl dolarji 141.50—142, avstrijske kro< ne 24—25, bolgarski levi 160—0, carski rub« ■ Ijl 60—65, angleški luntl 530—540, francoski Iranki 1000—1050, napoleondorl 478—< 479, nemške marke 235—237, romunski lel 189—202, Italijanske Ure 515-520. turške II« re v zlatu 525—530. Dunaj: dolaril 618—622, marke 10tl —1052, angl. funti 2325—2845, francoski Iranki 4370—4410, lire 2225—2245, dinarji 1678—1698, poljske marke 82—92, češke krone 808—814, švicarski Iranki 9650-« 9700. Praga: dinarji 200, marke 77.25 francoski Iranki 531.50, lire 278, dolar} 74.50, avstr, krone 12.25. C u r 1 h : Berlin 10JO, New Jork 633.50 Pariz 44.10, Milan 23.10, Praga 8.75, Zagrel 4.50, Budimpešta 1.27 In pol, Varšava 0.7\ Dunaj 1.75, avstrlj. žigosane krone 1.25. EiektJ. Zagreb: Banka za Primorje 100J, jadranska 1750—1800, hrv. eskomptna 1550, ; ljubljanska kreditna 900—910, jugoslovanska. • 588—595, narodna 610—645. prva hrvaška. 4 šledlona 9250—9300. Iztreznenfe. i Ob Muri. 23. ian..!921. Nemški naciionalisti so začeli računati z deistvi. Čas iih ie naučil spoznavati da svet sesfoii iz trdih dejstev. Znano ie. kako so Dišali eraški listi o iutroSlov. državi. V zadenem času se ooaža zmernelši ton in več odkritosrčnosti. Tak tx)iav iztrezne-nia ie članek Leona Haussa. ki te izšel v »Nenes Cirazer Taeblatt« z dne 19. t. m. pod naslovom „SikUlawien und uor.« Pisec priznava, da so Nemci' vse do zadnieea časa coiili upanie na skoraišnti razpad JuEoslaviie. Zanašali so se na ltaliiane. ki bi tim oo-maeali pridobiti še kak košček dežele. Rapallski mir ie pomoril te upe. Nemci nitnaio več interesa — nada-ituie člankar — na razpadu iuccslov. Iržave. ki e a Da takointako ne more io pričakovati. Ta bi se utesniti Eizoditi le tedai. če bi bilo meseče vzpostaviti staro habsburško cesarstvo. Tak ooskus bi naletel na odoor velike in male antante, če bi se tudi zeodi! čudež, da hi se deloma vzpostavila stara monarhiia ter bi se tei tvorbi pridružili Slovenci in Hrvati, o čemur oa ni nobenih znament. bi ostala prav trotovo brez Čehov Pollakov in Romunov. Gospodarski tdeai te monarh ite ne bi bil dosežen, pač ra bi bili avstriiski Nemci za večne čase odrezani od Nemčile in izročeni protinemškim Karlovim načrtom. Bile bi tedai nezdrave sanic, če h? še upali na razpad Jueoslaviio Četnik s težkim srcem, se mora nemški narod posloviti od Adriie. — Obstot Jugoslavije ie tedat tudi za liudi okrov »N. Grazer Taižblaita« trotovo deistvo. Vzemimo oa mihovo priznanje kot polav iztreznenla. Ča-kaimo da se npkažeio še nadallna spoznanja ‘tridti dejstev. Eno prvih bo. da se slov. narod ne čuti pod-lann! len etra od Srbov, kakor si raz-fatra riser zvorai omenienesra članka. Res ie. da se še mnoei niso sprijaznili s popolnim preobratom položaja. Silna »e moč navade! A če tuinura vzdihnemo nad razdrtimi zidovi in razcefrano streho, ne delamo teva zato ker si želimo v nemško iečo. To ie nithova samoprevara in čas ie že. da tudi tnkai snoznaio »liarte Wirklichkeiten«. Biološko in zgodovinsko iedinstvo naroda le nckai tako resničnega. da mora zmazati nad vsemi trenutnim! težavam! in zmotami Naiboli opustošena boiišča ie narava že pokrila z vecetacHo. Tudi na razvalinah nar. preteklosti bo vzklilo in že klije najbujnelše življenje, za kittereca so dani vsi poeroti. V