Leto VI., štev. 279 Ljubljana, torek f. decembra 1925 Pošta Hi* pavialtraaa. Cena 3 Din ca l«h»Ja ob 4. «jrtf»|. cm Stane mesečno Din s; —; s* inozemstvo Din 40— neobvezno. Oglasi po tarifo. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. i6H. — Telefon itev. ja. Nočna redakcija: od 19. ure naprej v Knaitovi ul. St. 5/L — Teleion St, 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnistvo: Ljubljana, Prešernova ulic« ž t. 54. — Telefon St. 36. tnaeratni oddelek: Ljubljana, Prešernova uhca št 4. — TeJeton št. 4g* Podružnici: Maribor, Barvarska unce it. 1. — Celje, Aleksandrova ceste. Račun pri poštnem tek. zavodu ; Liub-Uana St. 11.843 - Praha čialo jS.iio. Wien,Nr. 105.341, Današnja številka obsega 16 strani in stane 3 Din, prihodnja številka izide radi narodnega praznika v četrtek. Ljubljana, 30. novembra. Prvi december bo vsihdob najpomembnejši praznik Jugoslovenov. Današnje generacije bodo še desetletja zrle nanj kot na veliki dan priseže vseh Slovencev. Hrvatov in Srbov, ki je veljala ustanovitvi ujedinjene jugoslovenske države. Bodoči rodovi, ki bodo že iahko srečnejši, zadovoljnejši uživali sadove dolgoletnih trudov in žrtev, pa bodo s ponosom zrli na 1. december 1918 koi na dan slave zavednih ia da-iekovidnih pradedov. Osmič že praznujemo Jugosloveni svoj narodni in državni praznik osvobojenja in u;edinienja, sedem polnih let živimo Slovenci. Hrvati in Srbi v svoji skupni domovini. Precej let ie to. a todi tnalo. V življenju narodov in držav take dobe ne zr.ačiio mnogo — poedincem pa doba sedmih let ne mine tako brao, zlasti ako je zvezana s trpljenjem in z razočaranjem. Naglo so minuli medeni tedni neločljive in večie zveze treh bratov, za njimi je nujno Drišla trpka realnost, ko je bilo treba skupno domovje udobno urediti za sedanjost in bodočnost. Prihranjena bi bila marsikoja čaša grenkobe in razočaranja, da niso domala vseh sedem Ier ovirali in izoodjedali državnega napredka elementi, ki so spravljali v stalno opasnost obstoj državne tvorevine same. Lansko leto ob tem času ie divjal v državi še Ijut boi med unitaristi in separatisti. Volitve 8. februarja in zmaga ia-cijonalne misli ta dan na so vrgle ob tla federalizem ter tako likvidirale vse velike aržavnopravne spore. Na cedilu je ostala s svojim prevratnim programom osamliena SLS. vse druge politične organizacije v državi 93 pristale na jugoslovenski aacijonaini program, četudi še niso doprinešeni na vsej črti dokazi za točno in iskreno izvrševanje podanih obvez. Po konvertirsrvu Stjepana Radiča ter vstopu niegove stranke v vlado se sedai pravzaprav pričenja naše državno življenje tam. odkoder bi se moralo razvijati normalnim potom takoj po 1. decembra 1918. Pri reirospektiv.iem pogledu nI toliko škode, kar se je in kaj vse se ie zadnjih sedem lei dogodilo in opustilo, kakor je pričakovati škode še prihodnja leta. ka bo morala Radičeva stranka s parlamentarno ln državniško prakso nadoknaditi vse ono. kar ie dosedaj zamudila. Medtem se je od prvega državnega praznika dalie nabralo v jugoslovenski javnosti toliko .lezaupa-nja in toliko zlovolje in nesporazuma, da bo treba še dolze periode let preden bo mogoče zaceliti zadane rane. A nai že bo kakor je. bodimo zadovoljni. da smo že tako daleč, da so velika državnooravna vorašania za nami in da sto i 2 v osnrediu vsega našega državnega in narodnega življenja samo še naši sociialnl ekonomski in kulturni problemi. Ko gledamo okrog sebe po sosednih in tudi po manj bližnjih državah ter njih razmere obiektivno primerjamo z našimi. ne naidemo v orimeriavanju povodov nezadovoljstva. Prav povsod so še večje in bu.iše težave kakor pri nas. Tako nam dopovedujejo tudi inozem-ci ter nas blagmieio kot eno najsrečnejših držav v Evropi. Tolažba te vrste nam sicer de dobro, ne moremo pa poimiti. zakai bi nri nas ne moglo hiti v primeri z drugimi še boliše in zakaj pr: nas ni tako. da bomo tudi domačini sami zadovolini in to ne glede — ia druge. Ne smemo čakati, da bi se nam tako godilo, kakor onemu siromaku, ki ga je bilo konec baš. ko ga je Ribničan naučil oblance iesti. Letošnii narodni praznik. 1. decembra. nai nam da novih podvigov, novega poguma, novega brezmeinega^ za-upania v ž-lavost in prosperiteto našega naroda. Država za nas ni več tuj poiem. pod državo danes vsi razborito noirnu-jemo ljudi državljane, same sebe. Zato ne smemo nalagat! državi na pleča, česar so krivi Hudie. Izboljšati in prero-diti treba liudi. oa se bo prerodih tudi država. Uverjeni smn. da oride tndi še io in s tem še srečneili in zadovoljnejši r.arodti praznik kakor letos. Nov udarec noštnemu uradništvu Beograd, 30. novembra, p. Minister pošte to telegrafa dr. Šuperina je ukinil nagrado, k: jo je dobivalo osobje pri telefonski in telegrafski siužbi na nočno delo. Odlok mi« nistra je povzročil med prizadetim uradni« Stvom veliko ogorčenje. Elita naših umetnikov nastopi 1. decembra zvečer v c Unionu » na novinarskem koncertu in družabnem večeru. Dvanajstine danes zjutraj sprejete Na nedeljski seji je Narodna skupščina končala načelno debato, včeraj pa izvršila podrobno debato. — Ob i. zjutraj so bile dvanajstine naposled sprejete. Nedeljska seja Vojvodine! hočejo za sebe davčne privilegije. — SDS zahteva za vse enako pravico. Beograd, 30. novembra, r. Včeraj se jc nadaljevala seja Narodne skupščine. Dopoldne sta govorila predsednik nemškega poslanskega kluba dr. Kraft in aavidovičevec dr. Voja Veijkovič. Ostro sta kritizirala dvanajstine in finančno politiko vlade. Popoldne je govoril poslanec Juraj Demetrovič. ki je utemelje. val amandmane v imenu samostojnih demokratov. Zlasti temeljito je govornik razpravljal o davčni preobremenitvi prečanskih krajev, utemeljujoč svoj predlog, da naj se, dokler ne bo sprejet nov davčni zakon, sedanji srbski davčni sistem razširi na celo državo, drugi davčni sistemi pa ukinejo. Poročevalec večine posl. Gavrilovič je na to izjavil, da upa. da bo vlada tekom enega meseca dala vladnim klubom priliko, da razpravljajo o projektu novega enotnega davčnega sistema za vso državo. (Ironični klici med opozicijo in glasovi: Bog daj!) Nato je bila načelna debata zaključena in se je vršilo načelno glasovanje. Za je glasovalo 171 poslancev, proti pa 71. Dvanajstine so bile s tem v načelu sprejete. Popoldne je prišlo med vojvodinskimi poslanci in finančnim ministrom do pozajani radi dohodnine v tem smislu, da naj se ukine prištevanje invalidskega in komorskega davka ter da naj ostanejo samo drugi vojni davki in 30 odst. izredni pribitek. Finančni minister je to zahtevo odklonil z motivacijo, da bi se ta ublažitev morala koncedirati tudi v Sloveniji in Dalmaciji. Pričakuje se, da bo Narodna skupščina vendarle sprejela nove amandmane. s katerimi se ukinjata od prištevanja k dohodnim invalidski in komorski davek. Klub samostojnih demokratskih poslancev je pripravljen za slučaj, ako se ta ublažitev dovoli samo za eno pokrajino, da preide k najenergičnejšim represalijam. Mučni incidenti Vladna večina prepreči govor poslanca Vilderja. — Eksodus samostojnih demokratov. Beograd. 30. novembra, p. Danes dopoldne ob J-žlO. ie pričela podrobna debata o dvanajstinah. Prvi ie govoril hrvatski federaiist lirojič, ki je ijuto napadal radičevce in svojega nekdanjega mojstra gosp. Radiča. očitajoč mu. da je prevrtliivac. ki vodi Hrvate v pogubo. Za njim so dobili besedo črnogorski federaiist Drljevič. klerikalec Bedjanič in spahovec Šalih Bajšč. nakar je bila seja ob 1. popoldne prekinjena. Na popoldanski seji je prvi govoril aavidovičevec Milan Grol, ki je stvarno kritiziral finančno politiko vlade. Od njegovih političnih izjav je značilna ta. da je trditev, da d3vidovičevci niso unitaristi. tendencijozna. Govornik je po-vdarjal da so unitaristi. Nato je govoril poslanec Vilder. 2e sam pojav poslanca Vilderja na govorniškem odru je izzval pri radičevcih hrup in trušč, ki je trajal ves čas njegovega govora. Uvodoma je Vilder konštatiral, da se samostojna demokratska strdka ni udeležila, razprave pri verifikaciji radičevskih čevskih mandatov, ker ni hotela, da bi takrat ovirala njihove namere. Potem ie Vilder govoril o sporazumu in sporazumih. Radič sedaj živi od krilatice: csporazum v. Radič ni bil vedno tak. Srvar sporazuma ni nova. Sporazum se ie napravil prvič v letu 1917. To je kriška deklaracija. Naio je prišio do sporazuma v deklaraciji Narodnega veča 29. oktobra 1918. Govornik je razpravljal o vsžnih političnih dogodkih od 1. 1918. wa do danes in ugotovil, da so se vsi sporazumi doslej delali ne da bi pri njih sodeloval glavni sedairil sporazu-maš Stjepan Radič. Posl. Vilder je na-vaia! politične skoke cr. Radiča do momenta. ko ga ie policija izvlekla iz skrivališča in ko ie kinalu nato postal minister. Poslanec Vilder je obžaloval, da se je Radič tako pozno preokrenil. Lahko bi bil že nred sedmimi leti zavzel stališče, o katerem trdi. da ga zavzema danes ter bi naša država bila že mnogo boli napredovala. Dalje je g. Vilder pre čital nismo, ki ga je Radič 23. februarja 1924. pisal tx>slancu Kirinu. katero nismo je policija zaplenila, ko se je vršila preiskava proti poslancem HRSS. V tem pismu Radič napada kralja in bivšega ministra za notranje stvari Nasta-sa Petroviča, o katerem pravi, da je imela neka četa voiske obkoliti zagrebški Seljački dom ter njega samega po sklepu cgeneralske klike* poslati na dragi svet. Pismo ima lastnoročni Radi-čev podpis. Vilderjeve navedbe so vzbu dile v zbornici veiiko senzaciio. ori radičevcih Da pravo besnost. Ker so bila I razkritja celokupni vladni večini neprijetna. je tudi predsednik bil očividno Dod vtisom radičevskih namer in je radi kričanja poslancev HSS odvzel posl. Vilderiu besedo. (Burni protesti pri opo zici.ii.) Za posl. Vilderjem je radi osebnega pojasnila govoril še črnogorski federaiist Drljevič, nakar se je vršilo glasovanje o prvem oddelku zakona o proračunskih dvanaistinah. Večina je prvi oddelek sprejela. Opazilo se je. da ie v dvorani manjkalo veliko število radikaln h poslancev, kar se ie tolmačilo tako. da se radikali namenoma odtegujejo glasovanju ter s tem kažejo svoie nezadovoljstvo proti današnjemu dva naistinskemu zakonu, ki uvaja nova in zelo težka bremena za narod. Radldev-cl in zlasti ooslanee Pticeli so sklenjeno glasovali za vse vladne predloge. Po tem glasovanju je zbornica prešla na razpravo o drurem oddelku dvanaj-stin. Prvi ie govoril klerikaiec Škuli, za niim pa je podal v imenu samostoinih demokratov posl. Gligorije Božovič, da se poslanci SDS v znak protesta radi postopanja Droti posl. Vilderju ne udeležijo razprave, nakar so samostojni demokrati zapustili dvorano. Po odhodu samostojnih demokratov ie dobil besedo davidovičevec Agatonovič. Nato sta govorila Šalih Bajič in Ceda Koka-novič. Seja sedaj ob 11. še traja. seja Demonstrativen odhod opozicije. — Amandmani finančnega ministra. Beograd, 30. novembra, p. Pozno zvečer je bila lista govornikov tudi za drugi oddelek dvanajstin izčrpana in zbornica je imela preiti na glasovanje. V zadnjem trenutku je minister financ Stojadinovič predložil okrog 10 amand-manov, ki so bili ogromni večini poslancev sploh neznani Ta korak vlade je zlasti opozicijo silno razburil. Opozicija (poslanci SDS. so bili v znak protesta že preje zapustili p varano) je podala oster protest proti- ti igrava n in parlamentarizma s tem. da se amandmani predlagajo v hipu pred končnim glasovanjem. ne da bi bilo o tem besede v finančnem odboru. Vlada tako na povsem protiustaven način izbegava kontrolo parlamenta. Opozicija zato demonstrativno zapušča sejo parlamenta prepuščajoč vladi in njeni večini, da izglasuje dvanajstine in te amandmane. Nato le celokupna opozicija zapustila dvorano. Glavni Stojadinovicevi amandmani se glasijo: Pri dohodnini se računa invalidski in komorski davek za davčno leto 1926. samo v onih slučajih, kadar dohodki ob-davčencev niso podvrženi nobenemu drugemu neposrednemu davku razen dohodnine. Od 1. januarja 1926. se ukinja 15 odst. bolniški pribitek v onih oblasteh, kjer je dosedaj obstojal. Odgodi se izvršitev agrarnih tožb v Dalmaciji do prejema zakona o likvidaciji agrarnih odnoša.iev v Dalmaciji Pri ministrstvu za socijalno politiko se osnuje fond za graditev stanovanj za državne uradnike. V ta fond. ki ima biti naložen plodonsno pri državni Hipotekami banki se vloži 12 milijonov dinarjev. Poraba tega denarja se bo predpisala z uredbo, ki jo bo izdal minister socijalne politike oo predhodni odobritvi ministrskega sveta. Beograd. 1. decembra, p. Ob 1. zjutraj je vladna večina brez opozicije s 187 glasovi izglasovala dvanajstine, ki bodo jutri sankcionirane in razglašene v «Služ. Novinah*. Prihodnja seia je v sredo z dnevnim redom: novo podaljšanje roka anketnemu odboru v zadevi dr. Lukiniča in volitev odbora za zakon v Obrtniški banki. Incident pri vojaški prisegi v Zagrebu Radi velikega mraza. Zagreb. 30. novembra, n. Danes dopoldne se ie v artilierijski vojašnici kralja Petr3 v Zagrebu pripetil mal incident. Vojaški obvezniki so bili poklicani ob 9. dopoldne k prisegi, prisega-nie Pa se ie zavleklo do 11. Ker je bil nenavadno hud mraz. se je med prisotnimi obvezniki po'avilo nezadovoljstvo in ko ie po onravlieni prisegi hotel po-velinik voiašnlce govoriti, so takoj ob oričetku niegovega govora obvezniki začeli vpiti: «Ni treba govoriti, dosti nam ie mraza, mi gremo domov.® Na izhodu iz vojašnice ie bila postavljena straža, da nikogar ne pusti ven. Vendar oa ie nekoliko stotin obveznikov navalilo na vrata, podrlo kiordon in odšlo na ulico. Do kakih drugih incidentov ni prišlo. 7 Razpis ljubljanskih volitev razveljavljen Intriga radičevskih borcev za ljudske pravice. Beograd, 30. novembra, p. Kakor znano, so se zlasti radičevci v javnosti silno zavzemali za takojšnjo vzpostavitev občinske avtonomije in so zlasti tu. di v Sloveniji zahtevali, da naj se volitve v Ljubljani nemudoma razpišejo. Ko je sedaj ljubljanski veliki župan vo- litve za ljubljanski obč, odbor razpisal, so isti radičevci organizirali veliko akcijo, da se volitve preprečijo. Dobili so na svojo stran tudi nekatere radikale ter so sedaj dosegli, da ie minister Maksiutovlč razpis volitev za ljubljansko občino razveljavil . . . Komedija gospoda Puclja Da bi zmanjšal svojo odgovornost za glasovanje proti razbremenitvi Slovenije. — Ostri spori v radičevske m klubu. Beograd, 30. novembra, p. Danes dopoldne je bila zelo značilna seja radičevske ga poslaniškega kluba. Prišlo je nenavadne za spopada med poslancem Hrirpičem in Žnidaričem. Hrupič ie očital Žnidariču zlorabe na posestvu grofa Festetiča v Prekmor iu in Medjimurju. Fakultativni odkup posestva grof Festetiča ie bil dan v roke radičev skl Zadružni banki v Zagrebu. Da bi se ta posel dobro izplača; je radičevski poslanec Znrdarič po navedbah posl. Hrtrpiča obiskoval vse agrarne interesente ter jim pretil, da ?im bo odvzeta zemlja, ako ne bodo odkupili Festetičevega posestva po ceni, ki ie bila določena na 9 Din za i;vat Ta cena ie previsoka in za seljake nesprejemljiva. Kar se tiče gozdov v Prekmurja so bili dani v koncesijo zagrebški tvrdki Jankovič. katere poslovanje Pa je tako, da so kmetje zelo razjarjeni. PosSanec Hrupič je vse to o-zna-5il kot uničevanje seliakov v Medjimurj-j in Prekmurju. Niegov nastop ie izzval velikan ske prepire. Mnogi člani hrvatskega sel a-škega kluba so zahtevali, da se vrže Hrupič iz kitrba. Za enkrat se je spor izročil v roke vodstva stranke, da ga reši. Zdi se, da bo poslanec Hrupič sam zapusti! Radičev klub. Na seji se K oglasil danes tudi posl. Puceli, ki si je hotel zmanjšati odgovornost za svojo režimsko poslušnost. G. Puceij se ie pritoževal, da radičevski ministri sploh ne obveščajo poslancev in naroda o svojem delu, da niso v kontaktu z njimi ter da on v klubu ne more razpravljati o potrebah svoiih volilcev. Obžaloval je, da radičevski ministri sploh ne prihajajo na seje kluba io prosil vodstvo stranke naj temu odpomore. Pritožil se je. da v debati o dvanaistinah v finančnem odboru ni našel podpore od strani tovarišev svojega kluba, da so biti poslane! HSS povsem neaktivni in da sploh niso prišli do besede. Pucijeve pritoZbe so bile sprejete z ironičnimi klici in radičevci so j>o seji povdarjaM, da je bil Pudjev govor le demagoškega značaja, samo da opraviči svoj neuspeh pred svojimi volfici. Ponoči je g. Puceij krepko glasova! za vse vladine predloge. Poluslužbena napoved skorajšnje krize Senzacionalen članek beograjskega ^Političnega glasnika^ Beograd, 30. novembra, p. Današnja številka ^Političnega glasnika«, ki velja kot oolusiiižbeno glasilo zelo mero-dajnih krogov in katerega politične informacije se splošno smatrajo kot avtentične interpretacije volje in mišljenja odločilnih faktorjev, ie objavila aotico, katera je vzbudila naravnost senzacionalno pozorrnost. Pod naslovom -"Politika sporazuma in vprašanje revizije ustave*., naglaša ^Politični giasnikr,. da ie treba pričakovati, da bo v najkrajšem času v vladni večini nastopila gotova kriza. Za najbližjo bodočnost se sicer predvideva še optimistična situaci ja. za kasneje Pa položaj za sporazum ne izgleda rožnato. Veliko vprašanje je, ali sme Stiepan Radie stopiti pred hrvatski narod z novimi volilnimi parolami. ker je današnje njegovo delo v protislovju s hrvatskim razpoloženjem. V radikalni stranki sta zastopani dve dijametralni stališči. Obstoj', velika skupina radikalov, ki je pripravljena storiti vsako koncesijo, da se obdrži današnja vladna koalicija, druga skupina pa. ki je zbrana okoli Pašiča. ie odločno proti takemu postopanju. Sporazuma-1 ška skupina zahteva revizijo, dočim je P3šič in njegova bližja okolica proti temu. Pisec te norice smatra, da se bodo bodoče volitve vršile v znaka za ali proti reviziii ustave. Dogodki bodo vsekakor imeli svoj naravni razvoj. Id naj prinese trajen mir aE pa nove notranje pretrese. Sklepi ministrskega sveta Spor za Brodarski sindikat. — Seje skuoščinskh odborov, svetovanje in sklepi kluba SDS. Beograd, 30. novembra, p. Danes popoldne se je vršila za časa skupščinske seje v mini strski sobi Narodne skupščine seja ministrskega sveta, kjer je prišlo do sporazuma med ministrom za socijalno politiko in finančnim ministrom, da se vnese v dvanajstine 1 milijonov dinarjev ki se naložijo v Državni hipotekami banki. Obresti tega ka pitala se bodo uporabljale za zidanje stanovanjskih hiš državnim uradnikom. Minister sccijalne politike g. Simonovič je izjavil Vašemu poročevalca, da se bo ostalih zahtevah državnih uradnikov razpravljalo na eni prihodnjih sej ministrskega sveta. Ministrski svet je dalje odobril kredit za zgradbo sodne in poštne stavbe v Petrovcu. Dalje je bi! skienjen kredit 6 miliionov dinarjev kot pomoč po vodi prizadetim v vsej državi. S to malenkostno svoto ne bo dosti pomaga no poplav!jencem, ki so utrpeli preko 100 mi lijonov dinarjev škode. Končno so bili dovoljeni še nekateri manjši krediti. Minister prometa Radojevič ie predlagal na seji, da se vnese v dvanajstine člen, s katerim se pooblašča vlada, da prevzame v državne roke Brodarski sindikat, ki 13 povzročil toliko diskusfe v javnosti in v radikalskem klubu in ki je pripravil njega skoro čo ostavke. Predlog prometnega ministra je podpiral minister Stiepan Radič, protiviii pa so se mu minister iinanc, min. za iavna dela in drugi radikali. Med njimi in Radičem je prišlo do ostrih objašnjenj, k! so zapustila zelo mučen utis v vladni večini. Sedaj se išče kompromisna formula.. Tekom današnjega dne so imeli sejo šefi opoziciionalnih grup gg. Davidovič Korošec ta Spaho. Od 17. do IS sta biia na dvoru ministra Stjepan Radič in Pavle Radič. Poslanec Jnraj Demetrovič (sam dam.) ie obnovil interpelacijo, ki jo je naslovil na prednjega ministra prosvete Vtfklčeviča gie de ukhtjenja srednješolskih razredov v Hrvatski tn Slavoniji. N3 Interpelacijo bo najbrž odgovoril Stjepan Radič na četrtkovi se ji Narodne skupščine, če bo skupščina ta dan sploh še Zborovala. Današnji dan ie bi! nenavadno živahen. Popoldne ie imel sejo tudi skupščinski odbor za anketo v stvari dr. Lukinica. Prefi-tslo se ie poročilo z Dunaja ter ie biio sklenjeno zahtevati od skupščine novo podaljšanje roka! Se;o je ime! tudi administrativni odbor. Med drugimi je ta odbor sklenil, da se dovoli po 20 tisoč dinarjev podpore ponesrečenima poslancema Ajanoviču in Ib- Po- rizoviču. Noooj so odpotovali Svetozar Pribičevič Gligorije Tadič in Juraj Demetrovič na veliko zborovanje samostojnih demokratov, k: se bo vršilo iutri v Pakracu. Danes dopoldne je imel sejo poslnisd klub samostojnih demokratov. Na tej seji je klub razpravljal o incidentu, ki se ie danes pripetil v Narodni skupščini med govorom pesi. VUderc. Klub ie sklenil, da Poda v Narodni skupščini Izjavo, ki konstatlra. aa je vlada predložila finančni zakon o dvanai stinab v prekratkem roku, da n' bilo dosti časa za razpravo v narodni skupščini In da poslanci opozicije niti enega tega časa niso rtiOgii izrabiti, ker jim je vladna večina kratila besedo. Tako ja vladna večina namenoma motila govornika Vilderja in s t?m kršila osnovne pravice opozicije. Zato samostojni derrokrati ne morejo sodelovati pri nadaljni debati in nositi odgov imo^ri i"de*J česar v znak protesta zapuščajo sejo. Beograd, 30. novembra, r. Skupščina bo ratificirala še poštne mednarodne konvencije. V to svrho se bosta vršili največ šf dve seji, nakar bo skupščina odgodena do 15. |anuar'a ko prične debata o proračunu za 1936.-27, ki bo trajala polna dva meseca, ka kar določa us-iava. Med počitnic i m i bo finančni odbor razpravlja! o proračunu, vlada pa se bo bavila z redukcijo državnih na meščencev in raznih ustanov ter z vprašanjem varčevanja. Svetozar Pribičevič veliki oficir francoske častne legije Beograd, 30. novembra, r. Minister n. r. in šef samostojne demokratske stranke go. spod Svetozar Pribičevič je odlikovan z re. dom francoske častne legije II. 6topnje, ■ čemer je postal veliki oficir častne legije. Upoštevaje da število visoko odlikovanih osebnosti v Franciji ne srae prekoračiti 50, je smatrati to odlikovanje jugoslovenskega državnika za izredno pomembno. Ciklon v Maroku Pariz, 30. novembra, s. Jutranji listi po« ročajo iz Maroka, da je divjal včeraj opo!« dne nad Fezcm silen ciklon, ki je uničil ne« ko taborišče letal in 5 aparatov. 10 letal je poškodovanih. — V taboru tujske legije je podrl štiri ali pet barak, pri čemer so bili trije legijonarji uoitl, 20 pa ranjenih. Vse telefonske zveze »o prekinjene. Škodi se ceni na 475 milijonov frankov. t Nemški parlament sprejel locarnski pakt Berlin. 27. novembra. Z velikim zadoščenjem bo sprejelo favno mnenje vseh dežel razveseljiv*; novico, da ie nemški državni zbor sprejel s precešnjo večino locarnske pogodbe in odobril vstop Nemčije v Zvezo narodov. Sicer ni bik) do razpoloženju večine nemških strank nobenega dvoma, da bo Locarno v Nemčiji prodrl. Vendar ie bilo do pred tednom dni še cisto negotovo, ali bo že sedanji parlament izvršil to zgodovinsko delo. Po odpadu nemških nacijonalcev je bila odločitev v rokah socijalne demokraci-;e. Socijalisti so v početku izjavljali, da ne bodo glasovali za Locarno. če tega se store tudi nacijonaiisti. Odklanjali so namreč ulogo rezervne čete in so zahtevali razpust parlamenta ln razpis novih volitev z geslom: za ali proti Locarnu. Slednjič je vendar tudi pri njih zmaga! patriotizem nad strankarskimi cziri iu tako so omogočili skupaj z demokrati sprejem locarnskih pogodb, ki so iih sicer izvedli desničarji, ki pa docela odgovarjajo zunanjepolitičnim smernicam demokratov in socijalne demokracije. Sedaj odnada potreba po razpustu zbornice. Seveda bo dr. Luther takoj po končnem podoisu locarnskega pakta v Londonu podal v smislu svoje obljube ostavko. Ce obdržijo stresemannovci besedo, bo novi kabinet sestavlien iz zastopnikov onih strank, ki so glasovale za Locarno. Ni sicer gotov vstop socijalno demokracije, pač pa bi morali ,ia vsak način odpasti iz sleherne kombinacije nemški naciionalci. Vladi bi predvidoma načelova! še nad3lie dr. Luther. Posledica novega položaia bi bila. da bi se Nemčija do kratkem razdobju desnega kurza orijentirala zopet v zmerno levico, ki je tradicijonaina politika povojnih let. Za Evropo naipomembieiši je pole« deistva. da se ublaži napetost in vojna nevarnost med Nemčijo in Anglijo, predvsem vstop Nemčije v Zvezo narodov. do katerega oride naikasneje po končani 'znraznitv! kfilnske cone. to je marca 1. 