trenutku, ko se naiboli zakrknieni nemški saniači ooslavliaio od Adriie se mi Slovenci zavedamo, da le bil z osvoboleniem tn uiedinlenlem storjen velikanski revoluci Ion .orni čin. Pasjravno nam Nemci, kakor piše L. Hauss. nikdar ne odpuste, da smo »izdali« Avstrifo in si s nomočlo »Velike Srbiie« nrisvoiili Slovensko Štajersko, smo mi vendarle prepričani. da bodo čez par let Dresoiall tudi to vprašanje z drueeea vidika. * i več smisla za „trda dejstva" I ^__________________________ M>. Ustavotvorna skupščina. Beoerad. 25. ian. Šesta seja konstituante se le vršila v torek ob 17. Ko se ie spreiel zapisnik zadnle seie brez usrovora. fc nrečital tainik Janič prošnje in pritožbe. Odbor Narodnepc sveta v Šibeniku ie orosil za intervencijo dede skoraišnieea odhoda Italijanov z zasedenega ozemlia. Prebivalstvo v Sv. Ivanu Zeleni prosi za podporo v žitu. Narodni klub le protestiral proti temu da so oblasti zaorle poslanca Šimuniaka v Bos. šamcu. Dr. Ar-meri iz Orebiča ie nato pripovedoval o strahotah italiianskcva terorla na Korčuli. Llubliansko okrožno sodišče ic zahtevalo Izročitev poslanca Antona Brandneria radi preereška zoper § 411. kaz. zakona. Dopis se ie odstopil imunitetnemu odseku. Ker ie načrt ustave kr. vlade s predlo?! za izntememhe vred tiskan in razdelien med poslance, se bo prečitala tozadevna nredložba takoi po Izvolitvi ustavnega odbora. — Na vprašanie poslanca Laziča.’ zakai se seie ne otvariaio ob določenem času. le predsednik odvovoril. ua o nra ■ vem času še ni navzočih zadostno število poslancev. V bodočo se bodo razpošiljali opomini. — Posl. Ivan Deržič ie internelira! ministra za nromet dede premestitve nekaterih uradnikov na heoeraiskem kolodvoru. Dobil ie od ministra noiasnilo. — Posl. Etbin Kristan le interoeliral ministrskega predsednika radi na-redb proti komunistom. Vprašal ie. ali hoče vlada te naredbe razveljaviti. Posl. Kristanu ie odtrovoril no-♦ranii minister Draškovič. Iziavil ie. da bo nova vlada naredbe proti komunistom izvalala z vso doslednostjo Nato ie sledilo poiasnilo ministra za noliedelstvo na vprašanie poslanca Laziča glede regulacije sav-ske«ta breea. Zapriseženi so bili še triie poslanci, kj še niso Driscell. Prihodnja sela bo v petek. Politični položaj v Avstriji. Dunal. 24. lan. 1921. Vlada In iavnost se še vedno ba-vita z vorašaniem. ali bo antanta ob-llublienc kredite Avstriii izplačala ali ne. Če bo antanta mož-heseda potem ie še uoanle. da se Avstriia reši. posebno, ker se te že tudi v soeiial-demokratskih vrstah ooiavilo strem-llenie za opustitev obstrukcilske oo-liiike in za uvedbo novih davkov Sociialni. demokrati se hočeio ome-iiti na ostro, toda stvarno oooziciio. Ca so sociialisti svoio politično taktiko tako omeiili ie v prvi vrsti zaslu-za predsednika republike dr. Heini-scha In pa bojazni pred vedno bolj naraščajočo močk) komunistične stranice v Avstriji. Ta stranka le no-sečno v zadniih dneh razvila živahno oronavando ter ima mnovo denarnih sredstev na raznolaeo. Denar le dobila bale iz Ritsiie in tudi Anefite. Posebno zadnle novdarinm. V ostalem je politični noložal še vedno obupen. Finančni minister dr. Grimm ie orisa! v govoru, ki va te imel v eni zadniih sel narodne skupščine gospodarski ooložai države v kar naltemnelŠih barvah. KHub vsem davkom znašalo dohodki samo 2 tni-liiardi. Izdatki oa 16 miltiard. Dcf:cit znaša torci 14 nailif.• 'd! Minister ie dcal v svolem govoru, da ie že tudi rcoaraciiska komisija uvidela, da tako ne vre nanrei. Renaraciiska komisi *a si ie namreč pridržala pravico naistrožie kontrole o uporabi antan-tinega kredita, če bi ta sploh dospel. -----------------S*” (C- Stambolijsk! doma. Bolgarski ministrski predsednik se ie vrnil s svoieea evropskega oo-tovania v Sofiio. Po obisku antanti-nih središč in pomembnih slovanskih mest ie dospel v Ruščuk. kier ic Imel okolu polovice t. m. velik govor. v katerem ie Doiasn.il uspehe svoa kdo hoče. Naj bi se oblasti ma:!o pobrisale za to, da bodo prekmurske trafike izdatno preskrb. Učne s tobakom, tudJ s cenenim. Saj bi bilo to tudi v Interesu države, ker bo Je v urejenih razmerah polagoma izginila omahljivost Prekmurcev. Razpisane službe: Stalno učno nu-Elo Z3 učiteljico ročnih del na Stlrirazrcd-nl državni meščanski Soli v Murski Soboti; mesta 4 cestarjev okrajnega cestnega odbora v Kočevju; mesto pisarniške moči bratovske skladnice v Vcienju. Interescn-i se opozarjajo na »Uradni list« št, 8. — List v židovskm Jeziku. V Novem Sadu je izšla prva številka židovskega lista, ki Je pisan v židovskem Jeziku. — Premeščena sta davčna uradnika Pran Bole, davčni olicijal iz Borovelj v Velike Lašče In davčni praktikant Fran Lajovec Iz Velikih Lašč v Celje. Nesrečna vožnja s koleseliem. Ma- rija Trcntel!, posestnikov* hči lz Sapa, se je peljala s kolescljem proti domu. Na nekem ovinku je voz zavozil v stranino In se prevrnil. Pri tej priltki je TronteJjeva padla hi si zlomila desno nogo. — Nesreča pri žaganju hlodov. Ivan Cesnik, lesni delavec v Jelovci nad Žagar- i jem ob Savi, Je spravljal hlode po riž! v j dolino. Pri tem pa je lilod skoči! tz riže naravnost v nieja In mu zdrobil levo nogo. | Tudi na glavi le dobil malo poškodbo vsi od padca. — Nesreča na lovu. V Sromljah prt Brežicah je dne 20. t. m. na lovu posestnikov sin Jcrs. Petan po nerečl ustrelil nadučitelja Draaotlna Rumpreta. — Dva ponarejevalca 20 dinarskih bankovcev na Dunaju aretirana. Kakor poročajo dunajski Usti, so na Dunaju aretirali dva galfška žlda, pri katerih so r,a$ll večjo množino dobro ponarejenih 20 dinarskih bankovcev. Ljubljana. = Naval na Narodno banko. Včerai na vse zgodaj in celi dan so velike množice oblegale Narodno banko v Knaflovi ulici zaradi zamenjave „oračev“ (20 dinarskih bankovcev.) Množice so prihajale peš, v kočijah in na kolesih. Nastopiti je morala policija, da je vzdrževala red. Ali bi se ne moglo to beganje ljudstva preprečiti z enostavnim razglasom prod vhodom? Naj bi ljudstvo pomirili, da ie sprejemanje 80 kronskih bankovcev ustavljeno le začasno, dokler ne izide uradni popis falzifikatov. Pristni bankovci se bodo potem zopet redno sprejemali. falzifikati pa se ne morejo ne sedaj ne pozneje zamenjati. = Za ž>vijensko varnost ob Gruberjevem kanalu se bo moralo nekaj ukreniti. Mnogo človeških žrtev že ima ta kanal. Kdor pade vanj. je izgubljen, ker so bregovi strmi in gladki, a voda močno dere. Na spomlad se bodo zopet otroci brez- skrbno igrali ob obrežju. Rešilne priprave so nujna potreba. Kako se naj take izvedejo, o tem naj razmišlja občinski svet. Po našem mnenju bi bilo najbolj praktično napeti v