1926. Ženevska organizacija pridobi ogromio na po>menu. ki ga ne utegne zmanišati niti upravičena boia-zen. da bo Nemčija skušala izrabiti Zvezo narodov za nadalino podiranje onega, kar ie še ostalo pokonci od napo! razrušenih pariških mirovnih pogodb. _ Briandova vlada Pariz, 28. novembra. Briardova vlada je imenovana in ena ftaipomembne;5ih in naidalekosežneiših ■parlamentarnih in režimskih kriz v francoski republiki je s tem (vsaj začasno) zakliučena. Prošlo soboto je padel drug Painle-včjev kabinet, ki ga je zrušik) nasprut-stvo kartelove desnice napram nekaterim določbam vladnega fiiančnega predloga. Loucheurieva radikalska levica in nekai radikalno - socialističnih poslancev niso marali pristati na delni državni bankrot, ki ga ie predlagal Painlevč do zahtevi internacionalnih sociialistov. Predsednik republike Oa stion Dournergue ie Taiprej naprosil zu-nanieea ministra Brianda. da prevzame sestavo nove vlade. Briandova misija se ie izjalovila ob odnoru socijalistov, ki iih ie hotel pritegniti v svoj koncentracijski kabinet republikanske levice Za niim ie poskusil svoio sreč« radikal-ski senator in predsednik finančie komisije senata stari Paul Doumer. Njega so odklonili ne le socialisti, temveč tu-ali sociialisti-radikali. Možu je škodovala njegova zmerna pretek tast. Za Doumer-iem ie bil pozvan bivši ministrski predsednik Edouard Herriot. voditelj radikalno - socialistične stranke in predsednik posla iske zbomce. Herriot. ki je že drugo leto nenavadno uslužen napram sociialistom. ie pozval le - te k vstoou v vlado. Francoska sekciia delavske internaciionale ia zahtevala zase vse glavne ministrske listnice ali pa celokupno ob'ast v Franciji. Spričo socijalistične intransige~.ee se je Herriot s težkim srccm umaknil. Z njegovim izjalovljenim poskusom so bile izčrpane vse možnosti, v kolikor se sučeio v okviru levičarskega kartela. ki ie zmaga! nri maiskih volitvah lanskega leta. S čisto socialistično vlado predsednik republike ni mara! poskusiti. saj šteieb nriratelii rdečega poveljnika Leona Bluma samo 104 poslance od 5S1 zborovalcev v burbonski palači. In dežela se boii socialistične vlade. videč v jjej predhodnika socijalne revolucije. Zato se ie Dournergue vrnil k Brian-du. Briand se ie dal pregovoriti in je Sestavil vlado, v kateri pač vidimo ru-Silca Painlevčieveea kabineta Louisa Loucheurja. ki ie sprejel kočliivo finančno listnico. Opažamo tudi samegn Pain-levč;a. dokaj niunih pristašev in par Herrlotovih priiateljev. V novi vladi sedi tudi zastopnik dosedanje zmerne oDoz:ciie Levgues. Ni pa v .ijei niti Herriota niti Cail1auxa. da ne govorimo o socialistih, ki so iasno in razločno po-tlsnieni v rr»rz'Ciio. Sestava Briandove vlade Je taka. da strankarsko vzelo nima sigurne večine v poslanski zbornici Združena skraina desnica in skraina levica io lahko vrže. kadarkoli se to zdi primerno Herriotu »n celo samim sociialistom. Kabinet sega istočasno prpmalo daleč v levo kot preblizu v desno. Vse ie odvis.io od Hnančneea programa nove vlade, od Rriandovega trenutno res znatnega osebnega prestiža in od političnih računov socijalistov. Herrlotovih prijateljev in Matfnotovih republikanskih demokratov. Taka tla niso zavkiio trdna. Francija preživlja usodno kriz*>. ki ima svoj razloe ne le v težkem položaju državnih financ, temveč izziva na dan tudi vprašame celokunnesra političnega režima. Organizacije modrih srajc sicer v Franciji še ne iemljo resno, vendar ie ta francoski fašizem že tu. Z leve se ustavlja revolucikmarii val ob dema-gogični tekmi sociialistov in komunistov. Zadnie ponašanje socijalistov pa že kaže, da se nekateri med njimi razlikujejo od komunistov v prvi vrsti le do imenu. Lanske volitve so sicer dale večino levičarskemu kartelu. toda ta večina se odnaša le na poslansko zbornico. Senat ima tendenco samostojnosti. Sam kartei Da ie silno šibek mehanizem, ki ie vedno defekten. Enkrat se skazi na desni, enkrat na levi. Danes ie odpovedala njegova leva stran. Stalnosti ni nobene, nobene sigurne večine v francoskem parlamentu. Po takih sumljivih vodah, polnih ne-slutenih čeri. bo olula Briandova ladia. Na vrhuncu prvovrstne izdelave in kakovosti blaga je naša zimska zaloga oblek in ulstrov Jos. Rojlfia, Ljubljana Enaki vzorci Slika Iz volilnega boja na Slovaškem. Praga. 2S. no^oit.bra. Po volitvah posvečajo češki lis-ti mnogo pažnje političnim razmeram r četniki. člani kluba in neorganizirani prijatelji zimskega športa, da se tečaja udeleže. Vsi interesiranci se prijavijo v torek ob 14. na dolenjskem mostu, od koder se vrši skup ni pohod na vežbafišče na Golovcu. Ostal? dni se začno vaje točno ob 14.30. Smučarski tečaj v Celju. Športni klub Celje priredi, če bodo prilike za to ugodr.c, večdnevni tečaj za smučarje v celjski okoli cL Vaje bodo trajale vsak dan od treh po* poldne do mraka. Za vežbanje bo na razpo« lago strokovnjak. Prijatelji športu, ki sc Z2 to panogo zanimajo, so vabljeni, da sc pri« javijo osebno ali pismeno pri g. A. Gračrser« ju, blagajniku upravnega sodišča. Za slučaj, da bi se javilo dovolj interesentov, se priredi še drugi in tretji tečaj. Otvoritev drsališče SK. Ilirije sc je vsled visokega snega za par dni zakasnila: otvorjeno bo p Hidema v dru ' polovici tega tedna. Računa se lahko letos na jako ugodno sezono, saj je bilo drsališče lani. ko je Via sezona -Jaha. otvorjeno 35 dni' — Sezonske karte se dobe po najavljeni c c« nI od danes naprej pri tvrdki J. Gorce, Du najska cesta. Članstvo in juniorji Ilirije se pozivajo danes dopoldne ia popoldne na «k"!uk» na klubovo drsališče-, da se pospeši otvoritev drsališča. S. K. Ilirije nogometna in hhkoatletsks sekciia. Tren'ngi se prekinejo do pričetka zimskega, vežbanja. — Odbor. Danes zvečer V Unionu novinarski koncert in družabni Večer Kralj Peter Veliki Osvoboditelj Prv! krali Srbov. Hrvatov in Slovencev. V njegovem imenu ie t. decembra 1918 takratni prestolonaslednik Aleksander proglasil ujedinieoie vseb treh plemen v er.o državo. Usoda naših vojnih ujetnikov v Rusiji Od prijatelja našega lista smo prejeli sledeči zanimiv dopis o žalostni usodi naših vojnih ujetnikov v Rusiji: Na pobudo političnega društva «Edi-nost» v Trstu se je osnoval tamkaj poseben odbor, ki bo zbiral podatke o vseh njetnikih iz svetovne vojne, ki se še nahajajo v Rusiji. Cim bo imel na razpolago potrebne podatke, bodo sledili tudi primerni ukrepi, da se nesrečni vojni ujetniki že vendar enkrat povrnejo v svojo domovino. Ta zamisel je vsekakor iako hvalevredna in bo gotovo vzbudila pozornost tudi v naši javnosti. Neobhodno potrebno je namreč, da se tudi mi nekoliko bolj zamislimo v položaj teh nesrečnežev in storimo vse. da se naši liadie že vendar enkrat povrnejo v svobodno domovino. Da pa je našim rojakom povratek v domovino brez državne podpore popolnoma nemogoč. naj služi siedeči dopis, ki sem ga nedavno preje! od svojega rojaka iz Trsta, nahaiajočega se v daljni Rusiji. Pisal mi je o tem vprašanju sledeče: cZačetkom meseca oktobra 1925. sem dobil od italijanskega poslaništva v Moskvi okrožnico, v kateri se vabijo domov (v Italijo) vsi bivši vojni ujetniki. in sicer na državne stroške. V pismu zatrjuje poslaništvo, da so gospodarske in politične razmere v Italiji popolnoma urejene in da se tamošnie življenje popolnoma nič ne razlikuje od predvojnega itd. V koliko so te trditve resnične ali ne. je postranskega pomena, vendar pa je ta korak italijanske vlade samoposebi odobravanja vreden. Pred par meseci je tudi Nemčija ponudila svojim državljanom v Rusiji svojo pomoč. Tudi nemški bivši uietniki se morejo vrniti v domovino na stroške svoje države. Mislim, da bi morale isto storiti tudi ostale zainteresirane države. med njimi tudi Jugoslavija. Vsaj je Rusiji povsod še prav mnogo Jueo-iovenov, od katerih bi se velika večina vrnila v domovino, ako bi le imeli potrebna sredstva. Toda jugoslovensko poslaništvo v Varšavi odgovarja v Rusiji se nahajaiočim jugoslovenskim državljanom običaino v sledečem smislu: ožnja iz Moskve v Varšavo stane toliko. iz Varšave v Jugoslaviio to'iko. iu-goslovenski potni list toliko, noliski vi-:um toliko, ruski vizum toliko, ruski st za ženo in otroke toliko, vizum zopet toliko, vožnia iz mesta prebivanja do Moskve toliko, vizum za pravico prevoza po še kaki drugi ali tretji državi zopet toliko in toliko. In vrh tega se morajo ti reveži za dolgo pot seveda ie vsaj za silo obleči, in seveda med-potoma tudi jesti in piti. Veliko iih je udi oženjenih in imaio otroke. K'e nai ti ljudje vzamejo stotine rubltev. ko vendar v Rusiji zasiužiio komaj toliko, da se vsaj za silo preživljajo. Nič čudnega ni torej, da našim rojakom tak odgovor ni bil po volji in da iim je vzel še ono malo upanja, da se še kdai vrnejo v domovino, ki so je imeli. Prijatelj iz Zagreba mi je sicer že parkrat poročal o vrnitvi posameznikov Iz Rusije v domovino. Ce so ti posamezniki dobili kako podporo v Varšavi, je bila gotovo majhna, a oot do Varšave, n. pr. iz Sibirije, ie zelo dolga in draga.» Vprašanje povratka naših vojnih ujetnikov v Rusiji bi se moralo vsekakor nekoliko bolj ventilirati v našem časopisju. Merodajni krogi se sami tako nikdar ne bodo domislili edino pravilnega zaključka glede bivših ujetnikov, t. j. da jim omogočijo povratek v domovino na državne stroške, kakor delajo to druge države v Evropi. Beograd, koncem novembra. Zima se vseljava v Beograd in vsak dan nas njeni novi glasniki opozarjaio. da se je treba pripraviti na njeno, vsaj tromesečno rezidiranje. Niso nas o tem prepričale morda le ptice-selivke, to ne, marveč: muzike so nam pobegnile izpred naših oštarij in kafan. občina popravlja ceste, in cene živil rastejo. Torej, zima je tu. Vsa prestolnica se je zavila v nekako melanholijo, najbolj pa naš trg. ki ga imam pred nosom. Pust in napol prazen se je pogreznil v morje blata, kjer čemerno ždi v potrpežljivosti, ker mu ni več dovoljeno, širiti se še naprej pred univerzo. Tako nekam tiho je vse . . . Klepe-tave branjevke, ki so celo poletje s šalo in neznansko zgovornostjo ponujale svoje blago, sedaj nekako štemano stoje za svojimi košarami. Prej je vedela o vsakem korenjčku povedati ce! roman. da te le zapelje v kupčijo, zdaj ti pa kar lakonično zabrusi v obraz ceno — kakor aa i) je jezik primrznil. A če si upaš izraziti mišljenje, da je cena morda malo previsoka, do! iš takoj nasvet: «da še drugod prodajajo . . .» In cene n. pr. mesu niso baš nizke, čeravno je mn^go živine. Veliko je temu kriva seveda sama občinska uprava, ki nalaga prodajalcem silno visoke troša-rinske in druge takse. Zato so tu nekatera živila dražja kakor v pasivnih krajih. Tudi tržne kontrole manjka: kmetica, ki prinese razne pridelke na trg. jim sama določuje ceno, kakor pač gre v njen račun. Evo. da navedem nekoliko cen z našega trga: mesa: goveje 18 Din. telečje 28 Din. sv.injsko 26 do 28 Din. mast 24 dinarjev, slanina 20 Din, salo 24 Din, prekaieno meso 28 Din. M!eko 5 Din liter, dostavljen na dom. 4.50 Din na trgu. Krščeno ie eno in drugo, o tem so tukajšnje mlekarice iz-vežbane ravno tako dobro kakor posavske device. Jajca 2 Din komad pri kmeticah: v zabojih pa po 1.50 Din. Slednje je blago, ki je bilo namenjeno za izvoz, na je izostalo iz katerihkoli vzrokov. Tu pač riskiraš. da polovico pomečeš vstran, ker so ta jajca večinoma že ležala na kakšni postaji po več mesecev. Hodilo pa jih rade kunovati branjevke. da jih potem po — 2 Din komad prodajajo vse kot »sasvim friške . . .» V ribah imamo precejšnjo izbiro, samo precej drage so. Karp je Je poceni. 12 Din kg. ščuka že 20. som ua celo 30 Din kg. In ker se bližajo dnevi posta. skačejo cene riham v neverjetnem tempu. Kontrola na trgu je stroga samo glede kakovosti blaga, osobito mesa. za cene pa se nihče ne briga. Kadar izide kakšen nov pravilnik, ga prvi dan res vsi uvažujejo. toda drugi dan je siromak že zavržen in pozabljen . . . Pa si skušam predstaviti obraz kake ljubljanske gospodinje, ko bi ji namerila branjevka pol kg špinačke in povedala mirno: «10 dinarjev gospa!» O. ljuba ljubljanska gospodinja, pridite zdaj na zimo kaj v Beograd pogledati __Izls. Predvečer proslave državnega praznika v Mariboru Sinoči so se začele okoli 7. ure kljub hudemu mrazu zbirati velike množice mariborskega narodnega občinstva na Trgu svobode, od koder se je razvila veličastna manifestacija po glavnih ulicah mesta. Na čelu je korakala želez-ničarska godba, za nio močna četa Sokolov. dalje Orjuna in razna druga dru štva. za tem godba pekarske požarne brambe. mariborska požarna bramba v kroju z bakljami. Vse mesto je bilo že na predvečer v zastavah. Tako veličastno Maribor po osvobojenju še ni praznoval državnega praznika. Pogrešalo pa se je vojaštvo, žal tudi voiaška godba, ki je imela prepoved nastopiti. Tudi mariborski Sokol je proslavi} praznik svobode in uiedinjenia v veliki dvorani Narodnega doma. Po sokolski koračnici, ki je otvoriia slavie. je br. župni prosvetar prof. dr. Kovačič v jedrnatih besedah pojasnil pomen I. decembra, naglašujoč sokolsko zvestobo do mlade države, težnie in hrepenenje po osvoboditvi zasužnjenih bratov ter zavest, da ne stojimo sami v tej borbi, temveč da nas podpiralo miliioni slovanskih bratov. Brat notar Ašič je zapel s finim čutom tri pesmi, marljivi sokolski orkester pod vodstvom br. Šušteršiča ie pokazal lep napredek. Br. starosta dr. Boštiančič ie v lepih besedah očrtal pomen sokolske prisege, smer in cilje sokoistva. ki bodo šele doseženi z osvoboditvijo vseh trpečih bratov v tujini. Nato ie zapriseglo lepo število novega članstva. Sledil je nastop čianov na koniu. ki ie dobro uspel. Državna himna je zaključila uspelo slavie. katero so posetill med drugimi podžupan mariborski dr. Lipold. župni starosta br. Novak tn mnogo ostalega odličnega občinstva. Vojvoda Stepanovic predsednik Narodne Odbrane. Carica je vsa srečna objela Zigana (Harry Piel), ko ji je prinesel ukradeni prstan. Ta scena je imenitno prikazana v ptisolovnetn filmu eZi. gaaoa, ki ga samo še danes predvaja Elitni Kino Matica. Danes se vrše v Beogradu velike svečanosti Narodne Odbrane, te naše najpomembnejše nacijonalne organizacije. ki ji načeluje popularni vojvoda Stepanovič. ! Dragi sveti Miklavži i i Prinest ml kniigo s slikami j Zasvančck-! Razkodranček f L Največje presenečene vašim malčkom naredi sv. Miklavž s slikovnico „Zaspanček Razkodranček" Naiočite še danes po položnici, ori-dejani današnji prilogi, pa dobite fm j igo v dveh dneh i em Avgust Jenko Avgust Jenko, sin znanega ljubljanskega pekovskega obrtnika, ie bil ored voin« eden naiboli neustrašenih omla-dmskih prooagatoriev velike ideje uiedinjenia JugosIoveTov. Jenko ie bi! poleg nekatenh tovarišev duša »Preporoda«. po obsegu skoro naimanišega lista v Sloveniji, ki pa je le bil glasilo idealne. revoiucijonarne. protiavstrliske mladine. Avgust Jenko ie bil vzor mladega človeka. V gimnaziji ie bil vedno na;bo!iši dijak. Bi! Pa ie tudi voditelj idealne srednješolske mladme. ki se je zbirala pod larodno - radikalnim rraporiem. Jenko je bil tisti, ki ie s pomočjo pokojnega. često pozabljenega, a zato nič manj zaslužnega Janka Kosa. privede! radikalno mladino iz krogov podrobnega narodnega dela v tabor jugoslovenske revoluciionarne mladine. Jenko je bi! ia Dunaju, v Pragi in Zagrebu najboljši slovenski visokošoleo revoiucijonarne jugoslovenske smeri. Čeprav ie šte! komaj 20 let. vendar de-laio niegovi prispevki v «Preoorodn». •Jugoslaviji« itd. vtis zrelega moža. Še danes niso izgubili veljave. Mladi Jugosloven je pokazal svoje prepričanje ne le z besedo i.i peresom, temveč ie tudi prelil lastno kri za svoio misel. Padel ie v bitki na Ceru 1. 1014. kot dobrovoliec v drugem nrekobroj-nem polku srbske armade. Krogla je predrta pleme lita prsa. Današnia sedma ohletmca uiedinienia ne sme iti preko enega, četudi naimlai-Šesra. vendar nadvse svetlega sina našega naroda. _ Dr. Laza Paca Povodom desetletnice smrti največjega srbskega finančnika, blvšeca finančnega ministra dr. Lazarja Paču-a . je napisal znani finančni strokovnjak Ljub^miT St. Košir za decembersko številko svoje znane reviie »Bankar-stvo. uvodni članek, m katerega povzemamo nastopne spominske vrste. Dr. Laza Paču je po potomstvu izviral iz Macedonije. odkoder se je niegova obitelj z mnogimi drugimi poj pa. triarhom Čarnoievičem preselila na Ma džarsko. Rodil se je leta 185.1.. gimnazij ske študije je dovršil v Novem Sadu, medicino na v Curihu in kasneje v Berlinu. Mnogo je nanj unlival Svetozar Markovič. ki je kot študent curiške tehnike spravil s seboj tudi mladega Lazar ta Paču ter ga orijentiral v svojem moč nem socijalističnem duhu. Kot doktor medic;ne je dr. Paču v Beogradu izorva vršil zdravniško prakso. končno na nostal šef občinskih zdrav nikov. Ko je leta 1881. začela izhajati «Samouprava». je dr. Paču že b:l v vrsti njenih ustanoviteljev in sotrudnikov. Pisal je feliton o «gradja"skom društvu*. Odslej je njegovo življenje bilo tesno vezano z usodo radikalne stranke. kateri je dr. Paču ustvaril ekonomski in finančni program, uvažuioč staro maksimo. da je zdravo in solidno gospodarstvo pogoj zdrave in solidne države. Svoje ekonomske in finančne sposobnosti je dr. Paču prvikrat izkaza! kot upravnik srbskih državnih monopolov; to mesto je prevzel leta 1889. na želio tedanjega finančnega ministra Vu;iča in po nagovarjanju svojih tovarišev. Funk cija upravnika državnih monopolov takrat nikakor ni bila lahkotna, ker ie bilo treba takorekoč vse graditi od temelja. A dr. Paču ie kmalu zadivil javnost s svojim poslovanjem v upravi. obenem pa je uporabil svoie obsežno in neprestano izpopolnjevano 7nanie pri gospodarski in finančni legisiaturi. Ko se je po treh letih Izprememl kabinet. je dr. Paču podal ostavko kot upravnik monopolov, bil pa je kmaln imenovan za vladnega komisarja pri Privilegirani narodni banki in za člana Državnega sveta. Opustivši službo vladnega komisarja je postal ravnatelj ! Beogradske zadruge, kjer je pokazal velike uspehe svoje izredne aktivnosti. V vrlo kritični državno-nolitični si-tntcili Srbije po padcu Obrenovičev je dr. Paču prevzel portfeli finančnega ministrstva. To ie bilo odločilno za državo in za njega samega. Za državo zato. ker mu je uspelo izbaviti io iz delikatne situacije, kjer so že mnogi drugi izgubili nado v možnost povoljr.e sanacije državnih financ, za njega pa zato. ker je upraviči! veliko zaupanje, katero je vanj stavila srbska javnost in država. Dr. Paču je v Srbiji prvi izdela! popoln hi pravilen budžet. Mre« realen Danes nepreklicno zadnjikrat II. DEL /Ar KONEC senzacijonetnega pustolovnega romana „ Polet okoli sveta" Ta film mora vsak videti, tudi tisti, ki L dela mi videl! — Pri začetku 11. tkle kratek opis I. dela! Poleg napeto zanimive vsebine vidimo najlepše kraje sv-e/a kot Brit sko Indijo, Malajske otoke. Bunda otoke, Kino, SaniFrencisko, New Vorfc, A zor a in Pariz. Danes ob 14 11., 3., K 5., 6., H 8. in 9. uri Mladini vstop dovoljen semo popoldne! vfilJV0 DVOR* državni proračun in provedel kardi-nalno gospodarsko-finančno reformo s tem. da je saniral in organiziral srbske državne finance, izpopolnil pa ga je takratni trgovinski minister, sedai tudi že umrli Kosta Stojanovič. ki je provedel trgovinsko emancipacijo Srbije od av-stro-ogrske monarhije. Kot finančni minister ie dr. Paču delal vdano, posvečujoč vse svoje sposobnosti interesom domovine. Tako delujoč intenzivno in vztraino ni kloni! duhom niti v najusodneiših trenutkih v juliju 1914.. ko je nastopala vojna. Prisotnost duha in veliko nacijona!no zavednost ie oh ranil do posledn jega diha. do 24. oktobra 1915.. ko rr.u je pri podpisovanju državnih aktov niegovega resorta. katere mu je v Vranjce dostavila niška vlada, izpadlo pero iz utruiene roke. «Dalje ne gre.» ie v tem momentu dejal dr. Paču. videč, kako ga zapuščajo živlienske sile. Umrl ie kot pravi narodni delavec in borec, ki na smrt boian ni odložil svoiih dolžnosti. Na beograiskem Novem groblju se drug ob drutrem nahaiaio štirie znz:";!".-ni grobovi: Tu snijo štirie možie eeni-jalnih sposobnosti: vojvoda Zivojln Mi-šič. Milorad Dra^kovič. Kosta Stojanovič in dr. Laza Paču. Mariborski večeri Maribor, 30. novembra. Nočeš verjeti in vendar — komaj včeraj smo ieniali saniariti in pisati o ore-lestni mariborski ie*eni. celo priiatelj arhitekt se ie sp!aš:1 med nas. kl za-bredemo včasih p^d zvezde in luno. t>a lam preseka dal;no pot v nastlane gozdne stez:ce starka zima in zas«'e ceste okrog in okrog. Oledaš in bitliiš, na ne pomaga nobeno npanie in oriča-kovanie več Ne moreš nanrej. če nisi izvoljen linblienee bogov, kakor so lovci s svoiimi visokimi škornii. ki so tuli včeraj in predvčerajšnjim bredli čez niive i i goščave ali ra kakor smučarii, ki so obiskali celo Pnhorie. če so imeli tudi ti solnce in igrali nad zasneženim mestom zopet šah na trati orl mariborski koči. s:cer še ne vemo. vsekakor so bili v nebeških višavah, ko smo mi komaj dosegli Tri ribnike nad narkom In vse okrog belo. da blešči r»^d očmi. Samo velik kostani se ie tudi zakasiil s svoiim listjem, ki mu ra le šele nocojšnji mraz potrgal. Kakor frfotaioči ptiči z razprtimi krili leže pol zeleni, zgrbljeni široki listi lad visokim, deviškim snegom v velikem kolobariii nod sklonjenimi veiami. Samo raz:grana deca moti prezg^dnio zimsko tiš:no in včasih šineio kmečke sani z zvončki čez cesto. Lepši, sočnejši so večeri in hogateiši. Ko se pričen:a mračiti. se dviga tam od Slovensk;h gnric izza Piramide, kjer so nekoč ob takih večerih visoko nad mestom sanjarile grajske gospodične, velika obla srebrne lune. več kot dovoli za vse mariborske trubadurje in druge razlw!e1e umetniške duše. In naš ponos, žarnice falske elektrike, vržejo na kilometre svetlobnih refleksov nad mestom, posebno tam nri kolodvoru, ne da dajejo znamenje fantom, ki imaio ctovolj svetlobe po Gosposki ln Aleksai drovi cesti, še po nerazsvetlienem "Trku veliko preveč, amnak potnikom kažejo mesto iz dalje doli do Frama in čez po Ptuiškem Poliu. Ko nriplava še zaspana luna nad stolpe naših praznil cerkva, tedai smo kakor ogromna bak-1 ia. ki ji ie edini cilj. izžarevati svelobe. Promeniramo. kakor pod opoldanskim solncem. Samo ko ne bi rezalo tako neusmilieno v lica — drugo pa radi te ljube poeziie zamolčimo. h potem? Dekleta hite tesno zavita mimo nas v drobnib čeveličkih. izpod kožuhov oa nagaiaio bele tanke oblek-ee. da konkurirajo s snežno belin*') Pri plesnih va:ah iih ogrinia mladostno hrepenenje. še nezavedno, neizrazno. a že napisa! in pravkar absolvirai 50 pre-dolžne mrež ce . . . Pesem mladosti in neugnanega življenja zveni tudi v ostrih zimskih večerih. In drugi? Na enem koncu mesta ie nemirni romar rnzM^dal sw'e nofovanie Od danes siaprst Družabna drama iz vtjjih new-yorSkih krogo« In parčkih cfechantanta. V glavnih vlosah znameniti pariki igralec Ado^phe Menjou in Amcrikanka Cla re W nd*or. — Elegantni doživljaju — haimodemeiše toalete. — Zar.1- raiva vsebina. Predstave vsa!: dan pop. ob 3., H 5., 6. Vt 8. in 9. uri, V nedeljah tndi oh H 11. dop Kino Ideal po Mezopotamiji, nad gledališčem je mlad raziskovalec govoril o umetnosti. Oba sta jih privabila dovolj, ki so si hoteli v zimskem petkovem večeru obogatiti duše. V soboto je češki profesor iz Prage, z dolgimi lasmi, letno odprto srajco, abstineit in vegetarijanec učil svoie rojake, kako naj žive zdravo :n srečno, brez zdravniških receptov in katekizma. Jej počasi, prebavljaj. dihaj zadostne in pravilno, ne odtujuj se naravi. išči dobrin v svoji notranjosti; rako nekako ie mož razlagal svoio filozofijo, ki .io baje vsako nedeljo svobodno pridiga na praškem »Starem trgu» vsakomur, ki ga hoče poslušati. Nad tisoč takih predavaij in par sto knjig je že napisal in pravkar obsolviral 50 predavanj med rojaki v Jugoslaviji. Dobrodušen mož z energijo, ki bi si je želel. Spremlja ga žena, ki išče knjige, kako kuhati brez mesa; med moževim predavanjem pa plete. Dve uri smo sa poslušali v restavraciji, pa ni nihče prižgal cigarete. Češka disciplina. Naših ljudi v desetih letih ne streniramo tako daleč. Zato smo se pa tudi na nedeljskem poslovilnem večeru kopali v nikotiiu, ko smo se poslavljali od polkovnika Ko-vačeviča. Za par mesecev so obleke dovoli impregnirane proti vsem bacilom, pa magari če nas napade azijska kolera. Vsaka stvar ima pač svojo dobro in senčno stran. V gledališču je bila istočasno repriza •Vesele vdove». Sicer strogi kritik mi fe danes prinesel svoio pridigo z neobičajnim koncem: »Posebna pohvala gre dražestnim grizetkam.* Kako bi ne! Po hrbtu sploh nič. potem malo krep-papir-ia, ki se je Pri vsakem gibu dvignil visoko nad normalo, o hlačkah niti sledu, muzika, petie. luči. — kako bi v takem zimskem večeru ne podlegel tudi moj strogo moralni kritik? Pravi, da je vendar tndi on za lepoto, posebno mlado. Takšni so torei sedaj naši večeri zapeljivi. nevarni. Težko jim je odoleti... pepelom. S pomočjo zapriseženih prič je sodišče pojasnilo zagoneten umor in na podlagi slike, ki si jo je ustvarilo, sta bila obsojena Dimitrij in Sreten No-vakovič iz Guče na dvajset let težke ječe; poleg tega morata obsojenca poravnati stroške za obravnavo, ki so zelo veliki. Tožitelj Vitomir Ilič, tudi sorodnik pokojnika, je zahteval povrnitev stroškov za pogreb in sodišče mil je priznalo pravico do 7 tisoč Din, katere morata plačati morilca. Iličev advokat Lozanič pa se je pritožil in zahteva obnovitev procesa. Po njegovi sodbi so imeli pri umoru zraven besedo intelektualni morilci, katere bi bilo treba kaznovati v prvi vrsti. Sodišče se na te ljudi sploh ni oziralo in je kratkomalo obsodilo le dva materijalna krivca, dočim so inspiratorji umora ostali izven procesa in brez kazni. Nepričakovan mraz po vsej državi Snežni zameti. Pri Dobovi skočil vlak s tira. Iz vseh pok raji i države prihajajo poročila o silnem in nepričakovanem mrazu. Po Sloveniji in Hrvatski je zapadel prilično visok sneg, ki je kmalu zmrznil, temperatura pa ie padla globoko pod ničlo in dosegla v Ljubljani v pondeljek zjutraj 15* C. v Celju 14*. v Zagrebu 8* C pod ničlo. Promet v Sloveniji še funkcijonira in razei pri Dobovi še ni prišlo nikjer do nobenih nepriltk. V noči od nedelje na pondeljek je skočil namreč pri Dobovi tovomi vlak radi snega in oledenele proge s tira. Proga ie bila zato dali časa zatirana in so imeli vsi vlaki znatne zamude. Ekspresni vlak je prišel v Zagret* s triurno zamudo. V Liki je zapadei debel saeg in ni pri-5el tekom včerajšnjega dne niti en vlak od tamkai v Zaereb. Promet je zastal v prvi vrsti radi velikanskih snežnih •viharjev pri Gračcu. kjer ie proga popolnoma zamedena in ie vsak prehod nemogoč. Promet v Gorskem kotaru še funkcijonira. Sneg^ ie tamkai nad pol metra, mraz strašen. Tudi do vsej Bosni je zapadel v nedeljo sieg, vendar oa se za enkrat vrši promet še popolnoma v redu. Temperatura se eiblie na raznih krajih med 5° do 15° C pod ničlo. Morilci milijonarja Iliča v Cačku obsojeni Nedavno smo poročali o razpravi proti morilcem milijonarja Arse Iliča v Cačku. Proces se je zelo zavlekel. Arsa Ilič je bil velik samotar. Pred letom je izgubil edinega brata, s katerim sta skupno upravljala milijonsko premoženje, sama pa živela kakor dva berača. Kuhala sta sama. kolikor sta sploh uživala toplo hrano. Kajti normalno je bilo pri njiju dveh, da sta glodala stare skorje kruha in pila vodo ter pri-grizovala čebulo. Lakomne ljudi, ki so motrili način njunega življenja, je silno skrbelo, kaj bo ž njunim premoženjem po smrti. Ko. liko sta imela, tega ni natančno vedel nihče; a da sta težka bogatina, to je bilo izven vsakega dvoma. In tako so se našli zavistni stvori, ki so začeli zalezovati Arso. Nekega jutra so našli starca skoraj mrtvega na dvorišču pred hišo. Na vprašanje, kdo ga je ubil, ni megel odgovoriti. Bil je že v agoniji Sodišče je slučaj preiskalo ter prišlo do zaključka, da sta Iliča umorila dva sorodnika. Po umoru sta odnesla iz hiše denar, ki ie baje bi! skrit v loncu pod Obsodba generala Mitroviča | Ze v nedeljski številki smo poročali ' na kratko med brzojavnimi vestmi, da j ie to j io sodišče za oficirje v Beogradu ! obsodilo generala Zivana Mitroviča. bivšega divizijskega komandanta v Osi-ieku radi številnih zlorab svoje oblasti, na 40 dni zapora. Zanimanje za razsodbo ie bilo izredno veliko, ker je dogodek v letih po svetovni vojni brez primere. Predno je odšel kolegij vojnega sodišča k posvetovanju, se je obtoženi general Mitrovič oglasil še enkrat k besedi i.i pobijal ovadbo generala Paiiča proti njemu na vojno ministrstvo. Nagla šal je, da njegovo delovanje raot komandant osiješke divizijske oblasti nikakor iii škodovalo ugledu vojske. Ovaditelj general Pajič ga je spočetka v Osijeku tako hvalil, kakor nikdo. Ime! je na banketih neprestano zdravice nanj. Ko pa sem pozieje spoznal, je iziavil general Mitrovič, da is nesposoben za službo in sem ga zato predlagal za upokojitev, me je general Pajič ovadil, češ, da je treba ščititi državne interese. Po več kot dveurnem posvetovanju je vojno sodišče proglasilo razsodbo, po kateri .ie bil general Mitrovič obsojen radi raznih prestopkov skupno na 4fi dni zapora ter v povračilo vseh stroškov. Vrh tega mot a povrniti vso škodo. Zahteva državnega tožiteija, da se razširi kazensko postopa ije tudi na ostale oficirje osi.ieške garnizije. ki so se okoristili z državno imovino, je bila zavrnjena. _ Požari in smrtne nesreče Dva požara v okolici Krama. — Pri Dol. Lendavi zahtevala težka nesreča dve človeški žrtvi. Kranj, 30. novembra. V okolici Kranja so zadnje čase požari tako pogosti, da so ljudje popolnoma upra« vičeno vedno bolj v strahu za svoje imetje in to tembolj, ker zločinskih storilcev kljub marljivemu zasledovanju ni mogoče izšle« drti. V petek, dne 27. novembra ob 23. uri je izbruhnil požar pri posestniku Mihaelu Cerarju v Primskovem ;n mu uničil skedenj in zraven pripadajoče gospodarske predme« te. Vse orodje in krma za živino je v krat« kem času postalo žrtev plamenov. Pogore« lec jc bil zavarovan le za neznatno vsoto in je zato seveda škoda zanj tem občutnejša. Gasilcem iz Primskovega, St Jurja in Kra« nja se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil še na tik stoječe gospodarsko poslopje posest« r.lka Grudna. Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno, sumi se pa, da ga je podtak« nila zlobna roka, kakor se je zadnje mese« ce zgodilo že ponovno. Istega dne, ob 5. zjutraj, je ogenj uničil poslopje posestnika Alušnega na Lužah pri Kranju. V obeh slučajih je škoda zelo ve« lika. Dol. Lendava, 30. novembra. V petek, dne 27. t. m. se ie dogodila pri Dol. Lendavi velika nesreča, ki je zahtevala tudi dve človeški žrtvi. Na ozkotirni želez« niči tvrdke Banekovič iz Zagreba, ki je bi« la šele pred kratkim zgrajena v svrho izva« žanja lesa iz Murske šume na kolodvor v DoL Lendavo, so zaceli ob 13. uri dovažati premog. Malo lokomobilo je vedi! France Čap. kovač iz Dolge vasi, kot kurjač pa mu je bil dodeljen ključavničarski pomočnik iz Dol. Lendave. Geza Ritlop. Dober streljaj pod kolodvorom, proti Trem mlinom, so skočili sprednji prazni vozov: s tira. Loko« mobila, ki se jc nahajala v sredini med po!« nimi in praznimi vozovi, sc je nato prevrni« ia. Strojevodja Cap ir. kurjač Ritlop sta ta« koj odskočila, da uideta nesreči, a bilo je žc prepozno. Padla sta tik ob stroj, v ka« terem je počila v usodnem trenotku parna cev, ki jc v zvezi s piščalko. Popolnoma poparjena od vrele vode po gornjem delo telesa so odpeljali ponesrečenca takoj z vla« kom v bolnico v Čakovec, kjer sta še isto noč v strašnih mukah preminula. Pogled na S Samo de danes! Samo še danes I Na splošno željo prinašamo danes naiboijš; do sedaj izdelani Harry Piei-film Hajduk od Monte Diavola ali Zigano Senzacijo ialnl pustolovni velefiim v 8 dejani h poln ljubezni, pustolovščin, dvorskih intrig itd. izdelan po motivih znanega romana „Fra Diavolo". Senzacije, ki jih 3plošno priljubljeni Harry Piel tevsja v temkolosalnem filmu daleč prekašaio vse. kar smo do sedaj videli pn Hany Piel-llmih. Življenje na dvoru, dvorske Intrige, življenje med roparji ter njihova ..iskrenost" so izvrstno prikazani. Predstave danes na praznik ob: 3, "/«5, 6, '/»8, 9. — Jutri v sredo ob; 6, '/a8, 9. Prednaznanilo: Jutri v sredo* Henny Porten, Lla Elbenschfltz, Werner Krauss in Harry Liedtke V veiefiimu »Beneški trgovec". Elitni Kino Matica vodilni kino v Ljubljani. (Telefon št. 124) ? 1 nesrečni žrtvi na postaji v DoL Lendavi je bil naravnost strašen. Iz opečenih delov ži» vota je curljala kri, posamezni deli telesa pa so bili popolnoma črni. Pokojni Cap je bil star okoli 40 let in je zapustil ženo, Ritlopu pa je bilo komaj 21 let Ritlop je bil med tukajšnjo mladino res prava redkost. Bil je vzoren mladenič, ki je žive! is delal ie za svojo družino. Nesrečni žrtvi so pre. peljali iz Cakovea na tukajšnje pokopališče, kjer so ju položili ob veliki udeležbi občin« stva k večnemu počitka. • Blizu Dol. Lendave je v sredo zvečer na križišču ceste in železnice trčil vlak v vpre« žen voz, na katerem se je peljal Ignacij Nemčič, doma iz lendavske okolice. Voznik je bil nekoliko vinjen in je zadremal na vozu, zavit v odejo, kar pa je imelo zanj usodne posledice. Stroj je voz prevrnil in ga zdrobil. En konj je obležal na mestu ubit, drugi pa je dobil težke poškodbe, vi« njeni voznik pa je odietel v jarek in ostal nepoškodovan. Zagovarjati pa se bo mora! radi nesreče seveda še pred sodiščem. V noči od četrtka na petek Je vlak povo« zil blizu postaje Cakovec konja, ki so ga pustili tamkajšnji cigani čez noč na pro« stem. Hlkltrož že auUrn ng, da se dobijo nailepša koristna darila po zeio zmerni ceni !e v modni trgovini Peter iii, Liijai, M tn stm Puli - overs, Gargons - blouse, - (Bubi) Tunika = volnene in svilene jope, telovniki, nogavice, ickavice, perilo za gospode, dame 7293-a in otioke. torbice, listnice iti itd. Poneverbe v ministrstvu za narodno zdravstvo Pri pregledovanju knjig, ki jih je vodil ekonom v ministrstvu za narodno zdravstvo Bora Dimitrijevič, so v zadnjih mesecih po« novno ugotovili primanjkljaj v blagajni, vendar pa se je Dimitrijeviču vedno posre« čilo. d3 so bile afere potlačene. Pred krat« kim so vnovič pregledali njegove knjige in od tedaj se ni več vrnil v svoj urad. Komi« sija je ugotovila namreč zopet primanjkljaj v znesku 140.000 Din. Minister za narodno zdravstvo, ki je bil o odkritju takoj obve« ščen, je javi! seveda stvar policiji. Čisto slučajno je prišel Dimitrijevič oblastem v roke ravno v trenotku, ko se je pripravljal, da pobegne v Rumunijo. V soboto zvečer je prišel v komisarijat savske policije v Beogradu neki brodar in naznanil, da je našel ekonoma Dinsitrijevi« ča, za katerim je bila izdana tiralica. Brodar se je nameraval s svojo ladjo odpeljati zve« čer v Turn Severin. Vršil je ravno zadnje priprave za odhod, ko je stopil k njemu ne« ki človek, ki se je predstavil kot Bora Di« mitrijevič in ga prosil, naj mu pomaga brez potnega lista v Rumunijo. Za uslugo mu je ponudil 2000 Din. Brodar je privolil in odkazal Dimitrijeviču mesto na ladji, kjer se je skril. Med tem pa je šel brodar na policijo in tamkaj prijavil dogodek. Pol ure kasneje je policija Dimitrijeviča že potegni« !a iz njegovega skrivališča in ga aretirala. Pri zasliševanju je Dimitrijevič priznal, da jc jemal iz blagajne državni denar. 2e« iel jc sicer, da bi se afera tudi to pot po« tlačila, kar pa se mu ni posrečilo. Ponevtr« jeni denar je zapravil v družbi treh tovari« šev iz ministrstva, ki so ga naganjali. naj krade denar. Več dni se je skrival v Beo« gradu in iskal denar, da povrne škodo, ker pa se mu to ni posrečilo, sc je odločil, da z ostankom denarja pobegne v Rumunijo. Dimitrijevič je bil svoicčasno učitelj in jc stopil v službo ministrstva za narodno zdravstvo pred dvema letoma. Leta 1919. je bi! v vojaški službi in je bil že takrat kot komandir čete obtožen radi raznih zlorah. Komisija, ki je pregledala njegove knjige, nadaljuje svoje delo in se domneva, da je poneveri! Dimitrijevič skupno preko 400 ti« soč D;n. Dimitrijevič sam je izjavil, da ne ve, koliko je vzel denarja vsega skupaj. izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leks kona plačajo ali 500 Din 'akoi ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila snre-;ema in od^aia že rrvi zvezek raložnica Zadružna gospodarska banka v Ljub-42*n IjanS In n, ki Je prav dobro uspela. Zal, da dvorana ni bila tako zasedena, kakor običajno. Krivo je bilo temu mnogo slabo vreme. Vsi igralci so se potrudili in so častno rešili svoje vloge. Ka-menar br. Borštnik Je bil zelo dober in je nastopal res kot samozavesten posetnik na Zapoioku. Izborno je rešila svojo vlogo s. Kršževa kot Cepelička. Njen mož Cepelič, br. Burgar, je bil prav dober ter je prav posrečeno predstavljal moža, ki ga ima žena pod svojo »komando*. Micika, s. Thaler-jeva, Je bila zelo srčkana koketa, stari svetnik Trpotec, br. Gašperm in njegov sin Fric br. Petre sta prav dobro rešila svoji vlogi. Salve smeha pa so s svojimi nastopi vzbudili Vojska br. Kakolj, Križman br. Dacar in FranceSj bT. Belič, posebno koncem H. dejanja. Tudi ostale vloge so bile v dobrih rokah. JEŽICA. Sokolsko društvo priredi danes ob 8. uri zvečer proslavo ujedinjenja. To bo prva prireditev v novi sokolski dvorani, zato je odbor preskrbel lep spored. Poleg prostih vaj bosta dve deklamaciji, dve pevski točki (poje pevsko društvo Zora), solo-isra aa gosli. Novi člani Sokola polože prisego. K proslavi vabimo vse narodno čuteče občinstvo. — Dne 21. t m. je priredil pro svetni odsek Sokola drugi del predavanja o prvi pomoči v nezgodi. Predavatelj dr. Miss ie v poljudnih besedah razloži!, kako pomagati človeku v slučaju padavice, slabosti, kapi in dr. Pokazal je tudi praktično, kako se obveže zlomljeni ud telesa. Pojasnjeval je predavanje s skioptičnimi slikami. Udeležba le bila zelo velika. Prihodnje predavanje bo 19. decembra. Slišali bočno takrat »Radio - koncerti.. KRANJ. Sokol v Kranju priredi skupno z Narodno čitalnico v soboto dne 5. decembra točno ob 17. uri za deco članov obeh društev v gledališki dvorani Nar. doma Miklavžev večer. BOROVNICA. Sokolsko društvo ie priredilo dne 29. novembra proslavo ujedinjenja kot savezni dan. Br. Engeisberger je po vstopni koračnici in nagovoru br. staroste v vznesenih besedah podal zgodovino ujedinjenja, o žrtvah za skupno stvar, govori! o nalogi Sokolstva ter se spominjal tudi naših zasužnjenih bratov. Pod vodstvom br. Mftlavtča so nato člani izvajali par že priučenih praških vaj v popolno zadovoljstvo; ravno tako so pokazale naraščajnfce resno stremljenje, da dosežejo čim lepše uspehe. Vežbe naraščaja so ugajale; balet na napev »Škrjanček poje, žvrgo!i», ki ga Je izvajalo 8 članic — dece se je moral ponoviti. Iskrena hvala požrtvovalni s. Kredarjevi iz LJubljane, ker je priučila deco to najlepšo točko programa. Poleg deklamacij je domači tamburašk: zbor obilno pripomogel k uspeli proslavi. JESENICE. Naša «Edinost« je priredila v četrtek »umetniški večer«. Zbrali smo se ob pol 8. uri pri Humru v društvenem lokalu. Naj prvo nam je predaval pokrovitelj br. Pibrovec o temeljih izobrazbe in o umetnosti Nato so prednašali posamezni člani, oz. članice razne deldamacije, pevske točke, in brat Kleč nam je zaigral lepo serearado na goslih. Vsaki točki je sledila debata z vzgoj no tendenco. Končno se je vršila debata o dolžnostih in pravicah članov, oz. članic »Edinostih Zdravo! BOH. BISTRICA. Običajna vsakoletni kramarski sejem na Bistrici na sv. Mtklav-ža dan se bo vrši! letos, ker je Jsti dan nedelja, v pondeljek dne 7. decembra v smislu tukaj veljavnega sejmarskeza reda. Toliko na znanje vsem kramarjem in drugim, ki nameravajo posetiti ta sejem. — Županstvo Boh. Bistrica. KOČEVJE. Sreda je bila za Kočevje in njegovo glasboljubeče prebivalstvo slavnost ni dan prve vrste. Gospodje od Zlkovega kvarteta so priredili dne 25. novembra v hotelu »Trstu komorni koncert in proizvajali Mozartove, Borodinove, Dvorakove in Smetanove kvarteme skladbe. S kakim ela-nom, s kako fineso, s Itako nedosegljivo dovršenostjo so umetniki izvajali svoj program, o tem bi bilo odveč pisati, sa) je njihova umetniška popolnost že svetovno znana. V Kočevju so nastopil; to pot že tretjič, prilike dovolj, da so nas prepričali, da jih ne prekosi mhče, če ne oni sami sebe. Poleg burnega aplavza po vsaki točki Jim je poklonilo občinstvo, ki je docela napolnilo dvorano, lep lovorov venec s trakovi v državnih barvah. Zvečer naslednjega dne pa se ie vršil njihov koncert v farni cerkvi v Kočevju, kojemu je prisostvovalo okoli 600 ljudi. Proizvajali so Haydna, Dvofaka, Čaj-kovskega in Beethovna. Poslušalci so bili naravnost očarani cd mi i »h zvokov kvarteta. prihajajočih kakor iz nebes doli v večerni polmrak cerkvenih prostorov. Vsi, k: smo slišali bodisi oba ali pa vsaj enega teh konceTtov, imamo samo to željo, da bi ta slavni kvartet čimpreje zopet počastil naše me-to s koncertom. RUŠE. V petek, dne 4. decembra ob 20. uri se bo nudil Rušanom in sosedom rz Drav ske doline izreden umetniški užitek. Bralnemu društvu se je namreč po posredovanju g. dr. Skaze posrečilo privabiti v Ruše svetovno znani kvartet Zika, ki bo proizvaja! naslednje glasbene točke: I. Smetana: II. kvartet g-moll; II. Schubert: Smrt ln deklica; III. Dvorak: kvartet as-dur. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Staniju. da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali tla to) 93-i m nklju6" traja kakor Štirje pari drugih, ako kupite eden par. Dobivajo te t vseh prodajalnah. Našim malčkom zm Nikiavia! Da olajšamo Miklavžu nakup deških in otroških ževije? in Gkiek, predajamo do 10. decembra 1.1. obleke za dečke in otroke, kakor tudi vsakovrstno obutev za šoloobvezne otroke l»re* vsakega dobij&a. FRAN DEBENDA & G£8., Ljubljana, Erjavčeva ces;a 2 ................... Coloseum-kino v Beogradu brzojavlja dobesedno: »Naval na blagajne pri filmu «eMoč in lepota« daleč prekaša vsa pričakovs. nja. Za vzdrževanje reda smo bili pris morani poklicati stražnike.® Elitni Kino Matica Sodišče § Drag karambol aviomobilista z love. Ljubljanski trgovec Oskar Schmidt jc ime! dno 20. septembra nesrečen dan. Vozil je r. avtomobilom po cesti med Ljubljano in Mc 1 vodami. Malo pred vasjo Medno pri Medvodah, je naletel tik pod malim klančkom na skupino ljubljanskih lovcev, ki so za'e« zovali poljske jerebice. Baš pred njegovi::, prihodom je prešlo nekaj lovcev cesto, nc ksj pa jih je obstalo na robu ceste. Nesreča pa je hotela, da je obsedela sredi ceste Io* ska psica, ki jo je avto povozil. Po ncusp-: = Snih zasebnih pogajanjih je prišla zadeva pred sodnika. Pri obravnavi se je zagovar. jal g. Schmidt, da je vozil z brzino pod 40 km in da se je ognil psu. V istem hipu pa je psa mora! nekdo poklicati in pes je skočil ravno pod kolesa. Toda priče so izpo- c< dale, da je vozil avto s tako brzino, da so bili v nevarnosti sploh vsi ki so hoteli prt koračiti cesto. G. Schmidt je bil zaradi m previdne vožnje obsojen na 200 Din denar, ne globe in mora plačati vse stroške in pa 5000 Din za psico. (Lastnik je zahteval za njo 10.000 Din in je utemeljeval svoj zahte* vek s tem, da je bila to prvovrstna lovska psica, popolnoma dresirani, že odlikovanj in da je imel za njo že kupca, ki mu je po; nujal 14.000 Din). Tako je končalo za ec< krat to drago trčenje avtomobilista z lovci. § V boju z zapornimi stratniki. V Gorici se je vršila zanimiva kazenska razprava proti 27Ietnemu G. Limpetu iz Črnega vrha nad Italijo. Ko se jc nehajal v preiskoval: nem zaporu, je prišel v spor z dvema za< poraima stražnikoma in dvema policijskima agentoma. Zasačili so ga, ko je hotel neko reč izročiti neki ženski, ko je imela zapustiti zapore. Pred sodniki je pripovedoval Lampe da ga je vodja straže R. Mazzola oklofutal. potem pa mu hotel zamašiti usta z brisalko, pri tem pa je on vgriznil tistega, ki mu jo je hotel zatlačiti v usta, da ne bi kričal. Tolkli so ga po glavi in vrgli na tla, on se je branil. Obtožen je bil, Aa je udaril s pestmi in nogami vodjo straže, in še druge tri varnostne organe. Odvetnik Vinci je kot Lampetov branitelj izvsjal proti prizadetitr pričam, da se nič prav ne ve, kaj in kako je bilo za zapornim zidom in je zahteval oprostitev obtoženca. Ali Lampe je obsojen na 5 mesecev in 8 dni zapora ter na globo 300 lir. § V znamenju mode. Svetozar Matič, do« me iz Brčke, je bil zaposlen kot dninar pri »Jugoslovenski trgovski agenciji« v Beogra. du in je zamotaval ovoje, katere je poši« Ijala družba svojim naročnikom. Mož pa se je naveličal tega posla. Premalo mu je neslo, bilo je umazano delo in bil bi rad go< spod. Lepega dne je izginil iz Beograda in se jo pojavil v Sloveniji. Tu se je izdajal za potnika omenjene beograjske agencije in je nabiral predvsem naročnike za razne modne liste. V svojem prejšnjem poslovanju jc namreč uvidel, da se ti listi vedno bolj ra/> širjejo in da jih ženske kaj rade kupujejo. In res je našel tudi v Sloveniji dosti naročnic, ki so mu dale tudi razn2 r.aplačila. Kolikor jc ugotovljeno, je podjetni dninar 75 strank oškodoval za skoro 6000 Din. Stran« ke so se pritožile, kopičile so se ovadbe in sledila je aretacija. Pri Matiču so našii sa» mo 10 Din gotovine in nobene druge listine. Dobil je 5 mesecev ječe. všteli pa so mu v kazen preiskovalni zapor in ga bodo takoj poslali nazaj v Beograd. Vse izpuščaje na (icu. lišaje, mozolje, zajedavee, krvave podplutbe, solnčne in rudeče pege itd zajamčeno odstranjuje paiiška emulzija .Visa-gine Adelina Patri*, edino perfektno in neškodljivo, od mnogih zdravnikov priporočeno sredstvo za umivanje polti, ki onemo^oču;^ guban je kože ter da je obrazu mladeniSki izraz in svežost Vsak dan prihajajo številna rri-znalna pisma. Dnb va se v vseh lekarnah, drr» serijah In parfumerijah za ceno Din 30-— za stektenlčico. Cavno skladišče za Jugoslavijo: Zagreb, Ga jeva ulica 8. 6074-. Svarilo Nikdo ni upravičen delati dolgove n» moje ime ter nisem za nikogar plačnik. 2268 JOSIP ZVRC, Semič. Izjava Podpisani izjavljam, da nisem piačnik dol. gov, ki bi jih napravila moja hčerka An» Muller. RUDOLF MUELLER. 2260 strojni mojster drž. žeL Domače vesti Prijazna navodila Glede na imenitno funkcijo, ki jo vršim kot polnoletni moralni podporni član in redni članarinski prispevkar JNU (čitaj: Jugoslovenskega novinarskega udruženja) mi je prireditveni odbor za današnjo veličastno novinarsko prireditev v Unionu zanpai nekatera prijazna navodila, ki jih jaz mirnega sr. ca zaupam tudi drugim v blagohotno upoštevanje. Eve: Koncert prične neizprosno točno ob pol 9. Ergo moram biti vsaj četrt ure prej na mestu, da ue bo zaradi mene gneče pri garderobi, pri vhodih in v dvorani. Izredno pa se bo tu Ji Izplačalo ogledati odlično publiko, kakršna se v tako mnogobrojnem Jte-/ilu sestane le enkrat na leto, in sicer na novinarski prireditvi Koncert se bo izvajal brez a:)l;ših odmorov. Ergo se jaz na stojišču re bom nič preriva?, marveč tudi n^d nre-sledki občudoval nastopajoče zbore, ki niso prvovrstni samo v programu in proizvajanju, marveč vzorno discijd li-rani tudi v nastopu in menjavama. Ko je koncert gotov — kaj ca zdaj? Domov ne gremo kar tako! Ergo. sadeže Iz dvorane, kakor bi trenil, ja mize in stolčke v dvorano! Pjmagai si sam in pomagal ti bo tudi novinar! Nadaljnja navodila, ki so še prijaznejša od navedenih, pa pridržim Napovedujejo mi izborno kapljico, kolo sil ne prigrizke, dehteče cvetje, godbo ir.o ples — priporočajo pa tudi neonojne Di. jače, hladilne kakor nebeška rosa, ier fino črno kavo. vročo kakor ijuboz3^. Vse to pod nežnim skrbstvom i iŠih gle daliških umetnic. O. ta zares ljubezniva navodila bom danes še posebej izrezal iz «Jutra», Jih prilepil k programu in jih — kar ie giavno — seveda tudi vsestransko upošteval, da ne padem v zmištjavo. ___AL A. C. * Kralj Aleksander krstni boter. V Stona v Dalmaciji je tamkajšnji ugledni domačin Jeiavič proslavil te dni redek dogodek: krst ssmega sina. Zaprosil je kralja za botra. Kralj je prošnji ustregel. Pri krste je kralia zastopal podpolkovnik Božovič, komandant bataljona v Dubrovnika. ® Konzul Cvetlša pri Masaryku. Predsednik češkoslovaške republike g. Masaryk ie sprejel v soboto v daijši avdijenci g. Frana Cvetišo. bivšega člana Jugoslovenskega od fcora ia konzula v pokoju. Gospod Cvetiša ie bil pred vojno eden fzmed sodelavcev Ma sarykovega glasila »čas«. * Pomočnik ministra prosvete. Kralj le v soboto podpisal ukaz, s katerim se postavlja za pomočnika ministra prosvete prof. dr. Nikola Andrič (radikal). * Izročitev odlikovanja tnszr. Tomo Zupanu. Včeraj dne 30. nov. ob po? 12. dop. je veliki župan dr. V. Baltič izročil red sv. Save msgr. g. Toma Zupanu s krasnim govorom, v katerem ie naipreie omenil, da si šteje v posebno čast, da mu — oekdan'3 tiče ne: — izroča velezasluženo odliko; povdar-;a! le njegove zasluze kot vzgojitelj miadine ki j! je bil vodnik in oče nad 40 let, kot fz-boren prefekt in vodja v Alojzi jevišču. kot prvi predsednik Družbe sv. Cirila te Metoda, kateri je 20 let posvečal ves svoj prosti oas in z ustanavljanjem vrtcev in šol ob na rodnih mejah doseže! take uspehe, da bo njegovo ime z zlatimi črkami zapisano v slo venski prosvetni zgodovini. Siavijencu ie nato čestita! sedanji predsednik Drjžbe sv. C. in M. g. vladni svetnik Andrej Senekovič La podpredsednica ga Franja dr. Tavčarjeva — oba v imenu imenovane ružbe. S čvrsto besedo se je zahvalil slavljenec in pozval navzoče h trikratnemu iivio klicu Nič Ve!, kralju Aleksandru. — B. * Smrt znanega srbskega igralca. V sobo to je umrl v Zagrebu znar.i igralec Borivcj Raškovič, član zagrebškega Narodnega gle daiišča. Rodom iz Šapca, je nastopi! prvič kot igralec L ISS7 v Beogradu. L. 1922 je slavil v Zagrebu 35 letnico svojega bogatega igralskega dela. Jugoslovensko Sokolstvo io Narodna Odbrana. Slavnostim, ki jih danes in jutri prireja Narodna Odbrana v Beogradu prisostvujejo v im&nu jttgoslovettskega Sokolstva namestnik saveznega staroste brat Giuro Paunkovič in bratje dr. Srd;an Budisavlle-vfč, dr. Gustav Gregorin, dr. Ivo Ribar, dr. Karel TriHer. Beograjska sokolska župa so cduie pri slavnostih po obeh beograjskih drvštvih. * Izpremembo v državni službi. Revizor carinarnice v Bohinjski Bistrici Janko Jan-■vovič !e imenovan za glavnega revizorja pri certraln! blagajni v Ljubljani. V višjo plačilno skupino so v področju ljubljanske poštne direkcije pomaknjeni tajniki dr. Bogdan Kur bes, Anton Suhač In Joško Peršič. Poštni uradnik Vinko Janežič je od postnega ravnateljstva v Ljubljani premeščen k poštnemu uradu Ljubljana I. * Poštne vesti. Razpisan je r.atečai za upravnika pri pošt! izvzetega reda Zagreb 1. Za to službo se lahko potegujejo uradniki 1 skupine II. kategorije ln uradniki 2. in 3. skupine, ki imajo najmanj 15 let siažbe. Prošnje nai se so tO. decembra vio-:':e Dri direkciji pošte in brzojava v Ltnbiiani Novemu upravniku se povrnejo potni fn selitveni stroški. — Razpisana je nadalje služba- poštnega posiovaea pri poŠtah Sv. Marje ta pri Moškanjcih (ITI/3) m Šent Janž r.a Dravskem polju (TII'6). Rok za natečaj ,'e 14 dni. * Poštna zveze v okrožja ljubljanske direkcije. Direkcija pošte !n brzojav« v Ljubljani je razposlala vsem podrejenim poštnim uradom brošuro »Pošitne zveze«. Obenem je odredila, da se morajo poštne zveze odsiej vzdrževati tako. kakor iih knjižica navala. Pošte naj takoj ugotove, aH se sedanji prometni časi ujemajo s podatki v »Poštnih -zvezah«. Vsako razliko je treba takoj od- praviti Tudi naj pošte v sporazumu z županstvom ugotove pravilnost razdalj v kilometrih. ki so izmerjene od izhodne točke. Če navedba v knjižici ni pravilna, nai pošljejo pošte takoi popravek, k! ga mora županstvo potrditi is sicer naravnost odseku II b direkcije. * Poštna avtomobilska vožnja. Od današnjega dne Pa do konca februarja prihodnjega leta bo avtomobil na progi Vransko-Sv. Peter v Savinjski dolini vozi! samo enkrat r.a dan. Odhod z Vranskega ob 9.30. prihod v Št. Peter ob 10.15; odhod iz Št. Petra ob 16.20, prihod na Vransko ob 17.5. Poštna zveza med Motnikom in Vranskim se opusti. Pošta za Motni!: in Trojaco poide čez Kamnik. Poštni sel bo odhajal s Trojane ob 7.30 te prihaja! v Moinik ob 8.30; iz Motni-ka bo odhajal ob 8.45 ta se vračal na Tro-jano ob 9.45. Bil v obliki krasnih Jamskih plaščev, nepopisno lepih tunik za gledišče in večerne prired tve so letos najcenejši pri Fran Lukič, Pred školijo Stev. 19 (Zanesljivim olajšano plačilo.) * Odlikovane Narodne zaščite. Povodom proslave desetletnice Narodne zaščite zveze dobrodelnih društev v Zagrebu sta bila Narodna zaščita in n.ien predsednik univerzitetni profesor dr. Josip Ši!ov!