razdalja kakih 10 metrov čez strugo žične vrvi in sicer za kak meter nad normalo. Na žico bi bilo pritrditi v manjših presledkih veti-kalne verige, a na koncu teh bi naj bile pritrjene lesene klade, ki bi plavale na vodi. Ponesrečenec, četudi otrok, bi Se teh plavajočih klad opri' jel. dokler ne pride pomoč. Odrasli človek bi od klade do klade prispel do brega, kjer Je treba pritrditi v škarpo železno kline v obliki lestve. Z rešilnim čolnom se v deroči vodi ne da ničesar doseči, temveč bi zahteval lahko še novo žrtev. Seve bi bili stroški za take rešilne priprave precej dragi, toda človeško življenje je še dražje. Akademsko društvo Jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani izreka tern potom svojo najiskrcneošo zahvalo vsem velikodušnim darovalcem, bi so ob priliki tehniške-^ ga plesa poka,zali svojo naklonjenost gornjemu društvu in tako pripomogli do lepega gmotnega uspeha. — Ljubljanska porotna dvorana se kmalu zopet odpre, ker so porotniki že izžrebani, a tudi cela vrsta »zrelih« slučajev že čaka. Upamo, da ne bomo več gledali prazuaga nastavka, s katerega se Je moral umakniti kip Franca Jožefa. Ako justičra uprava ne more kupiti kipa našega kralja ali regenta, il morda posodi takega katera ljubljanska knjigarna. — Sokolsko društvo v Sp. Šiški vabi na predavanje o Miroslavu Tyršu, ki $e vrši v četrtek 27. t, m. ob po4 20 v I, razr. deške ljudske šole v Šiški. — Žtipa LJuhČana I. Župni občni zbor se vrši 2. svečana ob 14 v reailčnl telovadnici. Ob 9 predpoldne Istotam seja prednjačkega zbora. — Župno predsedstvo. — Koncert Glasbene Matice se pono- vi v ponedeljek 31. t. m. v veliki dvorani Uniona. — Pevski zbor »Glasbene Matice« ima v petek, 28. L m. ob 8 zvečer kratko skušnjo v dvorani Glasbene Matice. —■ II. umetniška noč se vrši 31. t. m. v vseh prostorih Narodnega doma. Začetek ob 21. Vstopnina znaša 80 K (za vse pror store!). Prenotaeije vsak dan od 2—6 v pisarni Udruženja gled. Igralcev (Drarrsio gledališče). Kiparji, slikarji, muziki, literati in drugi umetniki ter dijaki polovično ceno. — Lovski ples. Lovski ples, ki se vrši na Svečnico, dna 2. februarja v vseh prostorih Narodnega doma, bo najlepša prire- l ditev vse letošnje plesne sezije. Vabil se ne bo nikomur razpošiljalo. Pride naj vsakd), komur je nemotena in neovirana zabava ljuba. Ker so vrši na Svečnico popoldne občni zbor Slovenskega lovskega društva, Imajo vsi člani omenjenega društva polovično Vožnjo. — Najdene in Izgubljene stvari. Pretečeni mesec so bile pri policijskem ravnateljstvu v Ljubljani prijavljene sledeče najdbe: 6 usnlatih denarnic, ,v katerih le bik) od 10—285 K (v dveh so bile razne znamke, v en! pa 2 srebrn! kroni, srebrni goldinar, 1 zlat obesek in 2 sliki); 1 črna ročna torbic? z vsebino: robec, svinčnik, ključek, žepni nož, denarnica itd.; ena ročna torbica iz slame z vsebino: 1 kg mesa. nekaj sladkorja in prazna steklenica; 1 rjava usnata ročna torbica, 1 ženski čevelj, 1 ga-loša, 2 mufa, 2 dežnika, 2 okni, 1 salonska suknja, 1 par rokavic, 1 damska srebrna ura, 1 živ petelin, 1 zlat poročni prstan, 1 črna boa, 1 bela volnena ovratnica in denarja od 5—480 K. — V isti dobi so bile prijavljene sledeče izgube: H raznih listnic, v katerih le bilo poleg raznih listin skupno okrog 20.000 K, 8 ročnih torbic