č odlikovana z redom sv. Save 1. razreda, podpredsednik dr. Giuro Basariček pa z redom sv. Save 3. razreda. * Osebn© spremembe v davčni službi. Ivo I.avrič, višji davčni upravitelj te šef davčnega okrajnega oblastva v Ljubljani, ie prosil za upokojitev in bil razrešen vodstva tega oblashra. * Nove telefonske pristojbine. V smislu cd loka ministra pošte in brzojava stane v in-terurbariiem telefonskem prometu od 1. decembra 1925. dalje edinica telefonskega raz Ecvoia v prvi con!, to ie v zračni oddaljeno sti do 50 km 10 Din, v drugi coni pa 15 Din. * Železnica Bakar postaia-pristanlšče. V novi državni proračun je sprejet kredit v znesku 72 milijonov dinarjev za gradnjo železniške proge Bakar postaja-B-dkar-prista-nišče, * Podaljšanje opcijskega roka. Za Jugo- slovene. ki žive na Reki. ie opcijski rok podaljšan do konca tekočega leta. Doslej je b! lo vloženih nad 6000 opcijskih prošenj. * Nov zakon o zaščit! dece in mladine. V ministrstvu za socijalno politiko se zbira gradivo za načrt novega zakona o zaščiti dece in mladine. Zakon ki ga sestavlja sam minister za socijalno politiko, bo zasnovan na modemih principih. * Absolventi juridlčne fakultete, ki hočejo do konca leta 1925 po!ožiti državnoslovni iz pit, morajo vložiti svoje prošnje pri podpisanem podpredsedniku (L!ubliana, Bleiwei-sova cesta 10, I nadstr. št. 33) najkasneje do 10. decembra t. !. — Podpredsednik: Kre menšek. * Bolgarija začela plačevati vojno škodo. Naš poslanik v Sofiji ie preje! od bolgarske viade ček na 270.000 levov kot prvo vojno odškodnino ea razrušeni most na Mcravi m&d Nisem te Leskcvcem. S tem ie Bolgarija začela plačevat! reparacije za škodo, ki io je za časa okupacije povzročila v Srbiji. ° Izplačevanje kupona št. 1. In izžrebanih obveznic Vojne škode. Kupon št. 1. 254 odstotne Vojne škode zastara v korist invj!'d-skega fonda dne 31. januarja 1926 in se mora torej predložiti v izplačilo najdalje .lo tega dneva. Tudi obveznice, ki so zadele dobitke, se morajo predložit! radi izp1ačila pred !5. februarjem 1926., ker s tem dnem zapadejo dobitki zaradi zastaranja v korist Invalidskega for.da. V Slover.iii izplačujejo kupon št. I. blagajna delegacije finančnega ministrstva v Ljubljani in vsi davčni uradi do 31. januarja 1926, posredujejo pa izplačilo dobitkov Iz tehničnih ozirov samo do 15. ja nuarja 1926., če je dobitek manjši od 100.000 Din. Po teh rokih predložene kupone štev. 1. ali obveznice, ki so zadele dobitek, pa moraio davčr.i urad! in blagajna delegacije finančnega ministrstva nepogojno odklanjati. Izžrebane obveznice, katerih dobitek znaša 100.000 Din al! več, se izplačujejo samo pri blagajni Generalne direkcie državnih dolgov v Beogradu, če se obveznica predloži osebno iz roke. * Važno za rezervne oiiclrje. Vsi rezervni oficirji naj se t*3e!eže slovesne službe božje v stolni cerkvi sv. Nikolaja na državni praznik dne 1. decembra ob 10. uri. Pravoslavna slovesna služba bož'a se bo vršila cb 9. dop. v kapeli vojašnice vojvode Mišica; prisostvujejo naj ji vsi rezervni oficirji pravosiavne vere; slovesne službe božje ob 10 dop. v evangeljskl cerkvi pa naj se udeleže rezervni oficirji evangelijske vere. Ob 11-30 sprejema komandant divizije voščila v oficirskem domu (vojašnica Vojvode Miši-ča). ® Državna borza dela v LJubljani Od 15. do 2!. novembra je bilo v Državni borz! de la razpisanih 49 službenih atest 104 oseb is iskalo dala, v 50 slučajih ie borza posredovala z uspehom in 23 oseb .'e odpotovalo. Od 1. januarja do 21. novembra ie bilo sku-pai razpisanih 5188 prostih mest, 7359 oseb je iskalo dela, v 3112 s!uča'i'n is borza dela posredovala z uspehom ta 2028 oseb je odpotovalo. * Prepovedan komnnistični Ust Z odlokom ministrstva notranjih zadev je prepove dan uvoz in razpečavanje komunističnega lista »Glas«, ki (zhaia v Parizu ter piše proti Interesom naše države. * Drnštvo Jngoslovensklh tehnikov na Du naio ie priredilo dne 27. novembra v prostorih Slovanske Besede predavanje o Rapallu. Predavanje tov. Khama je jako lepo uspelo Ir je b!!o podprto s številnimi grafičnimi sta tistikam! in zemljevidi, ki smo jih napravili po podatkih Jugos!ov. Matice. Predavanja i Miisn v Londonu! V senz*d!onaln! pustolovni drami »Izgubljeni svet" "" Pride v kino .Bvor" so se udeležili tudi zastopniki Slovanske Besede, Češkega akad. društva. Hrvatske Prosvjete ta Koroški Slovenci. Neprijetno pa nas je dirnilo le to. da dve najmočnejši društvi na Dunate (Sloga, SHS žene) nista poslali niti enega zastopnika, kljub temu da smo jih povabili kakor drug3 društva. Ta prireditev bodi dokaz, da tudi v tujini nismo pozabili na naše brate in da smo storili vse, kar ie v naših močeh, da vzdržimo trajen ta i teres za naše neodrešer.o ozemlje. * Današnjemu Hstu je priložena priloga j poizkusna stran iz knjige »Zaspanček Raz- j kodrančekc. ki smo jo končno tudi Slovenci dobili v izdaji, ki se more Idejno, tiskarski ln glede cene meriti z vsemi drugimi izdajami. Prosimo, da se pridejane pošt. čekovne položnice založbe »Naša gruda« uporabljajo izključno za naročila knjige »Zaspan-ček-Razkodranček*. Prečitaite drugo stran priloge! Naročite pravočasno' * Zahtevajte povsod le prvovrstne ta preizkušene čaine mešanice znamke »Birddha«. * Opozarjamo na današnii oglas trgovine A. Presker. * Miklavž darove težke nosi. otrokom pridnim jih natrosi. Še mamica veselja raja, je dobila škatljo »Buddha. čaia! 3384 * Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev j Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več ti- J seč parov raznovrstnih zaostankov pod lasi ! no ceno, dokler traia zaloga. Vse blago ja j garantirano najboljše kvalitete, prodaja pa j se samo v lastni podružnici v Ljubljani na j Bregu št. 30. * Tatvine na železnic!. Ivan Gottlich. tr- ! gcvec s sadjem iz Maribora, je bil na vožnji v Beograd na zagrebškem kolodvoru okrajen. Doslej neznani žepar mu ie Izmaknil listnico s 4500 Din, potni Ust ter razne listine na tvrdko Emil Zeschko. — Na savskem krlodvoru v Zagrebu ie bila v soboto okra-dena tudi kmetica Marija Baioh Iz Rajhen-burga. Neznan tat ji ie odnese! ročno torbico. v kateri je Imela 100 Dir. in razne druge stvari. * Velik eksces v beograjski blaznlcl. V pon deijek zvečer je prišlo v beograjski blaznic; do velikih Izgredov. Umobolni so zače!! pre tepati paznike, ki so bili več ali manj ranjeni. Pri tej priliki sta arncboffia Ar.ton Arh in I. Mešlč pobegnila iz zavoda. * Lep dobitek razredne loterije. Kakor po reča »Marburger Zeitung. ie soprog* trgovca Vrabla v Ptuju zadela v državni razredni loteriji znaten dobitek 200.000 dinarjev'. * Tragična smrt mladeniča. Na tragičen način se je ponesrečil v soboto v Vtnkovcih 19 let stari pekovski pomočnik Stevo Cvija-novič. Zakuri! je zvečeT z ogijem pečico v svoji sobi ter se vlage! spat. Naslednje jutro so ga našli mrtvega v postelji. Policiiskc-zdravniška komisra je ugotovila, da se je zastrupi! z oksidom, ki se je izločeval iz ogl>a v peči. Danes ob 20. akademija Sokola na Viču Miklaviek prinesi mi \mm* čevlje in i IIUIHH nogavice nasproti Hesfnsga doma. 7370 a glavnega zastopnika za nrodaio srečk na obroke sprejme „Šteštenasl drušKo za trgovini; vrednostnim p?pirima, Brno, Čehoslovačka — Prijavite se samo dobi! strokovnjaki! 7330 a ceno «r 15 30% ^OD&ISti m clrrn.ro blaga priznano usjsllje eeco H. POTOKAR FJVBUANA. poleg trga pri Zmaiikera mosta. Naileoie slikanice za Miklavža se dobe v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte. Mala praktična Miklavževa darila za šolo in dom priporoča I. BONAČ, Selenburgova ul. 5. Iz Ljubljane u— NOVINARSKI KONCERT sc začne danes mesto ob 8. šele ob pol 9„ ker so nekateri sodelujoči pevci in godbeniki zaposleni pri koncertu in baletu v operi. Opozarjamo na to spremembo vse posetnike. Vstopnice za novinarski koncert se dobe še danes dopoldne pri blagajni kina Matice in zvečer od 6. naprej v «Unionu». u— Srednješolska organizacija Preporod je priredila ca predvečer narodnega praznika sijajno uspelo akademijo. Udeležili so se je mnogobroini srednješolci, zastopnik! Cen-trainega tajništva in J. N. A. D. Jadran. Slavnostni govornik Jan Toaja je ime! !ep priložnostni govor, v imenu starešinske organizacije Preporoda pa je govoril predsednik Slavko Juvanc. Govorom ie sledila lepo uspela akademija na kateri so sodelovale glasbena, dramska in pevska sekcija Preporoda. Njihovo izvajanje je pokazalo, da naša srednješolska mladina pridno in smotreno deluje. Z državno himno je bila zaključena ta skromna, a iskrena proslava 1. decembra. u— Sneg in mraz. Debela snežna plast je pokrila hrib ta plar in vsa pokrajina odseva v zimski belini. V nedeljo le sneg zače! zmrzavati in že v nedeljo popoldne pa tudi včeraj je bilo videti, večje in manjše skupine otrok na sankah. Nestrpno so čakalj da b! se mogli zapet sankati te drsati. Mnogi se vesele snega in zimskega športa, druge pa tarejo težke skrbi — ker so premog ta drva tako draga. u— Kongres Male ženske antante se vrši od 6. do 13. decembra v Atenah. Predsednica je Leposava Petkcrvičeva. Kongresa se udeleže zastopnice Cehtaj, Rumunik, Grktej in Jugoslovenke. Obenem se vrši v Atenah razistava ženske umetnosti, ki se je udeležita tzmed Slovenk gg. Šantlova ta Zupanec Sodnikova. Zaradi priprav ja dospela v Ljubljano tajnica Nar. ženskega saveza. gdč. M Atanackovičeva, k! je imela sinoči sestanek z ljubljanskimi Slovenkami. u— Miklavžev večer prired! Olepševalno društvo v Rožni dolini v soboto dne 5. t e. v restavracijskem salonu na Strelišču pod Rožnikom. Začetek točno oi> 7. zvečer. u— Za preureditev Galerije v Narodnem domu so poslali: g. Josip Cremošnik !00 Din, družba v hiši veletadustrijalca g. Drag. Hribarja 1300, g. F. Stroj 100 Din. N". G. n— Redni občni zbor Narodne Galerije se bo vršil v soboto dne 12. decembra ob po! štirih popoldne v Narodnem domu, pritličje, desno. u— Sokolsko društvo v Šiški bo obiska! Miklavž v soboto, dne 5. decembra ob 18. te 20. uri zvečeT. Sprejeli, oziroma pričakovali za bomo v društveni telovadnici proti plačilu 1 Din. Vstopnina k prvemu obisku Miklavža 3 Din za posameznika, za družine 5 Din, k drugemu obisku pa, ki je namenjen odraslim, 5 Din za oselbo. 2258 u— Miklavž, krasno opremljen, se pripelje na dom. če ga naročite na upravo cJutra. pod eAtrtomfklavž-. 2272 u— Miklavžev večer prirede člani koli-zejskega odra v nedeljo dne 6. decembra v salonu restavracije pri «Levu», Gosposvet-ska cesta. Pričetek točno ob 8. uri. V soboto zvečer so pripravljeni prfti na dtrm k vsem znancem in prijateljem. Kdor želi, naj se zglasi vsak večer od 8. ure dalje v društven! sobi. Dunajska cesta (dijaška kuhinja «nanwvtaaO Darove za nedeljo večer sprejema v nedeljo popoldne v salonu pri •iLevu. od 3. popoldne dalje načelnik prireditvenega odbora g. Joža Drenovec. u— Najboljše vino in hrana po konkurenčnih cenah se dobi v Boietovi gostilni, Krsni-kova 5. Čez ulico I D h popusta. 2270 u— Čajanka plesne šoie drž. učiteljišč bo v soboto dne 5. decembra v Narodnem domu. Vsled tega današnja plesna vaja odo:-.-de. — Odbor. 2271 u— Razstava poljske umetnost: v Jakopičevem paviljonu se zapre nepreklicno dne 8. decembra. Oglejte si ]o pravočasno! t»— Pes, volčje pasme, črnorjaVkaste barve, star 7 mesecev, se je izgubil. Kdor bi ga vide!, naj sporoči proti nagradi sa naslov: Rotli, Reber 13. u— Plesne vaje tehnikov - akademikov. Danes dne 1. dec3>mbra odpadejo te se pre-meste na sredo dne 2. decembra skupno s prireditvijo Miklavževega večera. Darila sprejemamo od 14. do 18. v ve!, dvorani Kazine. Pričetek izredno točno ob po! 8. uri. — Odbor. 22M u— Oslajte si krasno izbtro bluz. obleke ta plaščkov Krištoffč-Bučar. 473 u— cNa smrt obsojeni- igra kofeejski oder danes na prazni'; ujedinjenja. Vabimo vse napredno in narodno misleče občinstvo, da se ie udeleži v čim večjem številu. Po predstavi domača zabava, pri kateri bo svi-rai nov šrarne!. K obilni udeležb! vabi odbor. o— Ohčni zl>:ir Naprednega obrtniškega društva v Ljubljani. Ob lep: udeležbi obrtnikov se je vrši! v nedeljo dopoldne v LJubljani redni občni zbor Naprednega obrtniškega društva v Ljubljani. Predsednik g. Rebek je pozdrav?! zastopnike Trgovska zbornice dr. VVlndischerja. Iv. Mohoriča te dr. Pretnarja ter g. Bizjaka kot delegata Zveze obrtniških društev v Celju, nakar je g. Bizjak poročal o potrebi enotnost! v nastopanju obrtniških organizacij. Dr. Wfndi-scher. ki je ustanovi! pred 18. let! to društvo, Je v lepem govoru opozarja! na poživitev stanovske zavednosti v Sloveniji te predlaga! večerne sestanke jesen! in pozimi radi posvetovanja o gospodarskih vprašanjih. Po tajniškem hi blagajniškem poročilu se je oglasi! k besedi g. Turk ta tiagla-šai potrebo ustanovitve podružnic Državne obrtniške banke v Ljubljani ra za mariborsko oblast G. Rebek je predlaga! resolucijo glede ublažitve davčnih bremen, ki gro-« upr0936tlti ves obrtniški stan, g. Primo- Reklame ne potrebuje O.Bernatouič ker se blago radi svoje kvalitete in cene samo priporoča. —-- žic pa je opozarja! na potrebo ždvahuejšega obrtnega pospeševanja. Vse predlagane re-sohicije so bile sprejete soglasno, u— Občni zbor Dramatičnega društva v Ljubljani se vrši drte 14. decembra oa 18. uri v Slavenski bank;. Dnevni red po prava ili. u— Naznanilo. Odbor podružnice vojnih, invalidov, vdov in sira: v Liabljam javlja svojim rednim članom in članicam, da namerava tudi letos prirediti božični« in obdariti svoje revne člane in čl mice. Prijave se sprejemajo v društveni pisarni Sv. Petra vojašnica med uradnimi urami ta sicer do 5. decembra. Na poznejše prijave se ae bo mogoče ozirati. Odbor. u— Abstinenti! Danes, na dan ujedinjenja je sestanek članov društva --Treznosti* ob 19.15 v higijenski točilnici na veleseiniu. Dnevni red: 1.) ujedinjenje anualkoholnih organizacij v Jugoslaviji (br. dr. Miklč); 2.) napredek pokreta med železničarji (br. Cerkvenšk.) — Pripravljalni odbor. u— Državni osrednji zavod za ženski domač! obrt v Ljubljani se ie preselil iz dosedanjih prostorov ua Turjaškem trgu št. 6/11., na Turjaški trg št. 4/1. v hišo, kjer je avstrijski konzulat. u— Društvo policijskih nameščencev v L.iubliani priredi dne 2. ianuarja v hotelu lUniotic svojo običaino letno veselico z bogatim srečoiovom. Sorodna društva se naprošajo. da na ta dan ne prirede svojih veselic. Veselični odsek. u— Umrli v Ljubljani. Zadnje tri dn! so bili prijavljen! sledeči smrtni slučaji: Marija Lisec, žena železniškega čuvaja, 50 let. — Marija Košmelj, užitkarica. 70 let. — Ivan Mavec, delavec, 20 let — Jera Halben-steiner, zasebnica, 83 let — Valentin Košir, občinski ubožec, 65 let. — Izabela Frank, vdova evidenčnega geotnetra, 76 let — Josip Marjan Pieifer, sta univerzitetnega mehanika, 2 uri. — Oton Brence, sin sluge, 7 mesecev. u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policij i sledeči slu čaji: 4 tatvine, 1 goljufija, 4 prestopki ka-Ijenja nočnega miru, 1 prestopek neprevidne rabe orožja, 1 poškodba tuje iasntntae, 1 pretep, 1 telesna poškodba. 8 prestopkov cestnega policijskega reda ta 1 prestopek prekoračenja policijske are. u— Nepošten prcnočevalec. Na okno sta-novatija zidarskega delavca Mihaela Topča-včča v baraki na Dunajski cest! za igriščem cPrrmorjaa, je potrka! v noči na nedeljo mlad neznanec in prosil za prenočišče. Tap-čavič se je miio prosečega mladeniča res usmilil ter m« dovoIS vstop v sobo. Ponoči pa je neznanec izgini! ta za spomin na Top-čavičevo dobroto vzei s sefeod la njegove nove čevlje šn njegov suknjič, v katero« se je nahajalo tudi 120 Di« eotovtee. u— Nesreča vsled neprevidnosti. Ko se je vračaj mesar Ignacij Nered !z Kosez v soboto ponoči iz Zz. Šiške preti domu, |e sakrat skočil na cesti ob MrharievI MH v Kosezah na njega nesaati pes. V sili ie Nered potega® samokres ai psa ustrelit, ki se Je cvileč potegni! nazaj na dvorišče Kmalu nato pa Jc potrka! na e&no hiie prw«t*ik£i Košeatoe v Kosezah posestnikov »in Josip Andrejah Iz Podutika te tnu povedal, 4z fe obstreJjen. Nered je namreč v raifcurjeRost! strelja! tako neprevidno, da je zadel poleg psa čudi v šupi pri Mrharju spe>čege Andre-jaka v trogo. Košenina je odpelja! ranjenca najprvo domov v Podutik, ker pa jc rana 5zgie>daia nevarna tn je krogla obtičala v co gi, ga je odpeljal takoj nazaj in ja oddal v bolnico. n— Kaj vse kradejo. Z ziavnSi vrat hiše trgovca Avgusta škofa na Borštnikovem trgu št 1 je neznan tat v cedeljo ponoči odvil medeno kljuko, vredno 140 Dim u— Če se ima hranilnico v postelji. Zidar ski deiavec Josip Kamplet. stanujoč z drugimi delavci v baraki v Oglarjev) ulici 133, je ime! navado, da je hranil svoj težko pri-shižemi denar v listnici, k! jo Je spravlja", v siamo v postelji. Vsako soboto 'e pri!»ži! prihranjenemu denarju še kak bankovec. Ko pa je hote! isto storiti preteklo soboto, je opaizi!, da ie Hstnica zmanjkala, ker mu jo je med tednom izmaknii brezvesten dol-goprstnež. V tetnici se je nahajalo okrop 500 Dta. Iz Maribora a— K proslavi državnega praznika. Po cerkver.i s!avno.sti bo pri velikem županu na ra-zpoiago vpisna knjiaa ze one, k! hočejo predložiti ca najvišjem mestu izraze svoje udanosti. a— Mladina ob državnem prazniku. Poročali smo že, da ima pomtadek Rdečega križa tudi letos r,a državni praznik svoj veliki mladinski koncert v GOtsovi dvorani. Iz sporeda, ki smo ga medtem prejeli, posnemamo, da nastopijo danes pevski zbori osmih mariborskih šolskih zavodov z izbranimi pesmimi, nadalje orkester dečke meščanske šole. osnovna in meščanska šola šolskih sester pa z rajalnim nastopom »Po-tnladek se klanja vladarje«. Letos se pridruži zanimivi pevski tekmi tniadine tudi mešam ta moški zbor gimnazije. Glavno besedo pa imajo meščanske in osnovne šole. O uspehu bomo poročali. Začetek Je javljen za 15. uro. Javnosti priporočamo obisk tem boji. ker Je čisti dobiček namenjen podpornemu društvu revnih nčeticev. a— Odhodnica g. polkovniku Konračevttu. Slovanska Čitalnica v Mariboru le priredila v nedeljo v Narodnem doma skupno z oficirskim zborom komandantu teženj, pod-oncirske šole, polkovniku Kovačeviču. ki je premeščen v Novi Sad, odhodnico, katere se je razen velikega župana dr. Pirkmaier-ja udeležilo tud! lepo število odličnega civilnega občinstva. Prireditev je bila najlepši izraz ^ar/ramrčnega soglasja, ld vlada med občinstvom in zastopniki naše vedske. Stav- Za v»e vrste oblačil do BoZICa • yr znizane cene pri priznano solidni tvrdki J. MAČEK LJakltaaa ijenec se Je za prisrčne govore vzradoščen zahvalil ter slovi! lepoto naših krajev in vrline našega naroda, ki ga je vzljubil z vso dušo. g_ Smrtna kosa. V nedeljo popoldne js umrl v Mariboru sodni uradnik Rajko Fa-ninger. PogTeb bo danes v torek ob 15. uri na pobreškem pmkopaiišču. Rajni le b2 izredno koncilijanten In priljubljen sodni urad »ik in večletni naročnik .Jutra«. Ostalim naše iskreno sožalje! a— Novo vodstvo inž. pndof. šole. V ne-Sello je prevzei vodstvo inž. podof. in dijaške šole v Mariboru podpolkovnik g. Božič. a— Srečke drž. loterije prodaja to razpošilja Bernard Naglič, Maribor 1. a— Domači praznik (furež) v Maribora v Narodnem domu in Štajerski kieti. Nove pošiljatve vina in jabolčnika lz Vinarske šole hi Zadravca tz Središča. Turška kavarna: kuha Mehmed Ekmič. Podzemeljsko kegljišče v kleti ln salonsko na vrtu odprto od 8. zjutraj do polnoči, ob sobotah Wi pon-deijkrh podaljšana policijska ura do 3. zjutraj. Na hrano se sprejemajo abonenti a— Sekclla Maribor Avtomobilskega kluba kraljevine SHS priredi dne 4. decembra svoj prvi klubski večer v restavraciji hotela Meran. Začetek ob 20. uri. Ob te) priliki bo razgovor o klubski vožnji, ki se namerava aa dan 8. decemora. Po članih vpeljani gostje dobrodošli a— Nesreča na cesti. Na opolzkih trotosr-jih sta ponesrečili v Mariboru ie dve osebi: ena si je spahnila desno roko, druga desno toga Iz e— Občni zbor Narodne čitalnice. Narodna čitalnica v Celju bo Imeia v soboto dne 12. decembra ob 8. uri zvečer ofcčnj zbor z običajnim dnevnim redom. e— /Miklavžev večer priredi Narodna čitalnica tudi letos v soboto dne 5. decembra. Miklavž nastopi ob 8. zvečer s svojim spremstvom v Narodnem domu ln prinese darila. Po njegovem nastopu bo sledila prosu zabava. Vstopnina za osebo 10 Din, otroci v spremstvu staršev pa plačajo 2 Din. — Darila je treba oddati v sobici pri odru v veliki dvorani v soboto od 2. do 6. popoldne. e— Sestanek članov organizacije SDS za Celje . okolico se bo vršli ta četrtek pri Permoserju v Oaberju. e— Redni sestanek članov sam. demokratske stranke v Celja se vrši vsako srečo v kJubovi sobi v Celjskem domu. e— Posipajte hodnike! Opolzki hodniki so v Celju že zopet zahtevali svojo prvo irtev. V pondeljek predpoldne Je ila mimo hiše odvetnika dr. Schurbija v Prešernovi ulici gdč. Peštajeva, kateri se je na neipo-sutem hodnFku tako spodrsnDo, da je padla hi si ziomiia nogo. Nesrečnico so moral! dvigniti in odnesti. e— Javna ljudska knjižnica. Na svoji proračunski seji Je mestni občinski svet sprejel predlog, da dovoli kot prvi znesek za Javno ljudsko knjižnico, ki se ima ustanoviti. 20.000 Din. Celje ima lepo ln uspešno knjižnico Ženskega društva. Knjižnico ima Narodna čitalnica in razen teh dveh Je še nekaj drugih manjših knjižnic, vendaT pa ]e mesto v tem oziru zaostalo za mesti, ki imajo javne ljudske knjižnice. Sedaj Je postavljen temelj za to potrebno instltucHo in ni dvoma, da jo bod« razni ČUiiteljl :a*i podpirali Miklavževa darila za deco in odrasle v priznani okusni — in bogati izberi priporoča tvrdka — 7369—a JU ličar Celja Iz Trbovelj t— Društvo rudniških nameščencev v Hrastniku je skiicalo v nedeljo popoldne članski sestanek, na katerega je povabilo kot referenta v socijalntm zavarovanju dr. Bohinjca, ravnatelja okrožnega urada za za« varovanje delavcev v Ljubljani. Članski se* stnek DRN.. ki se ga je moglo udeležiti tu« di delavsrvo, se je vršil pri g. Ferdu Rošu. Obilna udeležba je pokazala, da se je tako sameščenstvo kakor tudi delav*tvo pričelo zavedati važnosti socijalnega zavarovanja. Dr. Bohinjec je najprej podal splošne prin« eipe, katere so usvojili zakoni v modernih državah, nato pa organizitorna in meritorna načela, na katerih sloni sedanje naše zava« rovanje rudarskega delavstva in nameščen« stva. Posebno pozornost je posvetil pokoj« črnskemu in starostnemu zavarovanju. Ome □jal je napake sedanjega pravilnika in opo« zarjal, v kakšni smeri se naj ta spremeni in uredi pokojninsko zavarovanje nameščen« cev. G. referent je končno podčrtal dejstvo, da s« more rešiti vprašanje zavarovanja ni« darskega delavstva in nameščencev le z za« dostnim zanimanjem prizadetih interesen« tov. Sramotno je, da ie najstarejše socijal« no zavarovanje — rudarsko zavarovanje ta« ko zanemarjeno. Kje leži krivda? Precejšen de! nie prav gotovo v nezavednosti io brezi brižnosti vseh prizadetih. t— Proslava narodnega praznika. Sokol« sko gledališče uprizori danes ob 8. zvečer v Sokolskem domu Cankarjevo igro »Kralj na Betajnovi* v režiji g. Plavšaka ml. Pred igro bo spominski govor k 1. decembra leta 1918. in nato alegorija. t— Zaprisega novih članov trboveljskega Sokola se je vršila v nedeljo zvečer v Sokol« skem domu. Zaprisege! jih je podstarosta g. Feštajn. govoril pa (e ob tej priliki pred« sednik kulturnega odseka g. Omerzu. t— K notici o utopi lenem hiinlku Narod, nega doma v Hrastniku, rudarju Psdetniku v 276. št. Jutra nam dodatno poročajo, da ga Je našel skupno z orožnikom Stromaier« jem v Majdičevem Jezu občinski redar Mani ki je oroinikom tudi sporočil da i« Zginil. Našla sta aa dopoldne. Sokol Narodni praznik in Sokolstvo Po vsej državi praznujejo vsa sokolska društva obenem z današnjim državnim praz nikom svoj sokolski praznik — savezni dan. Deloma so se že sinoči, po veliki večini pa se vrše danes po vseh naših edinicah v vsej državi slavnostne akademije, katerih bistve m de! je slovesna zaobljuba v preteklem le« tu na novo vstopivšega članstva. Govorniki razpravljajo o temi »Soko! kot državljan in član zveze Slovansko Sokolstvo*". Telovadni oddelki kažejo uspehe sokolske telesne vzgoje; petje, glasba, deklamacije, igre — to so dokazi sokolskega prosvetnega dela. V tesnem okviru ene prireditve se razvija v naglem tempu vse snovanje sokolske tvor nosti po naših društvih širom domovine v enem prsvcu: v misli na vzvišenost sokolske ideje, posvečene domovini in Slovenstvu in j gojeni med nam: v vseh panogah nravstve« j ne in telesne kulture najvišje potence! Vsa j sokolska srca se iznova vnemajo za lepoto J :n dragocenost Tyrševe dedščine, vsa naša i zemlja je kakor ogromna plodovita njiva, kamor padajo zdrava semena nacionalnega in državnega edinstva, sokolskega bratstva, slovanske vzajemnosti, prosvetnega napred ka in človeške plemenitosti. Tako je dana« šnji državni pr®znik v resnici sokolski pra& nik — praznik izvršenega de!a in pogon k novemu, stopnjevanemu delu! Od leta do leta se dviga naš sokol, praznik v svoji po« polnosti, raste v moralnih in materialnih uspehih in postaja sestavni de! naše narod« ne in državne misli. In v tem je njegov glo« bok pomen, ker nosi vidne črte našega zna«1 čaja, naše samobitnosti ta naše samozavesti. Akademija Ljubljanskega Sokola Snoči, na predvečer narodnega praznika je priredil Ljubljanski Sokol v lepo okrašeni telovadnici v Narodnem domu uspelo telovadno akademijo ob častni udeležbi narod nega občinstva. Uvodoma je z spel društveni Pevski zbor pod vodstvom brata pevovodje Jt.vanca sokolsko pesem. Nato je prinesel br praporščak Žlgon staro častitljevo zastavo Ljubljanskega Sokoia pred oder. kjer ie bil zbran celokupni društveni odbor. Br. Kaizelj je pozdravil vse navzoče, posebno velikega žttpana g. dr. Vilka Baitiča. čsl. generalnega konzula dr. Beneša. zastopnike starešinstva JSS in ostale sokolske funkcionarje saveza in žnpe. Nato se ie v vzneše-nih beesdah spominjal praznika narodnega iijedlnjenja. snoomiajajoč se vseh onih herojev, ki so žrtvovali svoje življenje za naše osvoboienie. osebno pa se troramo na ta dan spominjati predvsem nešfh neodrešenih bratov onstran Karavank in onih za- našim Triglavom, tia doli do sinie Adrije. Lepo število članov in članic je nato pristopilo k. staremu sokolskemc praporu in položilo predpisano zakletev, katero so vs! navzoč! sto'e poslašali. Svečana zakletev le napravila na vse navzoče najgloblji ntis. Sledila je telovadna akademija. Nanvrej ie nastopilo 6 članic na švedskem ribstoln. ki so izvedle osem ne preveč lahkih vaj po godbi iako skladno in precizno. Za članicami Je nastopilo osem članov, ki je vzorno in brezhibno izvedlo pet skupinskih vaj tudi na švedskem ribstolu. Nato so štiri naraščaini-ce v belih oblekah doka) zadovoljivo Izvajale ritmične proste va'e. Vrhunec telovadne tehnike pa Je pokaza'a vrsta naf1- >'! i:h ljubljanskih telovadcev na treh krogih. Ki so pokazali arji in posireščki. ki že temeljito prezebalo in se že tudi izdatno vsekavajo. Toda ne samo ti ljubljanski ulični modri-ani. temveč že njihovi davni predniki pri vseh narodih so znali vremenu pripisovati velike vplive na človeško zdravje. Nedvomno pa so tudi sodobni gg. zdravniki sličnega mnenja: nemški sanitetni svetnik Prinzing ie celo napisa! podrobno razoravo o razmeriu med irrerneiom in človeškim zdravjem. Prehiaienje. pač najčešča in naieno-•;tavne.iša obolelost, ie po Prinzingovem mnenju še popolcoma nepojasnjeno v svojem pravem bistvu. Občutljivost napram učinkom mraza in prepiha je izredno raznolika. Ta ali oni prenese vsakršno vreme brez slehernih nepri-lik. drugi zopet se »prehladi* na lepern ^er se naleze nahoda, revmatizma. vnetja in živčnih bolečin kakor berač uši. pa :aj navleče nase še tako aebek) in volneno kramo Sa pa domačini v centralni Afriki že iz drugega lesa. kakor Evropejci. tudi oni namreč poznajo oster nočni hlad. a ga prenašajo brez slehernega kompliciranega oblačila . . . Vsekakor pa se mraz in prezebliivost ne sme zamenjati s prehlaieniem. Vsakdo ve. kako se čiovek tudi poleti lahko nrezebe pri kopaniu. osobito ob vetrovkam dnevu, ne da bi si pri tem nakopal prehlaienie. Kolikor ie po dosedaniih ne-dovoljnih statistikah možno ugotoviti vremenske vplive na zdravje v posameznih življenjskih dobah, trpijo predvsem otroci in stari liudje od nenormalnega vremena, lit sicer trniio otroci v svojem or,Tem letu radi mrazu in vročine. siarčki pa samo radi vročine. Velika umrliivost doie.ičkov v poletju ie znana, dočim ie umrljivost od 1. do S. leta večia pozimi in v prvi pomladi. V nadaiiniih letih umrliivost v vseh letnih časih sicer pojenjava, ima pa pretežen del svoiih žrtev zahvaliti tuberkulozi Umrljivost na jetiki ie (glasom nizozemskih statistik) naimaniša v septembru. tu pa pričenja naraščati preko vse rimske ck;be do aprila, nakar zopet polagoma poieijava do septembra. !n čim bolj se liudie staraio. tem boli so zopef izpostavljeni umrljivosti v zimski in črvi pomladanski dobi: prehlad igra v starosti veliko uloeo in često pospeši smrt. Naravno se prehlad naipogoste.ie loti dihalnih organov, toda tu redkeje iPravlia bolnika v grob kakor na drugih orgamh. ki cboiijo nele radi ostrega mraza, temveč tudi ob istočasnem rnokrotnem (meglenem) in vetrovitem vremenu. Na Danskem se mora vsako prehlaje-ie prijaviti zdravniku iz statistike, ki o točno vodijo, ie razvidno, da influen-ca nairaie gospodari v januarju in še daje v februarju in marcu: enako na tudi bronhitis in katarično vnetje pluč. Te •olezni so naibolj »zimske*, dočim n. pr. ;iti revmatizem ni izključto vdomačen !a v ieseni ali pozimi, nego se pojavlia azmeroma enako v vseh letnih časih, sekakor va rod vplivom slabega vremena. sai služi našim ljudem uprav za domači barometer. Izven dvoma je. da vremenske pri-ike posebno močno vplivajo tudi na :!oveško živčevje, toda to razmerje je se prilično nepojasnjeno. Na duševno azpoloženie človeka sicer naiboli učinkuje pomlad in prvo poletje, kjer si sta-istika med drugim prisvaia največic tevilo samomorov. nesporno pa tudi jsanski in zimski meseci t>n svoje pre-brača'0 naše raznoloženle Sai se vidi. lil film v decembru So gotovo .i (cxie eaamummmma kako smo Ljubljančani kisli in potrebni razvedrila, kadar na mesto pritisne ta-ka-Ie zima s snegom, mrazom in Se meglo povrhts . . ._ Francoski ministrski predsednik Briand Novi francoski ministrski predsednik Aristide Briand. ki je sestavil republikanski kab!net brez sociialistov. je eden naspretnejših politikov. Danes je nainopularnejša oseba v Franciji zlasti vsled svoiega usneha v Locarnu. ki je privede! do zboljšanja odnošajev med Francijo in Nemčijo. Briand ie bil rojen v Nantesu 1. 1862. Politično kariiero ie začel kot interna-cijonalni socijalist. Bil ie eden naiagil-neišh članov socijalistične stranke, tajnik glavnega odbora in urednik lista «Lanterne». V prvič je bil izvolien v parlament i- 1902. kot poslanec okrožja Sa;nt-Etienne. Kot tik ie bil poklican v višil svet dela. L. 190.1 se ie odlikoval s svolim siininim por^ilorn o n-^dlogn zakona za ločitev cerkve od države. Tekom časa se ie znčel Briand raz-viiati v desno. . 1906. ie vstopil kot naučni minister v Sarrienov kabinet. Odslej ie bil pogosto ministrski t>redsedn:k in zunanii minister. Med vomo ie predsedoval vladi no padcu Vivianijevega kab;""t3. Po voin' se

no poskušal pobegniti in doseči angleške linije. Tedaj pa so se poiavila ojačenja. Eskadra osmih angleških aeroplanov je hitela ogroženim tovarišem na pomoč. Pa tudi Richthofen je dobi] ojačenja. in v višini dva tisoč metrov nad zemljo se ie strašni boj za življenie in smrt nadaljeval do uničenja. »Rdeči vrag» se ie znnlete! v boj z dvema nasnrotniko-ma hkrati. Tudi zdaj mu je bila sreča mila: odstrelil ie svoiega enainosemde-setega naspro'n'ka! In takoj nato je bil na vrsti dvainosemdeseti! Bitka je še vedno valovala sem in tja. Nemci v bojni ekstazi niso niti onazili. da so dospeli v območje francoskih in angleških obrambnih tonov. Treba je bilo torej misliti na umik. Spretno pokrivajoč drugega so se polagoma odločili od sovražnika. in do! ure pozneje so vsi nepoškodovani pristali na letališču pri Cappyju. Vsi razen enega! Richthofna ni bilo! Čakali so četrt ure. čakali pol ure, toda rdečega trokrovnika ni bilo od nikoder. Nemir ie naraščal od minute do minute, po žici so mrzlično brnela telefonska vprašanja tja v prve iiniie. Prišel ie odgovor, da ie Richthofen izginil. zasledujoč neki angleški aeroplan. v smeri proti zapadu. Tri dni kasneje je angleški letalec vrgel v nemške «tre!ske jarke pisemce, v katerem ie bilo poročilo, da so Angleži Richthofna sestrelili. Pokopali so ga z voiaškimi častmi na amtenskem pokopališču. Pismu ie bila Driložena fotografija z venci ozaijšanega junakovega groba. Tako je končal Richthofen-« Cičerin v Parizu Poročila smo že na kratko, da je od rotova! sovietski zunanii minister Cičerin. ki se ie več tednov zdravil v nemšem zdravilišču Wiesbadenu. iz Vojna v Maroku Borba francoskih čet z maroškimi ustaši se vedno bnlj zavlačuie. tako da je umevno, da postaja francoska javnost že nestrpna, saj ie bila poprei prepričana, da bo obračun trajal le par tednov. Francosko časopisje, tudi opozicijo talino, stoii v maroškem vprašanju krepko ob strani vlade in dela po svoiih močeh, da iavnosti pojasni vzroke, zakai francoske opcraciie ne moreio napredovati tako hitro, kakor si ljudie žele. Večji listi pošiljajo v Maroko cele štabe svojih poročevalcev, da prinaSa-io o boiih in o situaciji v voinem ozemlju vedno nova poročila in tako vzdržu-ieio zinimnnie prebivalstva. Ravno te dni prinaša zopet pariški »Matin« izredno zani liive sestavke svoiih poročevalcev in jih ilustrira z nazornimi originalnimi fotografijami. Dve od njih prinašamo d:tnes tudi mi. Oornia kaže francosko municiisko kolono na pohodu ob obali Kiianskega iezera. spod ija pa provijantno štaciio pri Kifanu. Humor, intrige, ljubsv, dvorsko Jivijcnje, ironija, drama vse v Mmu Carica „Zahranjeni pa]" Pride v k?no .Dvor" Nemčije v Pariz, kjer se namerava sestati s francoskim zunanjim ministrom in sedaj tudi^ ministrskim predsednikom Briandom. Cičerin se nahaja v Parizu že par dni. vendar pa radi francoske vladne krize še ni prišlo do sestanka med njim h Briandom. Sedaj, ko je kriza vsai začasno rešena, se bosta oba državnika gotovo kmalu sestala. Grof, ki pred sodiščem obrekuje svojo ženo Budimpešta, 26. novembra. Danes ie bil tukaj zaključen proces proti grofu Rafaelu Zichvju, katerega sta tožili njegova žena in pisateljica Tor-maveva, radi obrekovanja. Grof je hotel doseči ločitev zakona na podlagi klevet. Sestavil je obtožnico v dogovoru s svojimi podkupljenimi služabniki. Njegovi podatki so nastali na podlagi »opazovani« skozi ključavnico vrat v ženino sobo. Grof Zichy je pridobil za svoio obre-kovalno kampanio del svojih služabnikov. med njimi komornega slugo Jožefa VValteria in Štefana Deaka. Tudi komor-nica Prosczligova. ki je služila pri gro-fovi ženi. se je dala zavesti od intri-gantskega grofa. Bila ie obsoiena na štiri mesece ječe. služabnika Wa!ter in Deak sta d^b'!a po eno Mo. grof Zichv pa je bil obsojen n? poldrugo leto zapora in na glohs šestdeset milijonov madžnr«k;h kron. Razprava, skoz i.i skoz delikatnega značaja se ie vrš:la pri zaprtih vratih. Bivša grofica Zichy ie rodom iz družine mejnih grofov Pallavicini. znane V težkem kožuhu iz težkih doubl? bbgov, nenad-krilj vo mcfrn in obenem fppega ktoia, bo naibujil mraz premagan. Najboljše si ga kupite pri tvrdki Drago Schwab Ljubljana aristokratske sbitelji. Njen nastop je bil prav krepek in se ie obnesel na celi črti. _ Ameriški cerkveni dostojanstvenik v Evrroi su ^.diužciie države sjvcio ameriške no svoji večini evangelske, predstavljaio vendar tudi katoličani iako silo. Združene države so že davno izvedle popolno in konsekventno ločitev cerkve od države, tako da ie pri ijih vera res privatna stvar vsakega posameznika. kPub temu. ali pa morda ravno radi tega na se vse konfesiie nemoteno lahko razviiaio in tideistvuieio. Tudi katoliška cerkev ie dobro organizirana in nrecei agiha. Nien vrhovni predstavnik je nadškof v Filadelfiji, ki ima navadno tu-di kardinahko čast. Sedai zavzema to> visoko mesto kardinal Deiis C. Daughcrtv. ki ie nedavno prispe! v Evropo. da poseti povodom svetega leta Rim. Samoumevno je porab;l to priliko, da ie obiskal tudi več drugih cerkvenih knezov v starem svetu. Te dni ie prispel v Pariz, kier so ga ze'n slovesno spreieli in kier ie gost pariškega nadškofa kardina'a Duboisa. I ■ NKO J. SRI/*^EK. Greh 2. Četno stanje. >Kie Tilč?« ^Ravnokar je odšel v proviiantoro. ..spod nadnoročnik. Ali bi ga poklical?« ;>Koliko !indi imate v četi?* »Pa — gospod nadporočnik. zdi se it okrog stodvaiset.« »Kai?« te nervozno znbobnal po mizi. Zdi se vam? Približno stodvajset? ^rib'ižno?« »Kni;ge čuva računski podčastnik, ospod tadporočnik. Vsakodnevne izpremembe — Prihod in odhod' moštva - Dovolite trenutek, prosim Morda —« V kotu za vrati je na štirih kratkih nož^cah čenrl vsled dol«rpga noferama Do fro-iti in natzaslnžneiših vremenskih zgod in nezgod že čisto počrnel In rnz-TJokan hmsfov rtbo'. novezan z močnimi železnimi obnočki in z debelo žabo .?ak'enien V mem ie četa prevlačevah z hoiišča na boiišče svn'n blagaino in arhiv, gospod narednik T;lč pa te v tei krinii zaveze skrival trdi še tobak, cigarete. saharin in podobne dobrote, za katere te pri sleherni delitvi obrnil •strto-inijo. Ključa, razume se. ni puščal iz rok. 2uno sem stopn M?chi — eden. Dva korporala — so trije. Patruljni vodje trije — šest Koliko je dragoncev?« »Dragnncev. gospod nadnoročnik. dvanajst in tilanov. če se ne motim — ulanov — dva sta odšla v bolnico — eden h škadronu — deset jih bo, mislim.« »Mislim! Mislim! Kai mislite, osel! Zaprem vaiu oba in se bosta hitro naučila reda Dosti dolgo že »ra>aio te vaiine nesramnosti. Prekleti Tilč! Taka sviniarija!« Prečrtal :e. kar je bil načečkal. pa prešel k vodu dunaiskih črnovojnikov. kj so nam bili dodelieni. »Narednik Prodnnovič —« »Oprostite, gospod nadnoročnik. Pro-danovič je v pehoti. Pri Dunajčanih je narednik Sobor.« a.!ez'k za zobe!« Zalučil ie svinčnik ob tla in šinil pokonci. kot da se mu je nod prostorno zadniico sprožila vzmet. Svedrasta sto-!ica ;e znrorotala sredi sobe. »Ti-i-ilča!« se mu je prelomi! glas S pestio je udaril po mizi. da je zaplesal va!;ček na svetilki. Planil sem iz izbe, kakor bi me gonil satan. »Bu-u-uh!« Zletel sem iz veže na piano — iz luči v temo — in se z vso močio in. težo zaril v ogromno k^po snega rred h;šo. Oh. kak« sem presrčno zaklel, kakor hitro sem zonet viel sapo In: »Baraba! Dvograba kamela! Mrlič smrdlii-vi!« pa podobne rožice so se mf vsule Iz ust ko sem v rezkem grudnovem vetru son hal proti proviianturi. Kai sem mani za prelestno I« vedro severno noč? Za vse tisoče rumenih In rdečkastih vijoličasti 'n zelenih zvezd nas?ipn;h Po nebu H še so s svoiimi mežikaiočimi okni lai k svettookim ga-vranom s tesno oodvitimi krili in hrbte oregrnbni z belimi prtiči. žgele v meter visokem snegu, kot da so polegle na sveže oorano posteljo. Nc! Nič! Ed:no za Tilčem. okoli raziarjenega komandanta za godum zavetjem v pi- sarni se ie lovila misel. Smrt božia in tista noč in tista pot! V provijantnri: »Aii ie tu Tilč?« »Ne!« Pet miiut pozneje v kuh:n.ii podčastniške menaže: «Je hil Tilč pri vas?« Izza mastnega štedilnika kratek: »Jok!« Bosanca Oojka Pri dragonc:h v konjeniškem vodu — tema. Dunajska bratovščina na spodniem koncu vasi ie mav-šliala in larednik Sohor me ie. ko sem ga pobara' za gospoda računskega. ia-hrulil s nonočno veščo in še malo drugače. Harambašn Prodanovič v pehoti ie po stari navadi že s prvim mrakom zanahnil za seboj in svoio liubico t;ho kamrico in mi zagrozil na lini s puškinim knritom in pištola... Upehan in preznojen sem obstal pod kanom. »Kam še? V dlvhsijo? Morda tiči pri VVeissu. naredniku?« Do gosposkega poslopta plemiškega dvorca Pa holmn med vitkimi topoli visoko v nočno iasnino kipečimi. in kostanji. z jekleno težkim zimskim bremenom oboroženimi, kier se ie bila naselila iara goseoda divizijska. je bilo skoro četrt nre. »Gori ie! Pri čaši zavretega vina sedita z Weissom! Tia moram! Se tia'«- Vzhodnik ie z ostrimi noži vrtal skozi obleko do kosti in ičipai v ušesa in m s krivimi kremplji. Solze, ki so iepre-stano curljale iz oči. so se na licih iz-preminiale v ledene iagode. »Kako? Se v diviz;io?« »Nak! Nikamor več! Domov! Nazai nod streho! Z vragom Tilč in nadporočnik!« Glava se »e zvila med ramena. Stisnil sem premrle pesti g'ob^keiše v hlače. prinognil se v kolkih in zdrvel ne glede na stezo vprek čez žamete proti domu. Deset minut nato sem v mračni vež! butnil v človeka h ga skoro podrl. Pol gluh in no! slep sem bil. ampak — vo-iak tudi hahaha! »Stari!« se ie zakresalo v možganih. Stegnil sem se nalik struni, pozdravil »Gospod nadporočnik. pokorno javljam. da na-edn:ka Ti'ča nisem našel!« sem zablebetal s šklepetajočimi čeljustmi. »Marš. proč! Ključ od shrambe mi dai! Na. tole *teklen:co naoolni! Potem spat!« je znrežal tik nred menoj gias narediika Tilča. »Kod se klatiš? Cela uro te čakava z nadnoročmkom. Ključ, pravim, če "e. sesuiem vrata!« Ali ni tr»'!či!o v mene iz lasnega? Dvakrat, trikrat sem z:nil in požrl nekai netismili^no trdegn. da ie zasklelelo v vekah. V kolen:h se ie zatreslo. Z ebirm rokans sem zakriti po zrake. Najnovejša ameriška senzacija New York, 25. novembra. V državi New York govorijo Ijndje zadnje Saše samo o Kipu Rhinelanderju. glavnem dediču premoženja Rhinelan-derjeve obitelji. Mož se je pred kratkim oženil z natakarico ia kuharico Allco Beatriko Jonosovo. štiri leta starejšo žensko, ki je hči navadnega šoferja ln \n svojih prednikih mulatka. Par (tel po poroki je odkrila Kipova obitetf to straSno reč in mladi mož je moral takoj na daljše potovanje, da si nekoliko prezrači mož stane. Odvetniki oa so začeli istočasno oster boj, da se Kipov zakon razveljavi. Načia. kako se hočejo Kipovi svojci iznebiti najnovejše sorodnice, je precej kompliciran. Pravni zastopniki Rhine-landerjevi jašejo trdovratno na trditvi, da je Kip v otroških letih radi neke bolezni zaostal duševno. Iz tiste dobe mu je ostalo jecljanje. Volja mu je zeV> oslabela. Začel se je bavlti z malo v redno družbo in ta Ka je seznanila z različnimi dekleti, med katerimi je bila tudi Alica Jonesova. Rhlnelanderja. ki je bil plašen človek, je v družbi te ženske prevzela neka neznana demoničnost. Alica ga je omrežila s svojimi spletkami in mu izvabila besedo, da io poroči. Vpliv te ženske na mladega moža Je bil baje tako velik. da se mu je skušal odtegniti s pobegom. A njegova slabotna volja mu ni odnesli iz stanovanja princa Al« fonza Orleanskega razne dragocenosti v vrednosti 2 milijonov pezet. X Polomi berlinskih kabaretom. V Berli« nu so polomi babaretnih podjetij sedaj ca dnevnem redu. Najprej je prišel polom v«, rijetetnega koncema Adolfa Vogla, njemu pa sledi drugo največje podjetje te vrste, družba Siegberta Wreschinskega. Slednji se je povspel do vrlo opasnega konkurenta v kabaretnem trustu zlasti v inflacijski dobi. Imel je v najemu berlinska kabareta »Rake« ta» in »Črni maček*. Polom koncema pripi« sujejo nekemu neuspelemu gostovanju na Dunaju, radi katerega je prišlo podjetje v velike plačilne zadrege. X Samomor dveh nemških gledaliških igralcev. V Monakovem je izvršil samomor jedva 32 letni gralec Rikard Kellerhaus. Ustrelil se je radi nesrečne ljubezni. Iz iste* ga vzroka si je nedavno končal življenje leta 1895. v Budimpešti rojeni igralec Jurij Gallimassy v Gradcu. X Grofica Bothmerjeva, ki ie bila nedav. no v Postdamu pri Berlinu radi tatvine ob« sojena na eno leto ječe in je prosila za od« goditev kazni, je sedaj izjavila, da se čuti mater že četrti mesec. Zdravniki, ki so jo na ukaz jetmšniškega ravnatelja preiskali, so to potrdili. Jfajboljje urjte! Din 198'- 30 im „ 248'- zo moSRe „ 268'- zo mošlie rjovi Din 198'- zn Stropne „ 218'- rjovi 99 PETOVIA" Ounaiska c.t, ih» V V G šr% pala2a LfuSstj. Kred. iti banke dotipal zid. vjel se za palico. Potem — potem je mukoma in skoro jokaje prišlo iz grla: »Vi? Ti? TI? Tilč?1 Neslanka. dva funta težka in tri vatle dolga se je izmotala iz narednika. Nato: »Suho svinjino zahtevaj zjutrai v pro-viiantari in pribolišek v rumu. Za sro-rndvajset mož Pobotnico naoiši takoi in jo §e nocoi odnesi natfporočniku v grad na podpis!« »Za mene zadrži pleče. Si razumel?« >- - - -K I »S piiačo ravnaj, kakor sem te učil. Na vsakih deset litrov ruma po liter ji po! vode. Višek — nekrščeni seveda — za menel« »Pek prinese zarana štruco belega kruha. Zavojček tobaka mu daj!« »Ključ semMCljoč od skladišča!« Strahoviti smrad po žganju, ki ie naredniku ouhtel iz ust. bi bil onesvesti) vola. No čudno. Meni ie nesnaga hipoma razblstrila glavo. »Kaj se dereš. klluse pijano?« sem bruhnil. »Kje si bil? Kod te je vrag nosil?« »Jezik za zobe! — KJJučI« »Kakšen ključ?« »Od shrambe!« »Kako?« »Korito si poišči, negoda! Korito! In vlezi se!« »Kai, ušivec? Ne daš? Mene, svojega predpostavljenega, boš oviral v izvrševanju nadzorstva nad skladiščem? A? Na raport jutri, pasja duša! al ti bom! — Na! Tu imaš!« In me ie z roko oplazil po licu. *Joi, Tilče! Udari! si me? In nekai si rekel zraven?« Skočil sem na njega, popadel ga z levico za prsi. z desnico za goltanec. Pa je po narednikovi glavi, po vratu, po nosu. po očeh zaplesala in zakovala pobesnela pest. Narednik je hropel kot kovaški meh. Nekaj časa je opoteka! z rokami i i nogami Pa je naenkrat postal miren, se zazibal in sesedel. Pest se je prestra šeno ustavi'a sredi zamaha. Pred očmi je zavalovalo morje luči — po hrbtu je spolznil mrzek curek. Zapičil sem se pred se v temo in iz zadrgnjenega grla sem zastokal: »Tilč!« Na tleh ie izpregovorilo čisto mirno in v neskočnem zevanju: »Kai bi rad, fantek moj? Pijan sem. Uh, tako pijan. Daj, pomagaj mi vstati! Veš, na streho sem bil zlezel po lestvi za hišo in v snegu sem sedel, da se prezračim. O! S snegom sem si hladil glavo. Nič ni zaleglo. Ampak nič se zato ne jezi. prijateljček! Ne bodi zverina! Pomagaj mi daj! — Oh, kako sem žejen!« Piš vetra, ledenega in dobrodeinega. je hušknil iz noči v vežo. Poblaznelo kolo se ie razblinilo, samo še nekaj ostudno sladkega se ie valjalo po ustih. »Mrcina!« sem siknil, viel kljuko in odnr! vrata v sobo. Tilč, narednik, se ie sunkoma pobral. »Ne bodi vendar tak! Kam greš? -Daj!« me je zagrabil za bluzo, potegnil nazaj v vežo in mi tiščal obšito steklenico. ki io ie še vedno držal v roke. »Saj sodček še ni prazen. Kaj ne. da ni?« »Za tebe je! Nič ti ne dam! Spat! — »Lahko noč!« »Jaz že ne! Tisto pa ne tovariš! Požirek moram še dobiti. Požirek ruma me ozdravi popolnoma. Ali bi rad. da umrem? Daj no!« Zasmejal sem se na vsa usta. »Tilč, pameten bodi! Rnma ie komaj še ljudem za jutranji čaj. Nočem! Ne smem! Četa naiu bo tožiia. Že davno godrnjajo!« »Tožila ? Četa? Komu? Naj stari črhne katero, ako sme. Potlej ga jaz pobaram za usnje in podplate. Ob šestih pa tako dobiva novo partijo. Ničesar ne bo manjkalo. Daj!« Vraga! Kako ie rekel korporal Ječme-nica? »Mlini usode melje jo počasi. Zrno za zrnom!« »Dobro!« sem deial pijancu. »Dobro. Tilč! Dam ti! Vsega in kolikor hočeš! Mera bo tem prej polna!« »Kaj praviš0« »Nič. Tilč! Nič!« Vzel sem ključ iz žepa in odklenil skladišče. Še svečo na polici sem prižgal. »Natoči se. Tilč! Natočil« Narednik ie zakolovratil v skladišče do soda in pipe, podstavil steklenico, odvil in žlobudral: »Saj pravim, da si dobra duša! Lt vpiti ne smeš na me. In tudi udari! si me. se mi zdi. Tega ne stori več. Zelo sem občutljiv.« Čutara je bila polna. Žgana pijača ie nehala kapliati. »Zapri pipo. Tilč!« »Zapri jo ti! Obiščem še Dunajčane. Prebudi me ob času. Ne pozabi na meso in rum. Četno stanje je stoenoiidvajset mož. In pleče ...« »Vse uredim. Ne skrbi!« Nagnil je steklenico in izpil požirek. začepil. posodo in jo vtakni! v žep. v žep. ;>Posvcti mi!« Brez ugovora sem postregel. Narednik se negotovo odziba! čez pra;c »Lahko noč. mali!« i-Lahko noč. Tilč...!« Upihnil sem svečo in zaklenil skladišče. Postal še pred hišo. Se ozrl po zvezdah. Pogled ie za hip obvisel na poslopju, kjer ie sr>a! konjeniški vod. »Lahko noč. priiatelj Ječmenica! Tudi tebi lahko noč!« (Dalje v božični številki.) 1. Z.: - izem i Umetnik, čisto modemi umetnik. Imenujejo ga globokega in duhovitega. odkar ie nzstavil oljno sbko »Krava na paši». Slika ie napravila fi.rore. glas o nji 'e šel noter v da'inl beli svet. saj so io ocisavali vsi. ki ka' znajo, in še več tisti, ki ne vedo. kako malo znaio. Bila je res čudovita: Če si io gledal od desne strani, se ti je kazala morska deklica, če si jo občudoval od leve. si videl podrto kočo z finančni minister o Mstinali Ekspozc g. Stojadinoviča v Narodni skupščini povodom debate o dvaaajstinah. Beograd. 28. novembra. Včeraj ie podal finančni minister dr. Sto- jadinovič v Narodni skupščini ekspoze O novih proračunskih dvanaistinah za mesece december t. L, marec 1926. ter dejal mod drugim: V novih proračunskih dvanajstircah znaša/o izdatki 4 milijarde in 85 milijonov dinarjev. Dvanajstine za avgust-november t. !. so znašale 4 milijarde tn 68 mfll onov, a dvanajstine za april-iunij t. 1. 