z različno vsebino In okrog 5000 denaria, 12 različnih denarnic z vsehino do 3000 K in 40 dolarji, 1 šolska torbica s knjigami itd: 1 črna boa, 2 pompadurl, 2 potna lista, 1 zlata zapestna ura, 1 zlata verižica, 4 zlati uhani, I knjižica invalidne organizacije z vsebino 2000 K, 1 damski dežnik, 1 vizije Iz finega usn'ja, 1 žepna ura s sTebmo verižico, 1 rdeče ogrinjalo, 1 zavojček s par moških nogavic In 80 K denarja, 2 psa. — Prst mu Je odtrgalo. Pri delu v tovarni TOrties v Ljubljani Je brusilski stroj odtrgal vajencu Bogomilu Snabiu kazalec na levi roki. Moral se je podati v bolnico. — Roko sl Je izpahnila. 12 letna Ana Dovtč, pos. h&i na Pokopališki c. 29, sc » obešafla na drogove od ograje. Pri tera pa Jo padla in sl spahnila levo roko. •— Nagla smrt. Uslužbenki v Veselovi trafiki v Prešernovi ulici Nikeljevi Je postilo nenadoma slabo, da se Je nezavestna zgrudiBa Reševalno društvo Jo Je brž zapeljalo v bolnico, kjer pa le kmalu izdihnila. Najbrž Jo le zadela kap. Maribor. Državnih mejnikov med našo državo in Nemško Avstrijo bo na črti od Kokošnjaka do St. lija okrog 7000. Melniki bodo imeli trolc oblik. Vsak mejnik velike oblike bo veljal okrog 200 K. srednje oblike okrog 140 K, majhne oblike pa okoli 80 K. Koroški večer za revne koroške dijake, ki se ie vršil v srMto. je vratci čistega dobička čez 36 000 K. Razpečevalec ponarejen‘h bankovcev. Eleganten, okrog 30 let star nož, na videz žid. skuša po Mariboru spraviti v promet 20 dinarske bankovce. Iz neke banke, kjer so ga hoteli prijeti ie pravočasno pobegnil. • X Prcuredltvena dela 'va novi mariborski sanatorij (Ma;?trova. 19) se prfčno že prihodnje dni. Svoji k svojim! Neka Slovenka iz Trsta, ki Je pred kratkim kupila v Mariboru hišo In ki sama rabi prostore za trgovino si le v ta namen izbrala za žrtev od dveh trgovcev. Slovenca in Nemca v isti hiši. Slovenca. Tudi zgled rodo-Ijubja. Radi zmerjanja In groženj Slovencem je bil aretiran 50 letni železničar Ferdinand Vrečko iz celjskega okraja, stanujoč v Mariboru, Splovorska. 7. Navedeni je 24. t. m. pred pričami žalil Slovence z besedami: \Vindische Hunde. windisches Gesindel itd. Grozil ie sostanovalcem večkrat tudi s samokresom. Ovaden je drž. pravdništvu. Tobak je moral dišati 30 letnemu dninarju Petru I.orbeku, ki je bil 25. t. m. aretiran, ker je v glavni toba-karni pokradel v odsotnosti sluge 1 vrečo tobaka za pipo s 500 zavitki Škoda znaša 1000 K. Kolo ..Erika E:cle“ so odvzeli naši varnostni organi nekemu sumljivemu možu. ki ie privozil čez mejo iz Nem. Avstrije. Kolo ima št. 272 350. Lastnik sl kolo lahko ogleda rta policijskem komisarijatu. Celfe. Celjski »SoM« Je Imel minulo nedefljo dopoldne svoj redni občni zbor. Za starosto Je bil ponovno Izvoljen g. Jože Smertnik. za podstarosto dr. Milko Hrašovec, za načelnika pa Lojze ■*crin- Obvezno cepljenje koz za mesto Celje se vrši danes 27. t. m. za ženske in otroke ob 2. url popoldne v magistralni dvorani. Osebna vest. Kot pomočnica obrtnemu nadzomlštvu v Celju je imenovana gospa Uršula Katauer. Koze se nevarno širijo v celjskem okolišu. En del Oaberja Je vslcd epidemije zaprt In zastražen. V bolnici Je bilo v ponde-liek 24. t. m. 19 slučajev koz. Dramlje pri Celju. Pri nas močno razsajajo koze. Minule dni je bilo čez 50 slučajev. Vslcd tega