4 milijarde ln 101 milijon dinarjev izdatkov, tako da dobimo skupen znesek za leto 1925-26 12 ml-iijarri in 251 milijonov proti 10 milijardam hi 405 milijonom izdatkov v državnem proračunu I. 1924-25. Povečanje znaša torei v tem leta 1 milijardo hi 846 milijonov dinarjev. Ta povišek je nedvomno znaten, toda ne srr.emo pozabiti, nadaljuje minister, da pomeniš v stvari vendarle večie zadovoljenje državnih potreb. Ako hočemo graditi železnice, ceste, bolnice ln šele ter bolje plačati državne uradnike in upokojence, je povišek potreben. Povečanje izdatkov. Pri razmotrivanju podrobnosti vidimo, nadaljuje minister, da ie povišek pri osebnih i z d a t k i n največji za državne upokojene e. Dočim je v državnem proračunu 1924-25 bilo predvidelo za upokojence v celi državi 283 milijonov dinarjev, se je v 1. 1925-26 dvigni! ta kredit skupno na 560 miiijonov dinarjev, kar pomenja posvojitev napram prejšnjemu proračunu. Ta povišek je tako velik in resen, da se je morala vlada posebej baviti s tem vprašanjem ter pripravlja ukrepe, da bi se to veliko Število predvsert: mladih, zdravih in ra državno služtto sposobnih upokojencev zmanjšalo. Kot prvi ukrep v svrho zmanjšanja izdatkov se predlaga v teh dvanaistinah, da se število let službe, ki je potrebno za dosego pravice na pokojnino, poveča od 10 na 15 let Drugo povečanje osebnih izdatkov se nanaša na uradnike po zakonu o civilnih uradnikih, katerih je mnogo več, kakor se je predvidevalo, in to zaradi uveljavljenja tega zakona o civilnih uradnikih. ovPečanje v teh dvanaistinah znaša skupno 115 milijonov dinarjev. Nadalje so se povečali tudi izdatki za invalidske podpore. Dočim je bilo za invalidske podpore in doklade predvideno za 1924-25 290 milijonov, je v tem proračunskem letu dosegla ta svota skupno 390 milijonov dinarjev. V pogledu materijalnlh Izdatkov je povdarjati, do se je povečala zlasti ona vrsta materijalnlh Izdatkov, ki se mere označiti produktivna. Tako vidite v re sora prosvetnega ministrstva, katerega proračun za 1. 1924-25 je znašal 1 milijon ln račun za 1. 1924-25 je znašal 1 milijardo in 782 milijonov dinarjev, da se je letošnji proračun skupno s temi dvanaistina.nl dvignil na 2 milijardi in 218 milijonov dinarjev; povišek maša torej 436 milijonov dinarjev. Drugo povečanje materijalnlh izdatkov beleži ministrstvo za zradbe, čegar proračun je povečan v tem letu na 496 milijonov dinarjev; v L 1924-25 je znašal 396 milijonov dinarjev. Povišek znaša torej 97 milijonov dinarjev, od česar se je uporabilo samo za popravila in zgradbe cest 66 milijonov dinarjev. Pri ministrstvo za kmetijstvo in vode znaša povišek 52 milijonov dinarjev. Od 214 milijonov se je dvignil proračun na 367 milijonov dinarjev zaradi uve-Ijavljenja zakona o kmetijskem kreditu. Končno so se materijalnl Izdatki povečali tudi zaradi plačanja obveznosti Iz prejšnjih let. V to svrho je bilo predvideno v l. 1924 skupno 60 milijonov dinarjev; ta svota se je povečala v teh dvanaistinah za 150 milijonov dinarjev, kar pomenja. da ie drsava v tem letu v znatni meri poravnavala svoje stare dolgove in tako manjšala svoto letečega dolga Povečanje dohodkov. Spričo povečanih izdatkov so se v enaki meri povečali tudi dohodki. Tako so dohodki trošarine, ki so dosegli v prvtti 9 mesecih I5>24 505 miiijotsov dinarjev, narasli v enakem času t. 1. na 586 milijonov dinarjev; povišek znaša torej 61 milijonov dinarjev. Dohodki taks so dali v prvih 9 mesecih 1P24 890 milijonov, a letos v enakem času 907 milijonov, to je višek za 17 milijonov dinarjev. Neposredni davki in doklade so zveženo streho: tisti ki več vedo ko ti sam. pa so dejali, da na siiki ni krave, ni morske deklice in ni podrte koče z zveženo streho, siika da marveč kaže lepo spremir.iasto — ovratnico. Ko je bila vojna med kritiki najhujša in postala že osebna in groba, se je lepo izkazaio. da slika visi — narobe. Brž na brž so io obrnili prav in po novih mukah dognali, da gre za staro, kriven-často in Po svoie obsekano rakitno na močvirnem travniku. Ali je res rakitna? Je. NL Morda — ? Poklicali so umetnika. tistega čisto modernega umetnika i udi on jo ie gledal, obračaj, nazadnje se ii zaničliivo posmehnii. »Kdo ima na vesti ta priskutni zmazek?* je dejal, pljuni! in šel. fKako globoko, duhovito!® so si kimale oči še zadnjih dvomljivcev. »Ali vas ie?» so iim pravoverni pristaši modernizma strgljali korenček. — Umetnik, tisti čisto moderni umetnik pa ie baš tačas kobali! od impresijo-nizma preko kubizma do ekspresijonlz-ma in se po teh in še mnogih drugih izmih ustavj) pri najmodernejšem neum-nizrnu. Pijan od slave in samozavesti je začel slikati ljudi. — portrete takorekoč. Sijajno! Podobni so bili drug drugemu ia vsi vkup vreči pravi vreči knoraplr- vrgli v prvih 9 mesecih 1934 866 miMJooov, a v enakem časa t L 1 milijardo ta 160 milijonov, to je višek za 294 milijonov dinarjev. Carinski dohodki so dosegli v prvih 9 mesecih 1924 985 milijonov in v enakem času t 1. 1 milijardo 385 milijonov, kar pomeni, da je dosegel višek svoio 300 milijonov dinarjev. Končno so dali monopolskl dohodki v prvih 9 mesecih 1924 1 milijardo in 734 milijonov, a letos v enaki dobi 1 milijardo in 765 milijonov, tako da je višek dosege! 31 milijonov dinarjev. Na ta način Je v prvih 9 mesecih t. L višek pri teh petih skupinah državnih dohodkov dosegel svoto 700 milijonov dinarjev. Ti povečani dohodki nas morejo, kakor izvaja minister, zadovoljiti v tem smislu, ker se je s tem vravnovesil državni proračun. Vendar se mi s tem stanjem ne smemo zadovoljiti, ker ta povečanja se morajo smatrati danes kot maksimalna. To ie maksimum državnih obremenitev, kl Ka more spričo sedanjih prilik prenesti narod. V bodoče aH bolje v najbližji bodočnosti moramo računati prej z manjšanjem državnih obremenitev naroda kakor £ njihovim povečanjem. Carinska tarUa. Posebno pozornost smo posvečaH vprašanju carinske tarife, predvsem v zvezi s padcem cen kmetijskih pridelkov. VI veste, izvaja minister, da imamo še Izvozno tarifo, ki močno zadeva kmetijske pridelke. Ml smo doslei vedno vodili politiko, da te izvozne carine postopno zmanjšujemo ali popolnoma ukinemo. Baš te dni se je sklenilo, da se poslednje Izvozne carine na cereall-je in živino popolnoma nkinejo ln mi pričakujemo, da bodo te mere povoljno vplivale na cene cerealij in živine v naš! državi Naša uvozna carinska tarifa se ima označiti kot maksimum, ki je mogoč. Ta predstavlja v stvari našo borbeno carinsko tarifo: kolikor več trgovinskih pogodb bomo sklenili s tujimi državami, toliko bolj se bodo zmanjšale uvozne carine. Doslei smo končali trgovinske pogodbe samo z Italijo in Avstrijo, a čakajo pogodbe s Češkoslovaško, Francijo, Anglijo, Nemči'0 In dragimi državami. Te visoke zaščitne carine so bile uveljavljene, da pri trgovinskih pogajanjih z njihovim popuščanjem dosežemo čim povoljnejše postavke za izvoz naith kmetijskih pridelkov v inozemstva Izenačenje davkov, V zadevi neposrednih davkov ie zlasti težko stanje v krajih Banata, BaSke in Ba-ranje. (Dr. Šečerov: Hrvatske in Slavonije). Deloma se je to začelo bolj občutiti tudi v Hrvatski in Slavoniji (Svetozar Pribičevič: Popolnoma enako se občuti.) Težkoče v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji izvirajo h treh razlogov. Prvi je v sistemu samem crevzeetm iz bivše Ogrske, ki ie kompliciran in težaven spričo velikega števila davčnih oblik. Po mišljenju vlade se mora uvt-sti nov davčni sistem neposrednih davkov, po katerem bodo državljani v naš! državi plačevali eno in isto vrsto neposrednih davkov. (Dr. Šečerov: Kdaj se bo ta načrt predložil?) Ta ntčrt Je izdelan v ministrstvu, proučava se v vladi in ko ga bo vlada odobrila, bo predložen Narodni skupščini. Drugi razlog davčnim težavam v Vojvodini Je v davčnih zaostankih. To so velfke svote m finančno ministrstvo Je izdalo nalog. da davčni zavezanci poravnajo svoj dolg v kratkem roku v me]ah svoje ekonomske sile. Tretji razlog davčnih težkoč v Vojvodini obstoji v visokih samoupravnih doklajah. V tem pogledu so se sklenile gotove olajšave. Dalje se je sklenilo znižanje obrestne mere na davčne dolgove od 12 na 8 odst od 1. januarja 1926 daVjc. Tudi se obresti za prvi čas ne plačujejo. Nadaljnji ukrep v svrho olajšanja davčnih bremen v Vojvodini, Hrvatski in Slavoniji je odprava davka na imovino z vsemi dokladair.i za !. 1925. Želji za brisanje nekih drugih davkov se ni moglo ustreči, ker bi se tako brisali državni dohodki, ne da bi se obenem zmanjšali državni izdatki. Naša politika mora iti za varčevanjem v iidatkih >ti sc v tem pogledu pripravlja'0 mere predvsem za znižanje osebnih tzdat- ia. ki ji na štuli sedi buča in kl jj izpod buče visita dve dolgi salami. Ce portret velja inteligentu. je buča podolgovata in salama drobna; če ga je naročil mož brez akademičnega grada, je buča okrogla in salama lepo zajetna in debela. aMehka linija!« pravijo občudovalci. »Križ božji, koliko globine!» »In zdravja!* «Razkošnosti!» Ta žanr njegovega slikanja se je kmalu začel imenovati — salamizem. Umetnik se je po očitnem uspehu, ki ga ie z njim dosegel, evolucijoniral še do drugih izmov in obstal, slaven in mogoč. ob pluskvamperfektizmu in eksakt-nem futurizmu. Zdai ie zaiaha! cek> Pegaza. pa ne tistega klasičnega kljuseta. marveč modernega. čisto modernega žrebca. ki tma dinamo in se nosi od zenita do zenita vsega futurizma in dadaizma. Po žrebcu in aadaizmu se je seznanil s poetom, često modernim poetom, ki Je Pisal dadaistične in zenitistične verze o umetnosti najmodernejšega slikarstva. Umetnost obeh se je medsebojno tako spopolnjevala. da je kmalu spajala ži satanizem z dekadentizmom in to kvint-esenoo aainovejše umetnosti prelivala v kov. Vlada bo rada trvaievala zadevne predlog« fz vrst narodnih poslancev. Finančna pooblaščeni«. (Bede vnešenih finančnih pooblaščen) j« finančni mMster dejal med drugim: V dveh zakonskih členih Je pooblafiSen ministrski svet, da more skleniti dogovor z Narodno banko, po katerem more ta kupe vati devize v svrho zaščite hi krepitve naše valnte. Ta politika Je vodila tudi do- Gospod dr. Camillo Morocutti, zdravnik v St Qjti pri Mariboru, ki je napisal pacifi. stično knjižico »Europs ur d die vdlkischen Minderheiten« ter zavjem« precej važno mesto na manjšinskem kongresu v Ženevi, j« priobčil v nedeljski (21 t. m.) Številki »Cillier Zeitung« obširen uvodni članek, ki Je interesanten in važen v več ozirih. Pred vsem se dr. Morocutti tu popolnoma identi. ficira s zahtevami Nemcev v Sloveniji, piše z visokega o »slovenskem nacijonalnem šo> viniimu«. govori o »die angehlichen Unter« druckungen und Entrechtigungen der Kiirnt. ner Slovenen« itd. Dalje hvali znani sklep koroškega deželnega zbora, da se sestavita dve komisiji deželnih poslancev obrh na. rodnosti, ki naj preiskujeta pritožbe sloven« ske narodne manjšine. Jedro in poglavitni smisel njegovega članka pa je poziv na me. rodajne faktorje v Sloveniji, oziroma v Ju. goslaviji, da se tudi v naši kraljevini orga. nizira uradna preiskovalna komisija, ki bi sestojala iz članov državnega naroda in iz nemške narodne manjšine ter bi imela pre. iskati stvarno in objektivno stanje nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Ustvarila naj bi se reciprocitetna politika glede na« rodnih manjšin, nemške v Sloveniji, oziro. ma v Jugoslaviji, ter slovenske v Avstriji in sicer v pozitivnem smislu. Dr. Camillo Morocutti še posebej naglasa, da so se za« atopniki nemSke manjšine iz Jugoslavije v Ženevi izrazili takorekoč slovesno, da so pripravljeni nastopiti za pravične in stvar, no dokazane zahteve koroških Slovencev, če treba tudi zoper lastne nemške sorojake na Koruoškem. Nas je iznenadilo pred vsem eno. Dr. C. Morocutti živi v St. Ilju, onem znamenitem Št Ilju, kjer so Nemci pred osvobojenjem, v staroavstrijskem času, naselili posebno protestantsko»nemško kolonijo, edino iz na. mena, da se položi temelj za direktno zve. zo kompaktn«»nemškega teritorija z Mari. borom, doMej nemškim jezikovnim otokom. On živi v tem št. Ilju. ki je najklasičnejšl primer, kake imperialistične namene je ime. lo za Avstrije nemštvo na slovenskem ozem lju južne štajerske, in kljub temu nima niti besedice, da bi kot objektiven opazovalec, kakor se je skušal pokazati v svoji začetko« ma navrdeni knjižici, naglasi! udi, da obsto. mistični ptsrverzizem in fatalni škanda-lizem. Pa tudi to iima ni zadostovalo za prav dolgo. Iskala sta. kakor pač išče vsak mlad talent, novih potov in sta našla (najbolj s poetovim halucinizmom) im-potentni paroksizem in božiastni eksal-tizem v veselem, vase zagledanem pa-raiizmu. Tu sta in nihče ju ne premakne. Slava! Ne zamerite, ampak tako-le ie bi!o- Grem vam v razstavo naših mladih in najmlajših — najmodernejš h. V razstavi ni nikogar. Sam hodim od slike do slike od kipa do kipa. gledam umetnine, gledam v seznam in mi ie hudo. da nikoli tako. »Kaj ti ie tu. kaj ti je tam?» ugibam, ne uganem. Obupan, da sem v napredku časa tako zaostal, vzdihnem in otožen zapustim tihi. samotni hram moderne, najmodernejše umetnosti. Zunaj srečam znanega kritika, ki piše učene slavospeve moderni umetnosti, tako učene, da iih nihče ne razume, celo moderni in naimoderneiši umetniki ne vsi. Lepo pozdravim in vprašam: »Kam pa. kam?» «V razstavo.« slej in je njen cilj, da se onemogočijo hitra valovanja dinarjev*ta tečaja. Vlada smatra, da Je ta poll.ika koristna ljudskim Interesom. Ako se bo vrednost dinarja držala na relativno stabilnem tečaj«, bo naša v»l»ta lahko baza za resne;še gospodarske In trgovinske kalkulacije. Samo v to svrho se predlaga, da v primerih, kadar bodo na bora! višk! deviz, more Narodna banka te viške odkupovati ter iih prodajati, kadar deviz primanjkuje. Ja velikanska razlika med nemško manjši, no v Sloveniji in slovensko na Koroškem, in sicer v zgodovinskem, genetičnem, kul. turnem, socijološkem in socijalnem ter go. spodarskem pogledu. Tudi mi akceptiramo princip reciprocitete v odobravanju narod, nomanjšinskega problema, toda biti ne sme mehaničen — marveč mora temeljiti na stvarnem stanju, na vpoštevanju vseh prav. kar naštetih momentov razlike med eno in drugo narodnostno manjšino. Vsakdo, kdor hoče veljati zs objektivne, ga opazovalca, ne pa le za aktivnega ude. leienca. čeprav se odeva z videzom paeifiz. ma. mora odpreti oči za sledeča fakta. kate. rib glavni argument je, da so baš fakta. Nemci so bdi pred osvobojenjem gospo, dujoči element v Sloveniji- Njim je pripa« dala skoro vsa plemenitaška veleposest ve. lika večina meščanskega kapitala, njim je pripadala na Koroškem in velikem delu Sta. jerske, osobito v predelu ob Dravi, velika večina uradniškega, trgovskega, obrtnega in ostalega meščanstva, bodisi da Je bilo nem. škega izvora ali Ie politično nemško orijen. tirano. Tudi delavstvo, dasi slovenskega po. kolenja, je bilo skoro v celoti v nemškem političnem in kulturnem območju, prav tako tudi velik del kmetskega prebivalstva, in to gospodarsko in prosvetno najkrepkejši del. Zdi se nam naravnost absurdno, da mo. ramo še vedno ponavljati te tako sploSno znane stvari. Ali vidi se še vedno potrebno. Nemci so se nam često smejali na stične lamentacije in nas zasramovall. češ. ste pač manjvredna rasa. Mi se danes tega prav nič ne sramujemo, ker se dobro zavedamo, da je bilo nesrečno naše narodno stanje čisto enostavno samo rezultat zgodovinskega raz. voja, posledica tisočletnega gospodstvi nem štva nam avtohtonim slovenskim prebival, stvom. Toda doba narodnega preporoda nam je prinesla rešitev. Prinesla je narodno ©sve ščenjc slovenske narodne množice in naš cilj jc postal: osamosvojitev v narodnem, kulturnem in gospodarskem oziru. Nemštvo se je čutilo ogroženo, ker se mu je pričela iznrkati slovenska masa. Začelo je borbo zoper nerodni preporod slovenske, gal judstva, začelo je boj za svoje »posest. »Ali smem z Vami?» »Zakaj pa ne?« Rodiva od slike do slike, od kipa do kipa. in kritik razume vse hi govori čudovito dosti. Pokažem sliko in vprašam: »Oprostite, kaj je to?« »Čudim se Vam,» me pomilovalno pogleda. »Kai ne stoji v seznamu: »Pasti-ričica kravice pase . . .?« »Hm . . . Tako ...? A kje je pastirica. kje so krave?« Poznavalec moderne, najmodernejše umetnosti me debelo gleda, gleda, kakor žaba jajca. »Vidim.® pravim. «le neke pege. neke madeže na platnu.« »Cemu se norčujete iz umetnosti, hčer ke božje?« »Saj se ne!« odkimam in zardim. Gospodu kritiku sem se najbrž zasmilil. Začel ie docirati: »Vidite, to je načelo moderne umetnosti Kritiki imenujemo te vrste slikanja — kako? — analizo. Umetnik, tako se zdi. razkraja prirodne barve po zakonih optike v sestavne dele m tih razdeljuje co platnu. Naloga Vašh oči je zdai. da dobite predse sintezo, to se pravi, da združite v prvotno celoto spektralne elemente na sliki. —■ Ali razumete?* \ Norve&ko ribje olje (Oonth) E m emulzijo garantiiano pristno, med - I dnalno. priporoča lekarna Bahovec, g L ubljana, (pri čevljarskem nostu'. E no stanje« med Slovenci, to je za ohranitev vseh onih uspehov, ki so jih dosegli tekom stoletij na našem ozemlju, za vse svoje pri. vilegije. In pričela je slovensko.nemška bor. ba, ki je borba za narodno osvoboditev pod. vrženega ljudstva, borba med gospodu jočim in podložnim elementom. Med njima ni kompromisa; zmagati mora ali eden ali pa drugi. Usoda je odločila nam v prid. Naše osvo. bojenje ima značaj narodne revolucije, ka. kor so Čehi dosledno in pravilno označili obnovo svobodne narodne države. Logično sledi iz tega načela, da osvobojeni narod ne bo priznaval onih narodnih pozicij, ki so si jih Nemci zgradili med nami. To je načelna stran problema. Sedaj pa še konkretno o reciprocitetnem postopanju. Nemci v Sloveniji pripadajo po ogromni večini gospodarsko najkrepkejšemu stanu, po izobrazbi so v najugodnejšem stanju in »o skoro brez izjeme narodno popolnoma zavedni, vse to radi označene geneze nera= štva kot državne avstrijske narodnosti Ko= roški Slovenci so bili ves čas na narodni meji in narodni preporod jih je mogel ob« jeti najmanj; tamkaj imamo še vedno sta. nje pred narodno revolucijo. Tam ni slo. venske inteligence in slovenskega kapitala in narodna zavednost je omejena na krog manj izobraženega ter gospodarsko in soci« jalno šibkega kmetskega prebivalstva. Vsled te razlike že je umevno, da bo Nemec vse bolj energično in spretno ter naglo zahte val svoje narodno«manjšinsko pravo, nego Slovenec na Koroškem. In pri tem še naj. važnejše: Nemec v Sloveniji zahteva kot kolonist, kot potomec priseljencev na slo. venski zemlji nemško pravo, Slovenec na Koroškem zahteva na avtohtonih tleh uve. Ijavljenje najprimitivnejših narodnih pra« vic. Opozorimo g. dr. C. Morocutti ja: Pri. rodno pravo koroških Slovencev je, da iz. vedejo med svojim ljudstvom narodni pre. porod, kakor smo ga izvršili na Kranjskem in Štajerskem, tedaj da si uredimo svojo na. rodno vzgojo za celokupno koroško.sloven. sko ozemlje, ne le tamkaj, kjer tega ne bra. ni slučajna večina «nemško«misIečih». Pri. stavljamo, da v tem ni zapopadena ireden« tistična misel: nasprotno, dajte nesporen raz voj slovenskemu narodnemu preporodu na Koroškem in naši rojaki bodo zadovoljni tudi v Avstriji. To je bistvo recipročnega prava, kakor ga pojmujemo mi. Zato mi, dosedanja parijs nemških gospodovalcev, sprejemamo rcci. pročoo pravo z vpoštevanjem vseh navede, nih razlik med obema narodnima manjši, nama. Da sta se osnovali narodnomanjšinski ko« misiji v koroškem deželnem zboru z dr. Petkom in Poljancem kot članoma, beieiimo 5 zadoščenjem. Toda — čakali bomo na re. zultate, zakaj odločujočih političnih in vlad. nih gospodov v Celovcu ne poznamo šele od tega dne, ko sta se komisiji ustanovili —• gotovo pod nekim pritiskom, dasi bržkone ie moralnim —, marveč že od poprej, ko niso imeli za slovenski narodni razvoj dno gega kot samo odklonjevalno stališče. Za« to bomo napeto pričakovali, da se bodo iz« kazali pravične napram Slovencem ne le v formi, marveč tudi v stvari. Dr. C. Morocutti in še nekateri drugi nem ški voditelji se radi sklicujejo tudi na slo« vensko narodno manjšino v Italiji. Podčrta, vamo: S to manjšino pa je stvar drugačna; naši primorski rojaki so narodno zavedni, so prosvetno, kulturno, socijaino in v pre. cetšnji meri tudi ekonomsko dovolj krepki Oni so sedaj, ko so popolnoma uspešno pre« živeli fazo narodnega preporoda, sposobni sami zastopati svoje narodnomanjšinsko pravo, enako kot — Nemci v Sloveniji. Da so naši koroški rojaki to kar naši vrli in na« rodno svestni ter enotni Primorci, potem bi sprejeli načelo reciprocitete brez pridržka, na Koroškem. G. dr. C. Morocutti se je postavil v svoji knjižici na etično stališče za premotrivanje narodnomanjšinjskih problemov. Obžaluje, mo, da ni ostal dosleden in zvest sebi. za. kaj v članku v «Ci!lier Zeitung« napada le nas, nima pa nikakih besed graje zu tiste faktorje, ki so povzročili ono narodnostno stanje, kakor je obstojalo na naši severni narodni meji vse do I. 1918. Tudi v tem po« gledu se je treba postaviti — ne na pristran sko nemško, marveč na objektivno, na etič. no stališče. Žal nam je, da g. dr. C. Moro« cuttija na tem potu ne moremo spremljati z onimi simpatijami, kakor si jih jc pridobil s svojim prejšnjim, lepšim prizadevanjem. I Molčal sem in rdel. Kaj ne bi. ker sem spozna!, kako strašno sem neveden in ! starokopiten. da iščem v moderni in naj modernejšem slikarstvu jasnih slik. «Da.» je rekel gospod kritik, »to je kajpak precei težko, oči in pamet se morajo navaditi!« «Hm.» sem pokima!. »To je res. Čudovito rad bi znal to. Veste, kaj: pridite jutri k meni na kosilo, da bova še kaj govorila o teh velezanimivih stvareh Kajne, da pridite?« »Pnosim. rad.« In je prišel. Miza ie bila pogrnjena in pripravljena za impresijonistične gurmane. »Izvolite, gospod!« sem vabi! in postavil predeni nekai krožnikov, čisto modernih krožnikov, na vsakem je bil kozarec s prozorno tekočino. »Oho. kai Pa je to?