Je zaprta tudi šola. Primorje. Zagonetna smrt babice In nečakinje v Trstu. K 70 letni branjevki Mariji Rezlnovlč v Trstu le prišla na obisk nečakinja Marija Kocijančič iz Materije. Starka je nečakinjo pogostila, nakar sta šli k počitku v skupno postelj. Ker prihodnji dan ni bilo starke Iz hiše, so sosedje stvar naznanili. Orožniki so vdrli v stanovanje ter našli obe mrtvi v postelji. Mladenka je imela čelo Okrvavljeno. Ni še pojasnjouo, ali se J« zgodi samomor ali o* umor. PONAREJENI 20 DIN. BANKOVCI. Delgaclja ministrstva financ za Slovenijo objavlja: V poslednjem času se je pojavilo četvero falzifikatov dvajsetdlnarsklk bankovcev. V znanje In ravnanje občinstva se.tukaj priobčuje njih popis. PalzHikat št. i. Na hrbtu je falzlfikat za 2.5 nun v širini in za 0.5 mm v višini manjši od pravega bankovca, barve: Na licu pravega bankovca je s.polšna barva bolj rdečkasta nego na falzifikatu. Zeleni od lisk je na pravem bankovcu olivast, na falzifikatu pa le zeleno-graiia,t. Na hrbtu je rdeče ozadje pri originalu mnogo bolj zamolklo nego pri falzifikatu. Modri odtisk ie na falzifikatu iasno modre barve, na originalu pa graliasto moder. Odtisk klišeja: Na licu originalnega bankovca so konture popolnoma Jasne, a se spajajo z ozadjem, toda tako, da se vendarle tve Izgubljajo med tankimi vzporednimi črtami, Id tvorijo ozadje. Na falzifikatu se konture lomijo pod tankimi črtami ozadja ter se često Izgubljajo pod njimi. Na hrbtu ima modri narisak pr! falzifikatu mnogo manj detajlov na polju in v Maslu nego na pravem bankovcu. Rdeče ozadje Je na falzifikatu, dasl je dosti slabotnejše nego na originalu, odraža močneje. Razlike v detajlih: Na klobuku zadnjega 'kmeta se na pravem bankovcu razločno opažalo kratki: na falzifikatu ima ta kmet nekakšno kapico brez okrajkov. Srajca ie na pravem bankovcu osenčena mnogo bolj nego na falzifikatu. Drevje v ozadju oragl-nalncjja bankovca se Izgublja v podnožju planin, pri falzifikatu pa se Jasno odraža. Volova glava nima na falzifikatu prav nobene sonce. Vobčo so na falzifikatu kontura Jako ostro, na originalu pa se stapljalo. Falzlfikat štev. 2. Kliše ponarejenega bankovca je v širini za 1 mm manjši od originala. V višini ie za 0.75 mm večji. Na hrbtu ie Istotako falzitikat v širini za 1 mm manjši od originala, v višini pa za 0.75 mm večji. Barva na licu: Opisana batva lalzlfikata J« iako podobna prvemu bankovcu, toda gravura, ki Jo tvorijo valovite vzporedne črte, sc odraža tako, da se glavni motiv skoro popolnima izgubila pod n}o. Nekateri bankovci te Izdaje so natisnjeni a toliko količino barve, da }o njih splošna polt Jako zamolkla. Bankovec ie videti, kakor W bil zaradi te ja zamazan, Na hrbtu je modra barva bolj zamolkla na falzifikatu nego na pravem bankovcu. Rdeča barva Je žtveiša. Odtisk klišeja: na licu le iako slab ta zamazan, tako da detajlov na okviru skoro ni mogoče razločevati. Valovite vzporedne črte skoro popolnoma zakrivajo glavni narlsek. Napisi so slabi ta nepravilno razporejeni. Na lirb-tu: Odtisk Je Istotako jako slab In zamazati: detajli narlska se no vidijo. Rdeči narlsek v rellofu v ozadju se skoro ne vldL Razlike v detajlih: Bele krlžaste črte na licu faizl-!ik»ta so iako široke. Te linije se ne vidijo, ali pa Uh tri v kvadratih, ki obrobljalo številko 20. Črke zgornjega napisa so premalo ta slabo odtisnjene. Beseda »Fjnaivsl-ja« ie napisana z enim rimskim I. Hrbert !e vol>če Jako lisast. Stebla klasja so preširoka. Vsporedne rdeče črte so slabo izdelane. Falziflkat štev. 3. Kiiše na licu ponarejenega bankovca Je za OJ mm manjši od pravesa, vlšlita pa Je Ista. Na hrbtu Je fal-zifikait v širini ta 2 nun, v višini pa za 1 mm manjši od originalnega bankovca. Barve: Na licu bankovca te Izdaje se barve razmeroma ujemajo z barvami pravega bankovca. Na hrbtu Je modri odtisk bolj zamolkel, rdeča podloga pa prevladuje na fa'-zlfikatu manj nego na pravem bankovcu. Odtisk klišeja: Odtisk falzlfikata se Jako razlikuje od odtiska originalnega bankovca. Vendar pa j« odtisk na tem bankovcu vob-č« boljši nogo odtisk falzlfikata druge Izdaje. Na licu J« odtisk jako grob. Oravura. ki (o sestavljajo valovite vzporedne črte, tudi preveč obvladuje druge narteke, model glavnega motiva pa I« Izdelan Jako slabo. Oblaki na nebu in planine nimajo senes; zato Je videti nebo preveč prazno. Okvir In njegov! okraski so Izdelani dosti dobro na onih bankovcih, kjer Je natisk dobro Izvršen. Na hrbtu le modri odtisk fcrob, osenčen mnogo močneje nego na pravem bankovcu. Rdeče ozadje prevladuje mnoso manj nego na pravom bankovcu. Razlike v detajlih so iako mnogoštevilne. Na Hcu falziflkata skoro ni razlikovati drevja v ozadju, dočim sc na pravem bankovcu dobro vidi. Detajlov na polju pri falzifikatu sploh ni. Na hrbtu Ima zemlja na falzifikatu Istotako mnogo manj detajlov nego na pravem bankovcu. Zlto se težko razločuje, kor nima sence. Relief, ki predstavlja zoro, je slabo uspel. Falzlfikat štev. 4. Narlsek tega ponarejenega bankovca se razlikuje od pravega, bodisi na licu ali na hrbtu, samo v nekaterih jako drobnih detajlih, ki utegnejo biti izvedeni tudi s slai>iin tiskom (preveč a'l premalo barve, slaba tlskalnica itd.). Velikost tega ponarejenega bankovca se po-poinopia ujema t nariskom praveiga bankovca, razen na hrbtu, kjer Je premeroma za 0.6 mm v!š9! od pravega bankovca. Po svojem papirju se ponarejeni bankovec popolnoma razlikuje od pravega. Pri ponarejenem bankovcu Je papir mnogo bolj bel, kar lahko zapaziš, če k robu ponaroienesa bankovca položiš pravi bankovec ali če oba bankovca preizkusiš glede prozornost^ Papir ponareienega bankovca ie pror.or^ nejši. Papir ponareienega bankovca Je na površini mnogo svetlejši neao papir prave-, ga bankovca; to zatuliš, če Ju otlpiješ ali če obrneš ta bankovca proti izviru svetlo« be (oknu, svctiljki) ter glodaš skozi niljrf, Zvočnost papirja pravega bankovca la ostra, zvočnost ponareienega bankovca pa gluha. Papir pravega bankovca je 0.10 mm srednje debeline, papir ponarejeni:a banko v*, ca pa 0.08 mm. Zelena barva ponarejenega bankovca Je mnogo bolj zamolkla ne^o na pravem bankovcu. Istotako je z modro barvo na hrbtu. Rdeča barva na hrbtu J« na ponarejenem bankovcu mnogo bolj vi. Joličasta in bolj modra nego na pravem Pogledan od strani, Je tisk ponarejenega bankovca Jako svetel, na pravem pa je po-popolnoma medel. Naposled se ponarejeni bankovec odlikuje še z veliko ostrino svo* Jega nariska. Pri pravom bankovcu se kon« ture mnogo bolj zlivajo druga v drugo nego pri ponarejenem. Gledališče In glasba. Clanl moskovskega tHudožestvenega teatra« se vrnejo na gostovanje v Ljubija, no okolu 5, februarja. 