« se ie začudil. »Ostrige, gospod » «Kje? Vidim krožnike, vidim kozarce s tekočino, ostrig notri ne.» »So. To ie. vidite, načelo vede. znanstveniki ga imenujemo — analizo, i Nekaj ostrig, veste, sem kemično ana-j liziral, ored seboj iih imate v sestavnih delih —.» Kritika ie vzdignilo. A jaz sem dalie dociral: »V tem-Ie prvem kozarcu n. pr. M Da se razumemo V odgovor g. dr. Camillu Morocuttiju. U PMM DOTA lahko nese po pranju svojega le tako velikega sinčka domov, saj pere s ferpentt-novtm .GAZELA*- milom, katero JI prihrani ves trud. Poizkusite tudi VI s .GAZELA*-milom. IA lilUO Po slovanskem svetu Štefan Žeromski Kakor smo že poročali, je 20. novembra umrl poljski pisatelj Štefan Žeromski. eden največjih reprezentantov moderne poljske literature. Slovenci njegovih del žal It nimamo prevedenih, vendar pa ie Žeromski tudi med nami že dobro zian. zlasti ker obsega hrvatska Drevodna literatura več njepjvih dobrih romanov Štefan Žeromski ie bil roien leta 1864. v Varšavi, torej leto dni po nesrečni po!;skl ustaii. ki pomenia vetik memik tudi v poljski literarni zgodovini. Ru mantika ie začela kloniti pod kruto re-alnostio in se ie polagoma umaknila realizmu in laturalizrmi. Obenem so se vsi boljši duhovi, ki se politično ni9t) mogli več udeistvovati. zatekli v literaturo in umetnost in obe silroo dvignili. V tem ozračju še vztraial tudi Žeromski. vrstnik še živečega pisatelja Reymonta. ki ie dobil letos Noblovo literarno nagrado. Zerom>ki se ie učil pri Rusih in Francozih. Ohranil pa ie svoVi slovansko čustvenost, ki daje njegovim delrw nrav posebno obeležje. V svojem živlieniu in svojih delih ie bil navdušen poiiski catriiot. to celo v taki meri. da tendenclioznost mnogih niego-vih romanov kvari čisti umetniški užitek. Njegova nniboli zmna romana sta «Verna reka® Oeta 1013.) !ti «7gr>dhn greha« (leta 1910), ki sta oba izšla tudi v hrvatskem prevodn. Poiiski narnd ie izgub'! z Žeromskim enega svoiih naiodličnejSlh sinov, kakršnih nova generacija tudi med Poljaki ne zmore več. Boj praške občine proti stanovanjski krizi Kot primer, kako naj se odpravlja stanovanjska heda, naj nam služi Češkoslovaška in zlasti Praga, ki se je po vojni z vso silo vrgla na rešitev tega tako perečega vprašanja. Na tem mestu smo sc že večkrat bavili z raznimi akejiami za gradbo malih stanovanj in zlasti enodružinskih hišic, ki so jih vzela v roko razna podietja. v prvi vrsti denarni zavodi in ki imajo na tem nolju že precej uspeha. Največ sta dos'ej poleg mestne občine praške storila dva velika češkoslovaška denarna zavoda. Vmogradska hranilnica in Legionarska posojilnica, o katerih je »Jatro* že par-krat pisalo. Praška občina je sedai zopet Izdelala načrt za novo velikopotezno akc"" ki bo omogočila, da pridejo mali ljudje ne samo do zdravih stanovanj. ampak tudi do lastne hišice. Praška občina hoče svoia velika zem. Ijišča na Malvazinti v Smichnvu nad pokopališčem razdeliti na 92 narcel in jih za 80 let odstopiti onim. ki zgrade na njih tekom enega leta družinsko hiše po načrtih, ki jih je izdelala občina. Zato bodo morali plačevati po 2.40 češkoslovaških kron na leto vsak kvadratni meter parcele. Občina iznos'":e za vsakega, ki se poteguje, da bo deležen te akcije, stavbno dovoljenje. Mesto zida na teh parcelah hišice tudi samo. ako mu interesenti povrnejo stroške. Hišice se bodo zidale v vrstah po osem. Zazidani prostor vsake stavbe bo znašal približno 32 kvadratnih metrov. ostanek parcele pa se preuredi v vrtiček. Samo 12 parcel se unorahi za zidavo dvodružinskih hišic, od katerih bo imela vsaka po 52 kvadratnih metrov zazidanega prostora. Praška občina si ie zamislila troie tipov hišic. Stavbe prvega tipa bodo le deloma nodkletene. V pritličju predvideva načrt 20 kvadratnih metrov veliko kuhinjo, stranišče in shrambo, pod streho pa 16 kvadratnih metrov veliko sobo. Stroški so proračunieni za to vrsto hiš na 23.000 do 26 000 češkoslovaških kron. Drngi tin se razlikuje od prvega le v tem, da bodo hišice ponolno-ma podkletene in bodo imele po'eg visoke in obsežne kleti tudi veliko in zračno pralnico. Te hiše bodo za kakih 4000 Kč dražie. Tretii tin so dvodrtižin-ske hišice. Vsaka od njih bo Imela v podpritličju veliko pralnico in k'et. razen stranskih prostorov v pritličju 9.5 kvadratnih metrov veliko kuhinjo 'n sobo s površino 19.5 kvadratnih metrov. v podstrešja pa sobico, veliko 10.85 kvadratnih metrov Iti podstrešie. Ta tip hiiic bo stal približno 39.000 Kč. Stavbišča bodo kanalizirana in vsaka biiica dobi vodovod in električno razsvetljavo. Prinos za investicijo je že vštet v letnem znesku 2.40 Kč za vsak kvadratni meter. Onim. ki vnaprej plačajo zneske, sezida hišice občina sama. Stavbe so tako zamišljene, da je mogoče dobiti zanje državno podporo, ko spreime parlament zakonski načrt za pospeševanje gradbene delavnost!. Iz proletarskega raja Kdo vedri ln oblači nad sovjetsko industrijo? Vsled pomanikania strokovniakov in kvalificiranih delavcev je nastalo v Rusiji nenormalno stanie. ki včasih meii že na grotesknost. Sleherni delavec, ki je že Dar let zaposlen v istem podietju in zna delati več ali mani samostojno, smatra svojo delovno metodo, ali način obdelovanja gotove snovi, da celo najmanjšo prednost, ki io ie odkril pri delu. za »industrijsko skrivnost*. Vsled tega nastane često precej čudno stanie, zakaj delavci, ki opravljaio gotovo delo. se dosledno branijo, razkriti »indu- strijsko skrivnost* svojim tovarišem. Tako je nedavno »mrl v neki tovarni kvalificiran delavec, ne da bi pred smrtjo komo zaupal svojo »skrivnost*, in tako se nahaja tmst. ki je lastnik tvornice. v težavnem položaju, ker ne more več obrata nadaljevati. Na stičnih »skrivnostih* trpita tudi električna in sladkorna industrija. Tako ie n. pr. v neki veliki sladkorni tvornici blizu Moskve en sam delavec v posesti »skrivnosti«. in ostali njegovi tovariši ne vedo. kaj je bistvo njegove metode. V slučaju, da umre ali pa da zapusti iz kateregakoli vzroka tvornico, bo moralo po vsej priliki podjetje ustaviti svoj obrat. Pri slehernem stroju, pri vsakem aparatu vlada eskrivnost*. vzdihuje moskovska cPravda*. Pred leti. to ie pred revolucijo, so zahtevali strokovnjaki in kvalificirana', ki so znali ravnati z aparati v sladkornih tvornicah. veliko plačo, toda oni so svoje podrejene delavce tudi naučili ravnanja s stroji in aparati. Zdaj so visoke olafe odpadle, zato pa strokovnjaki nikomur ne izdajo, kako Je treba delo vršiti. Čeprav se delavci trudijo, kolikor moreio. jim ie nemogoče razumeti produkciiski proces, tako previdno umeio kvalificirana skrivati svojo tajno. V tvornicah. kjer so nameščeni, so si ustvarili pravcati monopol, da še več. diktaturo, koje posledice so nedogledne. Socijalna politika Ureditev inšpekcije dela zlasti v rudnikih Naša ustava pravi v členu 23: Delovna meč je pod zaščito države. Te besede bi morale bKi socialno - politični evangelij državne uprave. Ustava ie temelj države, na katerem naj sloni niena moč. njena čast, sreča m zadovoljnost državljanov. Pod kratkimi in jedrnatimi besedami ustave je skrito širno in nepregledno polje socialno - političnih dolžnosti naše države. Pariške mirovne pogodbe so v posebnem poglavju poudarile absolutno dolžnost držav, da socialno - političnemu udejstvovan u posvečajo največjo pažnjo. ker socialno-politična zakonodaja »i le postulao. pa samo za starokopitneže. Ampak Vam bodo iezik in usta zlahka opravila sintezo, to se pravi, združila te sestavine v prave ostrige.s «0. šala ni slaba!» »Saj se ne šalim. Ali niste človek okusa in sintetičnega pogleda? Kaj bi s pri-rodno ostrigo! To ie za starokopitneže. ki n čutiio analitično in ne gledajo sintetično. Za Vas sem moral in smel ostrige pripraviti le impresionistično. Kar po njih. nai Vam teknejo, kakor meni tekne Vaša moderna in najmodernejša umetnost!* Naileoie slikanice za Miklavža se dobe v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE V Ljubljani. Prešernova ul. 54, nasproti glavne pošte. Čmrlji na pečini Včasih postane stvar naravnost sitna Sedim zadnjič v kinu Matica in gledam reklamne slike, ki tih odbrenkaio pred fiimotn. Pokaže se velika žarnica, pod njo napis: »Žarnica z dolgom*. Ugibam, kai nai to pomeni. Slišim, da se tudi na desni ki levi pogovariaio. kaj Haj bi to bilo. ali žarnica «z dolgim*, in na kaj naj se ta atribut nanaša, naenkrat se začne študent smejati na ves glas. Hahahahahooooo! To ie le bedasto prevajanje, original ie slovel: «Žaru-Ija s dtigom*. t. i. «žarniea z mavrico* (kot znamko). Prevajalcu se ni sanjalo, kaj je «duga», mislil je dug ie dolg. dusra ie (tolga: »žarnica z dolgo* mu je bilo le boli špansko, zmjgnil ie z rameni in zapisal »žarnica z dolgom*. Bo že »šti-malo*. zdai bodo kmalu itak že vsi zadolženi. še mavrico bodo zarubili. iti klnematografarji nai se mučijo z besedami tudi brez križank. Ko smo 6e pozneje menili o takšnih »prevodih*, molim kčzarac. izvolite stulicu. milostivice? — so mi iih našteli še tucat drugih. Zadnjič berem na plakatu. menda zopet za v kino. da bo danes »Viharieva nevesta*. Orem in sc čudim, odkod ta naslov, ko vendar ni v filmu nobene neveste. Pa ne, da bi cen- zura . . ? Ne. cenzura ni. Naslov je le prehudo preveden in se ie preje glasil •die Windsbraut». t. i. vihar, buria. piš. Drugič me vabiio. nai si ogledam krasote, ki se gode «na nečini moria*. Hm. Na pečini moria? To ie «na ptičini mora*, t. j. na gladini moria. Prijateli Pavle pa. ki iih ima še največ za ušesi. pove. da ie vide!, še ne prav dolgo tega. «Vodnik po Ljublianis. in v niem opozorilo, da imamo na realki znano potresno opazovalnico ln v njej fine potresne nože (Erdbebenmesser). Pa se ne godi to samo na suhem lesu. Tudi na zelenem, o. na zelenem zbrsti včasih prav čuden ponek. Vzamem »Jutro* od 27. t. m. in berem vse. od uvodnika do Malih oglasov, in se vrnem še v »Zivljenie in svet* in se čudim: «Helgo!and. staro oporišče germanskega brodovja. je izpremenieno v Drirodoslovr« postalo. Redili bodo čmr-be in ž mrmi delali svoie eksperimente.* Šišenskega Schnackschnepperleina sicer nisem več pornal. to pa sem slišal, da prirodoslovci radi brenče. Zakaj ne bi skupat s čmrlii? V tistih velikih hel-golandskih kavernah. kier so imeli nekoč kanone. oi. kolika miliionov čmr-liev ... Pa morda to le niso čmrlii? Morda bodo redili pa ra'e jastoge ali morske rake? Ce erevaiaž iz nemSčine, dragi kolega, poglej preie. ali ie zapisano «Humrner» ali «Humme!». Med obema je. koncem koncev, vendar nekai razlike. Ce prej ne. zapaziš to na krožniku. Lani ie »Narod* pravil. — iz ruskega originala. — kako so oh Volgi mužiki z vodo zalivali polhe, ki so se zaredili do širnih ruskih planjavah, v niivah. pod sadkami namreč, v zemlji. Ribničani so nekaj zagodrniali takrat, da takšnih polhov pri las nej. in star očanec it menil, da se ponekod le hrček tako raz-pase pod zemlio. Pa kai ve škric o solati! Jaz sem tudi lani ieseni opisoval neke rož'ce iz P1et?ršnika in Vnssische. da so se mi drugi dan vsi smeia!i. Pa. včasih postane stvar naravnost sitna, pravim! In pri tem naimani ne mislim na Radiča. narmaii ne! Pavleta smo oa zaradi niegnvih potresnih nožev vseeno odstranili od omiz'a. Iz previdnosti. ker ni izključeno, da nas je vlekel, čeprav je prisegel, d^ ie tiste nože sam vfdel. M. A. C. Lubitsch, Pola Neirl — Rod la Rocque, pr!defo v veleMmn Za Miklavža: Šivalni stroji Exce!la Kolesa Radio - aparati Najlepša darila! J. norec, klala lini. Mine njem stanju je tudi izvajanje soci alnega zavarovanja med to kategorijo delavstva naravnost nemogoče V dobi. v kateri je ozračje prenaslteno z besedami o demokrati zrnu, socialnih nalogah in dolžnostih družbe, bi najnujnejše socialno deio ne smelo biti kakor težak pari-zarski voz na strmem klancu! ,Carica' E|113| Kino »Dvor«. Delokrog za feministično akcijo Znano je, da se nahaja v muslimanskem orijentu žona v podrejenem socijalnem položaju in da ie posledica te družabne podrejenosti kulturna zaostalost žene. Gospostvo Turkov je vplivalo 'udi na položaj žene pri drugeverskih podanikih, pr-pravoslavnih ko! pri katolikih. Zato se ženski izobrazbi posveča man ša pažnja, kar kaže svoje sledove v podatkih naše prosvet ne statistike. Da je število nepismenih po južnih pokrajinah naše kraljevine tako velike, temu je kriv baš silno visok odstotek aepismenosti med ženskami. Poglejmo si ko; prvi primer Dalmacijo, ki izkazuje med moškimi 53 odst. nepismenih, a med ženskami 73 odst.; računali so sa pri tem le nad 10 let stari prebivalci. Še neugodne še je razmerje v Severni Srbiji, kjer Je med moškimi 67 odst. nepismenih, a med ženskami celo 93 odst. Najhujše pa je v Bosni. Tu je bilo po uradnem štetiu lz I. 1910. med prebivalci, starimi nad 6 iet, nepismenih: med moškimi 83 odst., med ženskami 93.5 odst. še posebno pride razlika do veljave, če si ogiedamo stvar po posameznih konfesijah. Med katoiikiniami je bilo nepismenih 84 odst. — razmeroma ugodnejše stanje le vsled številnih priseljenih katoliških uradniških družin —, med pravoslavnim! 95.6 odst. ši naposled meč mcslimankami celo 99.7 odst.! To se pravi, da znajo čltati in pisati med 1000 musliman" kami samo tri! Celo v Sarajevu, tedaj v mescu, je mad musilmankami le 2.17 odst. pismenih. V petih bosanskih okra ih pa n! niti ene ženske-muslimanke pismene. V Hrvatski-Slavoniji imamo že ugodnejše razmere; tu ie med moškimi 3S odst. tn med ženskam) 54 odst. nep!smenih. V Sloveniji ie pa že povsem normalno stanje: na bivšem Kranjskem n« znalo ne čltati ne pisati (med ljudmi nad 10 let starimi) 12.8 odst. moških in 11.7 odst. žensk, v slovenskem delu Štajerske 10 *dst moških hi II.1 odst. žensk, na slovenskem Goriškem 12.4 odst. moških in 13.7 odst. žensk. Najneugodnejše je bilo stanje r.a Koroškem, kjer je izkazoval velikovški okraj 23 odst, nepismenih med moškimi in 28.1 odst. ,ned ženskami. Za Prekmurje nimamo pedatkov na razpolago. V zvezi s tem je vredno, da si pogledamo, v koliko skrbi doslej šola za odpomoč zapostavljanju ženske glede Izobrazbe. Podatki nas ne morejo zadovoljiti, zakaj med obiskovalci liudske šole je sledeče razmerje po spolu: V Sloveniji je 50.1 odst. deklic in 49.9 odst. dečkov, v Hrvatski-Slavoniji 43 odst. deklic ln 56 odst. dečkov, v Dalmaciji 41.7 odst. deklic ln 58.3 odst. dečkov, v Vojvodini 48.8 odst. deklic in 5tJ odst dečkov, v Bosm 24.7 odst. deklic in 75.9 edst. dečkov, v Črni gori 20.3 odst. deklic ra 79.7 odst. dečkov, v Severni Srbiji 2n.3 odst. dečkov in 73 7 odst. dečkov ter v Južni Srbiji 33 odst. deklic !n 67 edst. dečkov. Vidimo tedaj, da še vedno velrk del učenk ne hodi v šolo. Značilno Pa je. da kaže obisk srednjih šol znatno večjo udeležbo deklic. Dočim je od skupneca števila srednješolskih gojencev v Sloveniji le 16 5 odst. dekilc, v Črni gori 12.3 odst. ln v Dalmaciji 18 odst., pa je v Bosni 22.5 odst. deklic, v Vojvodini 26.5 odst., v Južni Srbi;i 28.2 odst. v Hrvatski 33.3 odst. In v Severni Srbiji celo 35.4 odst. V srednjih šolah je *edaj udeležba deklet nenavadno močtla tudi ali celo haš v onih pokrajinah, kjer je v ljudskih šolah razmeroma mnogo premalo učenk. Dalje je Se naglaslti, da je visokemu odstniku 2er.sk na srbi anskih srednjih šolah vzrok v dejstvu, da tamkaj H meščanskih Sol. V Slovenl'1 je na meščanskih šolah 35 odst. dečkov in 65 odst. deklic. Ako seštejemo učence meščanskih fn srednjih šol v Sloveniji, pride v tej skupni vsoti na vsakih sto gojencev 64 dečkov te 36 deklic, to Je skoro natančno isto razmerje kot v Severni Srbiji. Za višjo žensko izobrazbo Je tedaj po vsej državi razmeroma dobro preskrbljeno, treba je le še da bomo kmalu mogli Isto reči tudi glede osnov ne izobrazbe. Razrešitev delovnega razmerja. Praško upravno sodišče le izdalo zanimivo in poučno razsodbo glede uporabe 8 82 obrtnega nda. Razpravljalo le o pritožbi prod razrešitvi službenega razmerja brez odneved! ob priliki ne*e stavke. Tudi člani obratnih svetov, ki so po zakonn 8 obratnih sosvetih posebno zaščiteni, so bili radi stavke brez odpoved! odpuščeni. Pritožba pravi, da so stavkali pod pritiskom neodol ive sile. Sodišče pa se ie postavilo na stališče, da k stavkam nI bil nihče fizično slljen. da se more kvečjemu govoriti le o etični dolžnosti solidarnega stavkania z ostalim delavstvom. Tg etična dolžnost pa ne more pomeniti neodnljive sile. — Razsodba ie gotovo nesocialna. da ne govtrljto v koliko je tudi pravno po motna. Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Torek, 1.: Zaprto. ■ eda, 2.: »Za narodov blagor^. D. c ctrtek, 3.: c Veronika Desenižka*. C. Ljubljanska opera i orek, 1.: Proslava narodnega praznika. Koncert in balet »Liritarsko srce-> Izv. ■reda, Z: »-Mrtve oci>. E. Četrtek, 3.: Zaprto. Petek, 4.: «Eva». B. Mariborsko gledališče. Torek, I.: »Gorenjski sinček*. Slavnostna predstava. A. -reda, 2.: e Vesela vdova*. B. '^trtek, 3.: Kvartet Zika. Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: »Vesela vdova*. C Novinarski koncert Kakor vsako leto, bo tndi letos novinarski 'oncert kvalitativno visoko stoječa glasbe-r.a priredite'/ naše koncertne sezone. N"a -jem nastopi pet najboljših ljubljanskih društev, goječi vokalno ter instrumentalno {rasbo: Ljnbliana, Slavec. Glasbena Matica, Ljubljanski Zvon in Orkestralno društvo Glasbene Matice s sodelovanjem dijaškega OtnrsScega zbora ljubljanskih učiteljišč. Po vrsti ie na sporedu najprej Linbllana ki sam zap;»}e originalno Khrtovčevo skladbo j Po smrti« ter Bortjanskeua "Tebe Bo-•ja hvalim-.. Prva kompozicija "e lepo is smimfvo Srvimo delo, ki nam kaže skladateljeva vrline. Druga kompozicija se je svoj čas izvajala na cerkvenem koncertu z •.•eHkanskfm cspehom. Nobenega dvoma ni, da se bo stvar todi v koncertni dvoran: sl-ajno obnesla. Pevsko društvo Slavec nam zapoje ljubko Adamičevo iBarčlco». Mojster Hatze, oitrar c?pero *Povratek» smo že navadno čc-'3 v tju&ljansfc operi. Je zastopan s slavonsko narodno pesmijo, «Čergo. moja Čergi-cei. Sledi pesem Brajše - Rašana «L"pa Maraa, istrska narodna. Brajša je znan zbiratelj naTodirih pesmi. Njegova kolekcija vtrskega narodnega biaca predstavlja eno •nakjrigtnalnelšlh tovrstnih zbirk v naši glas-berJ literatur;. Istrske pestir! so silno zanimive kompozfdje. Ženski zbor Glasbene Marce nastopi z Ravnikovo rokopisno skladbo, cKmetlška*. i To de?o se izvaja nocoj prvič. Napisano je 3ertsk; zbor s štrriročno spremljavo klavirja. Klavirski pari ie blesteč, skladba je -.'intična in harmonično vdeintercsa.ntno, ncčrro individualno in vsestransko originalno deta Adamičeva tigra na n*>bu» je že sko!?ko znana. Nocojšnji koncert nam jo »rfeese srotovo izvrstno pnda.no. Ta zbor Je :•■> tekstu ia kompoziciji kontrast člnveVa-besa Ln čimreka - črv22a. Sprva Je skladba .'-iv* a in vihrava, v sredi se prelomi Iti konč-sle?e. To je nedvomno ena najelobokea-"r. kompozicij skladatelja Adamiča. Mesto '! gre polejj Adamičeve cV!jo!e» ln «Vra-neveste*. 'Ludneter ban s, katerega poffe Ljubljanski Zvon* je epičnega sn-ačaja. Skladbe v :sm žanru Slovenci še rrtmamo. «Kresr'vole tr! devnfflre» }e kolo. zanimiv Jugoslevenskl ples. c.Vlara v jezen«* Je nova stvar. LJub-Itetsk? Zvon lo Je založi! v j&fefcj šestih Vd^nvčevfh zborov. Točki, kater; fzva-Ja Orkestralno ctmštvo Glasbene Matice sta Beethovnov »Cirio-Jans ter Borodtnovi »Pnlovskl plesi. cCo--::>1an* Je izraz po maščevalnosti hlepeče d-Jše. ki se končno uda tn opusti osveie. Bo--odtacnr! «Pok>v«k1 pies1» rz opere cKriez *gor» fa so originalni, ritmično Krredno fcrep 'd in polni melodijrmtosri. To je pT^zram nocoijšniefra koncerta v (fotona. Noben ljubite!! d<~bre glasbe ne bo ■pusti!, da pojde ta priredrfev mi-mo njeea. '■(rencert bo todi v glasbenem pogledu d<> todefe za Ljubljano. Fran Lehar: Vesela vdova" <'K uprizoritvi v mariborskem gledališču.) Maribor, 30. novembra. Opereta »Vesela vdova®, ki si je zmago« »lavno osvojila svet ter učinkuje še danda« nes. spada stilno v takozvano »starejšo* obdobje spevoiger, katerega proizvodi se odlikujejo po več ali manj zabavnem libre« tu ter po temperamentni in sugestivni glav bi. Dočim je moderna opereta po večini le sinonim za revijo, ima spevoigra starejše *o!e dobeT čut za dramatično učinkovitost dejanja in melodično linijo glasbe ter se približuje v tem oziru komični oper!, iz ka* tere se je razvila. Med precejšnjim številom operetnih »kra Ijev* zavzema Lebar (rodom Ceh) odlično mesto. Njegov zdravi temperament, noble« sa melodične invencije in čisto operno zgra len: ansambli in finali, sreča pri izbiranju teksta, so ga storili popularnega in priljub« Ijenega. Izvrstna, mestoma rafinirana instru nientacija je še posebna prednost njegovih deL Tudi v »Veseli vdovi* vpliva s suvere« nim obvladanjem izrazilnih sredstev glasbe ter- s finim, muzikaličnim čutom (romanca Rossillona). Uprava je storila vse, da bi delo dostoj« ao vprizorila. In lahko ji odkrito io iskre« -jo čestitamo. Štedila ni truda in stroškov ter opremila delo ra naše razmere narav« cost razkošno. V inscenaciji in režiji sta ne uveljavila vešča roka in fini okus režiserja»gr»sta g. Bschmanna, ki sta včeraj žela zasluženo priznanje. Danilo g. Bratuie je bS pevsko in igralsko izvrsten, zlasti doma pa v kralje« »tvu fine, neprisiljene komike. Poslanik g. Koviča ie bil dober, podčrtal pa ni zadosti komičnosti značaja. Gdč. Lubefeva Je pel« in Igrala s temperamentom, lepi. svež) glas g. Burje se je uspeSno uveljavil zlasti v ro« tnanci. Pristen tip. poln groteskne komike je vstvaril g. Harastovii. Vendar bi mu ne Skodli o malo več diskretnosti. Gs .Krtieva je zadovoljila posebno v plesu te igri Tudi l pregled ostale manjše vloge so bile v dobrih rokah, eleganten ziasti je bil nastop g. Grome. Ansambli ao bili živahni in temperamentni, plesne scene učinkovite. Posebna pohvala gre ljubkim grizetkam. Muzikalni del je vodil g. Herzog, vestno In temperamentno v vsakem oziru. Dr. 1. V Razstava poljske grafike v Ljubljani Razstava se nahaja v Jakopičevem paviljonu in le odprta dnevno od 10. dopoldne do 5. popoldne. Opozarjamo na to razstavo, ki bistveno izpopolnjuje nase znanje o sodobni slovanski umetnosti. Kdor je videl razstavo sodobne češke in hrvaške grafike, razstavo sodobnega češkega slikarstva in razstavo Srba Dobrovida ter lansko leto hrvaških novejših slikarjev, naj ne zamudi te razstave, ki nam odpira prvič v Ljubljani pogled v umetniško ustvarjanje Poljakov. Opozarjamo, da so zastopani mnogi vodilni predstavniki poljske umetnosti z res reprezentativnimi deli, kakor n. pr. \Vyczolkow-ski, čegar lltcgrafiie govore o lepoti poljskih mest; Jarocki in Skoczyi2s podajata v tehnično dovršenih delih poljske tipe, Skcczy-las nudi učinkovite lesoreze iz literarno popularnega življenja tatraoskih roparjev, drugi zopet se v svojem čovstvovan!n in i podajanju približuje poljski ljudski umetno-| st;; Stryjenska je razstavila ciklus Slovan-j ski bogovi, ki je velezanimiv po svoji for-i aialni in predmetni koncepciji slovanske j mitologije. Po vsebini tvori ta razstava f skrajno mnogovrsten svet, ki je naši fanta-!j ziji nov, v kolikor se nismo seznanili ž njim : po prevodih iz poljske literature; zato ie ! tem bolj važne, da se nam nudi sedaj pri-' lika, videti ga v njegovi vidni realizaciji. Nič manj poučna za naše občinstvo ni ia razstava po svoji tehnični strani, ker so zastopane vse glavne grafične tehnike, n. pr. lesorez, linorez, ujedkovir.a (akvafort) in litograiija in sicer vse v evropsko popolni izvedbi. Za poznanje grafike, njene tehnike in izraznih zmožnosti posameznih načinov je ta razstava tako izredna prilika, kakor se nam bržkone ne bo kmalu ponudila. Opozarjamo občinstvo tudi na dejstvo, da so vsa razstavljena dela originalno umetniške ustvaritve, po svoji trmetnišk! kvaliteti enakovredne z deli slikarstva v olju, tem-peri, pastelu ali drugih tehnikah. Grafika je namreč danes samostojna in ne več samo tehnična, reproduktivna stroka; ona samostojno, na sebi lasten način poda'a umetniška doživetja večjide! na tako svojsten način, da ga za dan name« ne more nadomestiti nobena druga tehnika. Potrudite se »rej na razstavo in si vzemite čas za podrobno ogledovanje teh intimnih, vsebinsko nenavadno bogatih ta pestrih umetnin, ne bo vam žal. Opozarjamo posebno na dejstvo, da je eraiična ntnetnina, posebno ujedkovitta in včasih ii-tc-graiija, tako neposreden, spontan izraz umetniškega doživetja, da se da v tem ori-rc primerjat! v literaturi edino z Urlčso poezijo. Veliko izbiro mladinskih knjig za Miklavža ima v nalogi knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubliani, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. Cscar Wilde (K 25!einici njegove smrti.) Pred 25 leti, dne 30. novembra 1900, Je crr.rl v zakotnem pariškem hotelu angleški pisatelj Oscar Wi!de in izra-zit predstavnik i* art pour 1' artizma. Rodil se je kot sin slovitega zdravnika Viljema Roberta VVil-dea d^e 16. oktobra SS56 v Dublinu. Šte-dirai je v Dublinu in Oxfordu z odličnim uspehom, potoval ie po Italiji tn obiskal Grške. Pozornost javnosti je obrni! nase s pesmijo »Ravernia*. Nekaj časa je živei kot esiet v Londonu, potem je predava! v Ameriki, ponovi! to turnejo v Angliji tn ie prišel na gledališke deske s »Pahljačo lady Wittderwere«. Imel je velik uspeh. Njegova slava Jc rasla vidoma, dok ier ni leta 1895. prišel na dan homoseksualni proces, v katerem te bil VVilde obsojen. Po tej obsodbi ga je angleška, za javne škandale zelo občutljiva družba, zavrgla ter izločila iz svo!e srede. Moral ,'e v zapor m ko je ©d-sed-el kazen, si ie izvolil za zatočišče Frar-cijo, kier je umrl v revščini ta bedi. Wi!de ni edini angleški pisatelj, ki je ca lastni koži preizkusi! moralno osvetništvo angleške Javnosti. Pred njim se je zgodila podobna reč z lordom Byronom. ki je posta! radi razmer v družinskem življenju takisto nemogoč v domovini ter ie šel umirat na Grško. Oscar VVilde ie bil brezpogojen apostol, razširjevalec lepote. Po njeni moralni kakovosti se ni vpraša! nikoli. In prišel je do strašnega zaključka, da človek ubi a tisto, kar najboij ljubi. Ta refren zveni iz »Balade o readlnšk! kaznilnici«, iz »Salomea, iz vseh njegovih del. Dorian Gray, junak njegovega istoimenega romana, konča v bistvu prav tako kakor Šaloma. On umori tisto, kar mu je najdražje eta svetu. \Vilee se je udejsevovai kot lirik, pripovednik. dramatik in esejist. Izrrad njegovih pesniški!) de! je pač najznačilnejša gori nmoeenla balada, pretresljiva slika Iz njegovega lastnega živijesila. V arozl je brez primere »The plcture of Dorian Gray«. v drami »Šaloma« (nepisana v francoščini; Rl-kard Strauss Jo !e pretvoril v opero); nie-gova esejistična dela. ki nam pokažejo Wli. dove estetiSne naiore. so: IntetMions ter Oscarlana. Napisal je končno polet pravijic še Izpoved »De profundis«. veMko. s splošno človeškim duhom prežeto delo. Slovenci Imamo v prevodu le »Ooriaaa Graya«; ladala ga (e Zvezna tiskarna. Pesnik WUde spada med najpomembsej- še 1' art pour č' artisce In ie enanenten zastopnik ta k o »v ar. e »dekadenine« struje, k! se le pojavila koacem prošlega stoletja v evropskih slovstvih. BR Je Izredno nadarjen, duhovit, ratinirsr, pravcati krasotec v literaturi. Vžil je vse lepote življenja, do katerih Je Ime! pravico, mora? pa Je pretrpeti i največje ponižanje, ki more doleteti človeka. V tem Je bila traeedlla njegovega živtlenla, ki Je odkrila ljudem nov svet čudne poezije. Gledališka proslava narodnega praznika bo danes ob po! X. v oper!. Na sporedu ie državna himna, koncertni del tn premljera Bstranovlčevega baleta »Llcilarsko srce«. Koncertni del. katerega dirigent je g. Mirko Polič, ie sestavljen tako-le: 1.5 Mirko Polič: Smrt ma^Jte Jagoviča. predig-a za veliki orkester; 2.) Risto Savin: Prolog Iz opere Go-srosvetski sen; poje <$perni pevec g. Jmij Betetto s spremljevanjem orkestra. 