10. februarja odidejo na gostovanje v Split. »Hudožostvenl tcatr«, ki gostuje sedaj v Zagrebu, se poda okoJu 10. februarja ni gostovanje v Split. Znanost in umetnost »Vidov dan«. Pričetkom februarja začne Jusoslov. akad. oailadina v Ljubljani in Zagrebu Izdajati štirinajstdnevnik »Vklor dan*, list za kulturno orijentacijo jugoslov4 napr. akad. omladtae. List bo pole« dija* šklh prinašal tudi Idejne članke In bo radi* kalno posecel v današnje politične, sodjal< ne ta kulturne razmere v naši kraljevini. Po« edina številka stane 50 par, naročnina za celo leto 10 din. Uredništvo ta uprava s» nahajata: Ljubljana, Narodni dom L Mali oglasi. Proda s®: POZORI MESARIJA POZORI Lepo oprMiljena mesarila v večjem trg# Štajerske se da v najem. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 141 JEDILNA SOBA popolnoma nova so proda. Cena 15.000 K, Ogleda »a Rožna id. 5. 15< 2 NOSEN! obleki se proda po ulzki ceal. Ponudbe n* upravništvo teza list« pod M. 28 a. 159, KOLO (bicikl) se proda za nizko ceno. Ogleda se pri anončni ekspediciji Al. Matelič, Uub-Ijana. 160 Kupi se: PETROLEJSKE VRČE * ali brez zabojev kupuje po naj viši ih cenah Hrovat & Komp., Ljubljana. 121 Službe: BOLJ PRILETNA PAMETNA KUHARICA se išče, ki b! Imela veselje tudi na vrtu vredovatl in sploh gospodlustvo peljati k mali družini dveh oseb. Zastopltl bi se mo« rala tudi pri živini. Plačilo po dogovoru. Nasi op lahko takoj. Naslov sc zve pri upra- vi »Jugoslavije*. 133 BOLJŠA VDOVA želi nastopili službo kot gospodinja liajraj. šo samostojnemu gospodu tudi z odraslimi otroci. Stara Je 47 let tor vajena vsoga domačega dela. 155 VRTNAR samostojen, vešč vsemu vrtnarstvu ta donosni zclJcnadoreJJ, dober dolavoc, se Išče takoj na večji opustošenl graščinski vrt v. Bc'okralinl. Ugodna prilika * deležom na dobivku, ugodna prodaja pridelkov brez konkurence. Cen), opnudbe na upravo »Ju. gosJaviJe« pod »Betokrajlna«. 151 Razno: DOBRO IDOČA TRGOVINA t mešanim blagom z celim Inventarjem, velik lokal t dvema izložbenima oknama, 50 korakov od župnijske cerkve, edina brez konkurence, s stanovanjem, skladiščem, kletjo in vrtom, v lepem kraju v Slovanskih goricah se da v najem. Poizve se pri Slavincu, gostilna, v Ptuju. 158 TRGOVINA ali gostilna v kakem mestu ali na deželi se išče v najem za takol ali nekaj pozneje. Ponudbe na upravo »Jugoslavije«. 15CO o u Xi o c s CO t TS 3 . s S3C Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 časopise, knjige, brošure, cenike, l© ©*©. lepske, vabila, vzporede, račune kuverte In pisemski papir s Ur mo, vizitke naslovnice iid. natisne bltr©i ll4no ceno Zvezna tiskarna s v Ljubljeni, Stari trg 19. ^ NareifI« »prejema tud« upravnlitvo ..JusoBlcvli«11 w Ljubljani, Marijin tre * f«r bi««® po«lruInt«e v Mariboru, «tavn» trg; w Celju, Kralja Petra «eet« Tn v Ptuju, Prešernova cesta. Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marijin trg 8 Woifova utica 1 — Podružnica v Murski Soboti in Doljnii Lendavi obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919. Prometa uO srede linija nad 05,000.000 kron. ■ar* 4 1| ©I 2 IO čislih brez odbitka rentnega ilavka. Neposredno pod državnim nadzorstvom. Odzovorni urednik Anion Peselfc Tiska »UJiteliska tiskarna« v. Ljubljani