3.) Emil Adamič: Iz moje mladosti, suita v petih stavkih: a) Ob zibeH, b) Mož z medvedom, c) Sveti Trije Kralji, č) Mati Je borna, d) Pripovedka. Drugi del večera obsega pre-mijero Krešimira Baranoviča baleta »Llcl-tsrsko srce«. Glasbo dirigira direktor opere s. Mirko Polič, plese pa je našttrdirala 3. M. Tuljakova. Predstava je izven abonmaja. Zlkovcl zopet v Mariboru. Dragi mariborski koncert kvarteta Zika s popolnoma novim sporedom se bo vrši! v četrtek, dne 3. decembra v gledališču. Ker je kazinsko dvorano težko kuriti je posebna komisija j preizkusila akustiko gledališke dvorane in j našla mesto kjer bc kvartet zver.el naravnost sijajno. Priporoča se takoi nakupiti vstopnice, ker Je zanimanje za t3 prvovrstni koncertni dogocek zelo veliko. Dramsko gledališče v Ljubljani. Danes bo v dramskem gledališču popoldne ob 3.30 po zelo znižanih cenah pod okriljem »Podmladka RdeCega Križa« Marije Grošljeve trladtnska igra »Kraljičine Vkfke kresna noč*. Opozarjamo na to prireditev Pevsko društvo »Llslnskl« v Italiji. Zagrebško pevsko društvo »Lisinski«, ki obhaja letos svojo petnajstletnico, se pripravka na turnejo po večjih italijanskih mestih. Na vseh koncertih se bo Izvajal izključno J-f/goslovenski program. Dr. Gavella v Beograda. Novi ravnatelj beograjske drame dr. Branko Gavella ie pred par dnevi prevzel dolžnosti na svolem novem mestu. V Zagrebu ostane ie še toliko časa, da pripravi vse potrebno sa oderski jubilej pisatelja Milana Begoviča. Splitski tenorist Čulič - Dragan v Beogradu. Splitski tenorist Čufič - Dragan, k! Je doslej pajkrat i IzrednimstičjeeaoPinsov je doslej nastopi! parkrat z Izrednim uspehom na domačem koncertnem odru, js odpotoval te dni v Beograd, kjer bo pei kot gost v beograjski operi. ' Igralec Bori vej Raškovltf umrl. Te dni Iie preTratru! član zagrebškega Narodnega , aledališča Borivoj Raškovič, ki le letos po-! leti igrai vlogo Save Saviča v Nušlčevi »Protekciji«. Pokojniku je bilo 55 let Rojen Js bil v Šabcts. gimnazijo je študiral v Beogradu, na odru je prvič nastopi! feta 1S87. Bil je član raznih potujočih družb. Leta 1894. je prišel v Zagreb, kjer ie bil poslej staino angažiran. Leta 1912. je obha ai čeirrstoletnic«, pred tremi leti pa 351etnico svoiega oderskega .trdejstovanja. Bi! je pri gledališkem občinstvu izredno priljubljen in je doseza! aaivečje uspehe v dra.-nan Pe-| ciJe Petroviča. Dolgo vrsto let je ime! te-; žave s srčno boleznijo, ki ie končala njego-j vo življenje. Pokopali so ga v ponedeljek. Koncert japonsko pevke v Zagrebu. Kor.cem prošlega tedna je peia arije ln pesmi evTcpejskih tn japonskin skladateljev pevka Hatsue Yuasa v Zagrebu. Na sporedu so bili: Gluck, Salvator Rosa, Caldara, Mozart, Brahms, Grieg, Puccini ter Japonca Koksaku Yamada ki Hidemaro Ko-noye. Pesmi teh dveh komponistov so bile višek večera. Pevko le spremlja! na klavirju berlinski pianist VV. C. Meiszner. Francoka orkesterska glasba je na programu III. intimnega večera Hrv. glasbenega zavoda v Zagrebu dns 4. decem&ra. Svlralo bo zagrebško »Udruženje svirača drvenih ? ihmenlh instrumentae pod vodstvom dir. Lhotke. Izvajale se bodo plesne svite J. P. Rameauja, fragmenti iz oper: Dardanas, Les Indes galantes ter Ca^tor et Pollu*. O francoski orkesterski glasbi bo imel predavanje dr. Schneider. Velik nspeh razstave »Kluba mladih« v Splitu. V soboto zvečer se re otvorila v Splitu razstava »Kluba mladih« Iz LJubljane. Razstava je dosegla takoj na večer otvoritve velik nspeh. Prodanih ie bilo osem slik, med n'imi Franceta Kralja »JaJčarice«, ki so bile zadnjič razstavljene tudi v Ljnb-I;ani. Uspeh Je tem pomembne1?!, ker so v Splitu razstavljene slike !e večja dela. Razstava se prenese meseca Januarja v Sarajevo. spotriadi pa v Gorico. Irma Poiakova v Beogradu. Ga- Irma Pclakova, članica Narodnega gledališča v Zagrebu, gostuje te dni v Beogradu. Pe!e je za začetek naslovno vlogo v Katatnno-vi opereti »Kneehija čardafca«. Petlndvajsetletnica Dušana Mitroviča. člana gledališča v Osljekc. Danes v nedeljo slavi v Osieku Dušan Mitrovič. član osi-ješkega gledališča, četrtstoletnleo svoje ga delovanja na odra. Ob tej priložnosti nastopi v naslovni vlogi epere »Glunsač naše preljube Gospe«. Kultnmo-zgodovinska In umetniška raz stava v Splitu. Pod vodstvom splitskega župana drja Ivana Tanaglie so razpravlja!) te dni merodajnl Cinlteljl v Splitu o prireditvi kulturno-zgodovinske ter umetniške razstave v Splitu. Obe razstavi bi se nanašali na celo Dalmacijo. Sarajevsko gledališče Ima sedai na sporeda: Savoirievo »Osmo leno«, sentimentalno nemške Irro Stari Heidelbergi ia Pallo-vo opereto »Stambolska roža«. »Zbori« tt II. In 13. so pravkar Izšli ia prinašajo za meseca november In december Maroltovo skladbo *a moški zbor »Ljubi | konja late«. AdamKev zbor »Nina mla so« i bareorelo« ter šest jugoslovenskih narodnih pesmi v harmonlzadjl hrvatskega skladatelja Aot Dobroniča. »Zbori« se ndbedaU te- to pomaoBe za književno prilogo. Opozaria-mo nanje vse interesente. O publikaciji iz-pregovorimo v kratkem več. L. Hearn: Iz dežele potresov. (Knjiga o japonski.) Posloveni! J. Baukart. Pr os veti in zabavi 11 zvezek. V LJubljani 1925. Založila Tiskovna zadruga. Str. 146. Gena 28 Din. v celo platno vezana Din 33, poštnina Din 2 več. Čudovita dežela ie Japonska. Trikrat tekom tridesetih let so bile oči vsega omikanega sveta uprte v dežele vzhajajočega solnca. Prvič, ko so Japonci premagali ogromno, toda neokretno Kitajsko, drugič, ko so se lotili šs silnejše Rusije. in tretjič, ko je potres, kakor ga ne beleži zgodovina človeštva, uničil c ene cvetoče, gosto naseljene pokrajine in sto-tisoče UudL Ta čudežna dežela ie tako priklenila nase Angleža Hearna. ki io je obiska!, da se je pojapončil, prestopi! v budizem. sprejel japonsko ime in se poroči! z Japonko. Jajx>nsko samo je pa popisal z nedosežr.o lahkoto in lepoto. Ne samo njeno evropsko civilizacijo, marveč tudi njeno stare japonsko dušo, ki se zrcali Iz zgodb, povesti in črtic, ki iih podaja pisatelj med lastnimi premišljati'! in razglabljanji. Knjiga o Japonski nam odpre za nas povsem nov, z nevsiljivo lepoto prepleten svet Priporočamo Jo najtop!eje. Tridesetletnica Pleteršnlkovega sloven-sko-nemškega slovarja. Te dni je minulo trideset let, kar je bil dotiskan ta znameniti slovar. Prvi del (A-O) Je izšel 1. 1S94., drugi de! (P—2) pa v novembru l. 1895. Uredništvo tega najbogatejšega zaklada slovenskega jezika je tedanji knezoškof dr. Pogačar poveri! prof. Pieteršnlku z dekretom z dne 22. februarja 1883 U Pleteršaik ie potem neumorno prireja! ogromno gradivo 9 let. Pri tem de!u sta ma pomagala pokojni skrlptor Luka Pintar dva meseca, še živeči Anton Mlkuš pa nad tri leta zdržema. G. Mikuš je obdeial skoraj tretjino vsesa gradiva. L. 1892. ie Katoliška tiskarna pričela priprave za tisk tn ga ie dovršila novembra i- 1695. Med tiskom se ie sha-jai prof. Pleteršnik v stari Strukljevj gostilni v Kolodvorski ulici i več osebami, ki so se zariimaie za slovar, in se z njimi razgovarjal o slovenskem besedju. Ti njegovi vztrajni sotrudniki so bili: Anton Bar-tel Anion Kob!ar, Anton Mikuš, Fr. Novak. Alfonz Paulin. Martin Petelin, Simo« Rutar, Alojzij Tavčar, dr. Josip Stare iti Pr. Uršlč. Te slovarske večere je urednik Pleteršnik slovesno završil z vsemi svojimi sotrudniki ob dotisku slovarja dne 30. novembra !S95. na večerji v tedanii čitalnici na Turjaškem trgu. Bil je lep večer v prijetno zadoščenje vsem zaradi srečno dovršenega de'a, ki dela čast slovenskemu rsrodu. Z njim si je Pleteršnik res postavi! spomenik, trajnejši od brona. Spominska plašča pesnika Kranjčeviču. Pevsko društvo iTrebeviči v Sarajeva je sklenilo postavita na h:š!. v kater; je umrl pesnik Sil vije Sirahomir Kranj če vid, spominsko ploščo, ki se odkrije ob 15-ietnici pokojnikove smrti. Razstava Jesenskega salona v Parizu in naši slikar 1. Jesenski salon v Parizu Je edea prvih razstavnih prostorov v francoski prestolnici. Na letošnfj jesenski razstavi ie združi! deia francoskih in nekaterih naših siikariev. Med Francozi je posebno učinkovit Matisse. Razstavil Je dva tipična fcsterjerja, ki kažeta, da ie umetnik dosegel kultnisacilo svois umetniške sile. Od drugih cnanih je razstavil Emile Othon - Frlesz večjo figuralno kompozicijo. Od mlajših slikarjev razstavljajo: Pedro Pruna, ki hodi po potih Picassa, Andre Favory in Charles Kvapi!. Od jugoslovanskih obiikujočlh umetnikov' so razstavi!!: Milivol Uzelac sliko »Tri gracije« b »Damo v rdečem« (obe sliki sta viseli svojčas pri Jakopiču v Ljubljani), Sava Šumanovič sliko »Koncert na prostem«, ivan Režek. Omer Mujadžič. Vinko Grdan In Josip Zorrnsn. Ponovitev Bizetove »Carmen^ v Beogradu. V sredo se le ponavljala v beograjskem opernem gledališču Bšzetova »Car-rne?.« z gospo Sadovw. v naslovni vlogi. Vlogo dona Josea je pei topot tenorist g. Zlnovjev, dirigiral je g. Brezovšek. V plesnih scenah sta sodelovala ga. Kirsar.ova in g. Fortunato. Ulja Stanojevlč v Niša. Član beograjske drame Hija Stanojevič, znan pod Imenom »Čiča Hija«, bo gostoval prihodnje dni štirikrat v Niša in sicer nastopi v naslednjih komadih: Kir Janja. Ivkova slava, Pariška sirota in Pri belem kon ičku. Dve novi dramski deH. Madžarski pisatelj Ruttkay je napisal komedijo v treh dejanjih »Jazz«, .pesnik Borghese, katerega drama »Nadvojvoda« se bo igrala v Rtin-hardtovi režiji na Dunaju, pa je dovrši! dramo v treh dejanjih »Lazar«. Ibsnova vnnklnja — pisateljica. Hčerka Sigurda Ibrna, bivšega norveškega ministra. In vnukln a velikega nordijskega dramatika Henrika Ibsena, se Je te dni prvič pojavila v Javnosti kot pisateljica. Izdala ic knjigo vtisov iz Italije. »Savremenlk« oživljen. Za letošnje božične praznike izide novi »Savremenik«, glasilo Društva hr. književnikov v Zagrebu s podporo Hrv. Matice. Revija bo Izhajala mesečno na dveh in pol po!ah ter bo imela umetniške prlioge. Lisi bo dostojno opremljen naslovno stran In dekoracije je narisal grafik Vladimir Kirln. Uredništvo Usta je poverjeno drju Nikoli Andriča. Cena »Savre-menlktt« bo celoletno 200 Din (za člane Hrv. Matice in Društva hrv. književnikov 160 Din), posamezne številke se bodo prodajale po 20 Din. nblchove slavnost! v Pragi. Letošnja praška gledališka In koncertna sezona je bila nekoliko drugačna kakor prejšnja leta. Dočim Je bik) težišče opere v zadnjih letih pomaknjeno v zimske meseoe. so se vršile Fiblchcve slavno«« letos v Jeseni. Cikel Fl-blchovib del se ic izvajal v oktobra in novembra. Za Izvajanje celotnega cikla je dal pobado šef Narodnega divadla skladatelj Ostrili. Cikel se Je začet dne 15. oktobra z romantičnim »Biatiikom« ter ie konča! dne II. novembra Izvajanje celotnega elkla Je pokazalo, da so imeli Cehi v Flblchu najjač-)*ga dramatskegt skladatelja po Smetani VI ček je dosege! Fibich z Mesinsko nevesto. na;bolj tragičnim delom, k! z njim razpolaga češka glasba- Izvajanje Flbichovesa cikla je bik) na izredni višini. Vse opere je dirigira! Otokar Ostrčil, učenec pokojnega skladatelja. Inscenacljo ie oskrbel arhitekt V! Hoifman. Med tem ko je kritika glasbeni del neprestano hvalila, si ni bila edina v sedbi o Hotfmanovih inscenacijah. Jubilejna izdaja zbranih del Leva N. Tolstega. Aleksandra Tolsta, hči pisatelja tz Jasne Poija-ne objavlja v ruskih listih da so zbrana deia njenega očeta pripravljena za t atis Ln da bodo obsegala 91 zvezkov. V prvem delu Izdaje izidejo deia od začetka Tot-stoevega pisateljevanja do 1. 1SS0. Med njimi izide tudi doslej neznana peterodejanska komedija iz šestdesetih let »Okužena obi-te!j«, dalje »Povest o Varenki«, nedovršena povest = Božična noč« ter neobjavljene varl-jante iz: Detinstva, Vojne tn mira. Ane Ka-renine ter Dnevnika mladosti. Rokopise so p:eg!edali posebni strokovnjaki. Proučevanje js trajalo celih sedem let. Literarni zgodovinar Sreanjevski ie pripravil za tisk podrobno biografijo. Soproga poljskega vicekonzuta t Za-gtebu — operna pevka v Osiieku. Soproga vicekorjrjla poljske republike v Zagrebu ga. Olgina May\va!dova, ki je Sani rasropi-h na javni koncertni produkciji v Zagrebu, ie gostovala v nedelio zvečer v Osl eko. Pela je naslovno vlogo v Verdijevi »Tra-viati«. Krapinski in galilejski pračiovek Pred desetletji so v neki jami pri Krapih v hrvatskem Zagorju odkrili ostanke pračloveka. ki je v onem kraju živel davno, davno prej. predno se začenja zgodovina človeštva. Z velikim trudom profesDria dr. Gorjanoviča, ki je bil tedaj profesor geologije na zagrebškem vseučilišču, so bili ti ostanki skrbno izkopani. zbrani, preparirani in shranjeni v geologičnem oddelku .narodnega muzeja v Zagrebu, kateremu so danes kras svetovnega slovesa. Profesor dr. Gorianovič je te ostanka temeljito proučil ter v celi vrsti znanstvenih razprav seznanil učeni svet z rezultati svojega raziskovanja. Za širše kroge jugoslovenskega občinstva jih ie opisal v žaiibog že razprodanem natise Hrvatskega prirodosiovnega društva pod naslovom »Pračovjek iz Krapine< Pod Imenom »krapinski človek« je ia naš pračiovek danes znan po celem svetu. Nihče, ki obišče Zagreb, bi ne smei opustiti prilike, da si njegovem mišljenju sicer ni ravno na$ prednik, ie pa — ker je tudi sam tipa neandertalskega — sorodnik naših prednikov. Svetovna žetev 1925 naj- po vojni Te dni so bile objavljene končne številke Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu o rezultatih svetovne žetve. Ti podatki dokazuieio, da je bila le tošnia žetev najboljša po vojni. Pri tem pa je imela samo Evropa rekordno žetev, dočim so bili žetveni rezultati v drugih delih sveta mnogo mani ugodni m so deloma celo zaostali za lanskimi rezultati. V tej statistiki se vodi žetev Sovjetske Rusije posebej, pri čemer ie ugotoviti, da ie bila tudi žetev Rusije kakor ostale Evrope zelo ugodna. Svetovna žetev pšenice ie znašala letos 1079 miliinnov metrskih stotov; bila ie za 154 milijonov metrskih stotov ali za nad 1? % večja kakor v letu 1924. Žetev pšenice v 24 državah Evroie ji znašala letos 371 milijonov metrskih sto tov, to je 88 milijonov več kakor lani. a žetev same Rusije 180 miliionov metrskih stotov. to ie za 76 milijonov več kakor lani. Dočim ie torei proti lanskemu letu znašal letos višek v Evropi in Rusiji 164 milijonov metrskih stotov. je bila žetev pšenice v ostalih delih sveta za 10 milijonov metrskih stotov manjša. Žetev rži na celem svetu znaša 45S miliionov metrskih stotov. to je za 101 miliion več kakor lani Rezultat žetve v Evm-pi je h'j za 71 in Sovjetske Rusije za 33 miliionov večji kakor 1. 1924. Jermena se je prideMo letos na svetu 32? miliionov tr>°fr*kih stotov. to ie za 63 milijonov več kakor lansko leto. Pridelek ovsa na vsem svetu je znašal 643 miliionov metrsVh stotov proti 532 milijonom lansko—* leta. Žetev ječmena in ovsa je b;la tako prilično v vseh delih sveta večia kakor 1. 1924. Turščica ie pokazala letos posebno ugodno letirso :n s'cer ie znaša! svetovni pride'ek 934 miliionov metrskih stotov. to ie zn 176 milijonov več kakor v lanskem letu. V odstotkih izraženo je b'1a žetev ranice v lefršniom letu za 12.5. rži zn 38, ječmen-« za 19. ovsa za 6 5 in turščice za 21 % ve?;a kakor v 1. 1924., a v primeru z žetvenim povpreč;em 1909. do 1913. so bile žetve vseh žitnih vrst — z izjemo rži — za 8 do 10 % ugodnejše. Kmetijska industrija v Sloveniji K tem dnem obravnavanim panogam kmetijske industrije v Sloveniji navajam še ostale: 7.) Spiritna industrija v Sloveniji ni bila do preobrata skoro nič zastopana Edina gospodarska žganja ma je bila ustanovljena na graščini Pogance pri Novem mestu in je imela kontingent 139 hI. Obratovala je samo kake tri kampanje. Med vojno se ie obratovanje ustavilo in so se stroji razprodali. tv> prevratu se ie ustanovila pri pivovarni «Ur.ion» tvornica kvasa in špirita, ki še danes prav uspeš.io obratuje. Istotako je bila v Račjem pri Maribora ustanovljena tvorrica kvasa in špirita, ki je baje v zadnji chbi obrat ustavila. Poleg tega ie pri nas še nekai manjših tvornic kvasa in špirita. Veliko žganja se pridela na deželi iz odpadkov jabolk, vinskih tropin in češpelj. Tudi izdelovanje koniaka ie v naših krajih primerno zastopano. V zvezi z alkoholom ie iudi izdelovanje octa (kis, sirče). Med največja podjetja se šteje pri nas «Vi-nocet». d z o. z. v Ljubliani. Tudi v Celju in Mariboru so tvornice kisa. Podeželsko liudstvo izdeluie kis iz sadnih in vinskih odpadkov, ki služi poglavitno za lastno potrebo. 8.) Mesna industrija ni bila pred vojno v Sloveniji tako zastopana, kakor bi to nieni živinoreji odgovarjalo. Zaradi ugodne trgovinske konjunkture, bližine velikih mest in meja drugih držav se je naša živinoreja v veliki meri izvažala. Ta nosel so izvrševale nekatere izvozniške tvrdke. kakor Predo-vič v Ljubljani. Sele med vojno in po prevratu se je začela tudi pri nas mesna industrija razvijati. V ta namen se ie ustanovila Vnovče-valnica za živino v Ljubliani, ki se je pečala z izdelovaniem konserv. salam itd. Tudi stara tvrdka Andreto na Viču dobro posluje. Na Vrhniki se je ustanovilo velepodietie »Globus*-, ki izdeluje razne sadne konserve in mesne izdelke. Poleg tega ie v Sloveniji veliko število obrtn:šk h obratov, ki izdelujejo svetovno znane »kranjske kfobase>. Mesto Ljubljana ima svoio večio klavnico za živino. Tudi v Mariboru kot obmejnem mestu ie velika klavnica za živino ter izvoz mesa in tudi tam je mesna industrij in obrt znatno razvita. 9.) Industrija hranil je pri nas zastopana po stari in dobro uvedeni Kolin-ski tovarni ka vinih primesi, kole izdelki znatno konkurirato z izdelki drugih tuierodnlh tvornic. Tvornica se nahaia v Ljubljani. Umestno bi bilo. da bi se rn5i kmetovalci navadili gojiti potrebne sirovire (cikorijo) v lastni državi: tvornic* uvaža sirovine iz Češkoslovaške Po prevratn so nastale tvornice »Triglav® d. d. za izdelovanje sladne kave. gorčice, sadnih konserv v Šmarci pri Kamniku. V novejši dobi se je začela pri nas pridelavati gorčica, čije seme predelava tvrdka «Eta» v Kam-n' it. Tudi v Mariboru ie tvrdka. ki izdeluje gorčico. Sadie in zelenjava se predelava na razne sadne in zeleniad-ne konserve. Tukaj prideta v prvi vrsti v poštev že omenjeni tvornici: »Globus* na Vrhniki, ki izdeluie razne sadne in zelenjadne konserve in kandite. »Triglava v Šmarci Pri Kamniku, ki izdeluje pekmez, marmelade, konservne sadne soke itd. V Ljubljani sta tvrdki «Juhan» in »Lukuls. ki izdelujeta razne sočivne ekstrakte za juhe. V Strnišču pri Ptuju je tvrdka «Sllva» (Cuček & Comp.), ki istotako izdeluje sadne in zelenjadne konserve. V Mariboru je tvrdka »Konzerva* m drugnd več drugih manjših podjetij. V ljubljanski okolici se pridelujeio velike množine lepega zelja, ki je obče znano, Z ukisava-njem zel ta se peča tvrdka Vodnik na Viču pri Ljubljani in mnogo drugih, posebno kmetovalcev v okolici. Barsko in posavsko zelje je najboljše. 10.) Tobačna tovarna v Ljubljani je edina v Sloveniji in nai večja tvornica te vrste v celi državi. Izdeluje vse vrste najfinejših smodk in cigaret, kakor tndi navadni točiak za pipe in noslanje ter tobačni izvleček, ki služi kot razku-ževahio sredstvo v kmetijstvu. Zaposluje 1400 ljudi. Tobak se v Sloveniji ne pridelale, čeprav so se podobni poizkusi prilično obnesli. S tem sem skušal podati našim bralcem približno sliko o stanju naše kmetijske industrije. V novih, povojnih razmerah ie dana prilika, da se naš narod gospodarsko in kulturno v vsakem oziru hitro dvigne, in zato smemo pričakovati. da se bo s tem sorazmerno razvijala tudi naša kmetijska industrija. Fran Malžsek. Grm. Zaposlovanje inozemskih delavcev Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani opozaria vse interesente, da je v »Službenih Novinah» št. 274 z dne 28. novembra t. 1. razglašen pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev. V smislu določil novega pravilnika se lanašaio odredbe prvega odstavka § 103. zakona o zaščiti delavcev samo na one delavce - inozemske državljane, ki so prišli v našo državo po 14. juniju 1922, ali ki še bodo prišli v našo državo v cilju zaposlitve. Delodajalci morajo v svrho dovoljenja zaposlovanja inozemca prositi pristojno inšpekcijo dela. V prošnji je navesti število inozemskih delavcev, katere želišo zaposliti, njihovo starost, narod nosi in državljanstvo ter po možnosti udi niihova imena, sicer je pa prijaviti imena takoj po nastopu službe. Prošnjam je priložiti tudi iziavo pristojne delavske zbornice, za rudarska podjet-ia rudarske oblasti, državne borze dela. kakor tudi delodajalskih organizacij — zbornice, odnosno zveze. Pri prošniah za podaljšanje zaposlovania se mora« poleg gorr"h podatkov in iz>"av navesti tudi dan, odlok in doba. za katero se je dalo prejšnje dovoljenje Inšpekcija dela bo dovoljevala zaposlovanje do največ enega leta. za dališo dobo bo dovolilo zaposlovanie ministrstvo za so-ciialno politiko, kateremu mora inšpekcija dela predložiti v takih primerih prošnje z vsemi prilogami in svoio izjavo. Inozemski delavci, ki so bili pri nas zaposleni pred 14. junijem 1922, bodo morali prositi pristojno inšpekcijo dela zn potrdilo, da se na njih ne nanaša § 103. zakona o zaščiti delavcev in da smejo prosto in neovirano delati na ozemlju naše države. Prošnji morajo priložiti zanesljive dokaze, da so bili zaposleni v naši državi pred 14. juniiem 1922 kakor tudi dokumente o kvalifikaciji z navedbo oodietja in vrsto zaposlovanja. Delodajalcem takih inozemskih delavcev, ki so prišli v našo državo po 14. juniju 1922 in glede katerih se vobče ni prosilo za dovoljenje za zaposlovanie ali se je dalo dovoljenje samo za delovni čas. po preteku katerega se ni zahtevalo ali se ni odobrilo potrebno podališanie v smislu prei obstoječega pravilnika z dne 23. julija 1924. se ne bodo dala za dotične delavce nova dovoljeni?.. odnosno se nrej izdana dovoljenja ne bodo podaljšala. Tržna coročfla Novosadska blagovna borza (30. t m.) Pšenica: slavonska, 2 vagona 255: briška 3 vagon! 357.5; banatska, 3 vagoni 255; baška, 2 vagona 262.5; baška, 2 vagona 2*5; baška, 1 vagon 265. Turščica: ladja. Tisa, 5 vagonov 145: baška, 25 vagonov 145; sušena, 2 vagona 150; nova, za december, 3 vagoni 112.5; stara, 3 vagoni 160. Moka: baška. »0s». 1 vagon 415; «2». 5 vagonov 350; «6», 5 vagonov 230; »7». 1 vagnm 1S5. Kokolj: mlinski, 1.5 vagona 107.5. Tendenca nedoločna. — Naša trgovina z Itali'o. Po italijanskih statističnih podatkih ie jugoslovenska trgovina z Italijo v prvi polovici t. I. aktivna za 91 milijonov lip Po istrh podatkin so v istem času napram Italiji aktivne še naslednje države (v milionih lir): Zedimene države za 2123, Britanska lndi'3 za 823. Anglija za 451, ArgentiniJa za 393, Francija za 223, češkoslovaška za 186 in Nemčija za 85. = Les za Izdelavo aeropianov. Naša država jo nabavljala doslej les, ki se potrebuje za gotove dele pri letalih. Iz Inozemstva. Ker pa ie ta les zelo drag, so rn« roda i ni či-nttelji pričeli raziskavati, ali ni mogoče dobiti tak les tudi v naši državi in dognalo se ie da ima Bosna takega lesa v znatnih količinah. Nekai vzorcev tega lesa se je poslalo vojnemu svetu v proučavanje. = Prodala državnih gozdov Šebešlč v Bosni. O prodaji gozdov SebeSČ v Bosni je izjavil minister za Šume In rudnike: Gozdovi se bodo prodali na javni dražbi, ki se bo vršila tekom enega meseca. Pravica udeleževanja te dražbe le splošna. Vesti o angaž-manu Wiener Bankverema niso točne. Gozdove bo dobi! najboljši ponudnik. = Vest o novem zunanjem posojilu. Iz Beograda poročajo: V parlamentarnih krogih ie razširjena vest, da bo odpotoval finančni minister dr. Stoiadinovič v Pariz in London glede najetja novega večjega posojila. — Likvidacija. Podružnica Slavercske ban ke. d. d. v Gornji Radgoni je zaradi likvidacije prenehala s poslovanjem dne 30. novembra t. !. Vloge pri navedeni podružnici so se prenesle na posestrimo iste v Murski Soboti. 2263 = Prodaja bukovega iesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo izdelanega buko vega porabnega !esa v približni množini 1000 plm3 pri šumsk! opravi v Kostanjevici. Ponudbe, spisane na tiskovine, k! se dobe pri Direkcij šum v Liubljani in pri šumski upravi v Kostanjevici, ie vložiti do 14. t. m. do 11. ure dopoldne pri isti direkciji. Ponud be morajo bit! kolekovane s kolkom 100 Din ter opremljene z 10% varščino. Predmetna pojasnila daje direkcija šum v Ljubljani Križanke in šumska uprava v Kostanjevici. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubliani sprejema do 4. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 200 komadov dežnih pla-ščev s kapuco, za dobavo sestavnih delov za helioforke. za dobavo cevnih ščetk: do 15 decembra t. 1. za dobavo signalnega orod.ia, za dobavo lesnih škaiov in veder za vodo, za dobavo torbic. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odele-nju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Vrdntku spre ema do 15. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 4000 komadov Samotne opeke in 1000 kg Samotne moke. Komanda pomorskega arsenala v Tivtu sprejema do 24. decembra t. 1. ponudbe za doba vo raznega materijala (razen papir, klobu-čir.a Itd.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2. decembra t. 1. Pri 40 peš-polku Triglavskem v Ljubljani glede dobave živil (6521 kg fižola, 8052 kg riža. 3510 kg sladkorja. 1770 kg konzervne kave); 2S. dJ-cembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jermen in usnja. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovin.-), obrt in industri'"o v LrabHani na vpogled. = Izvoz sladkoria Iz Češkoslovaške. Po podatkih statističnega državnega urada v Pragi se je izvozilo iz Češkoslovaške od 1. oktobra 1924. do 30. septembra t 1. 8,691.159 metrskih stotov sladkorja v vrednosti 2628 milijonov Kč, dočim se je v kampanji 1923.—24. izvozilo le 5693 milijonov metrskih stotov v vrednosti 2269 milijonov Kč. Povečanje po vrednosti znaša torej 358 milijonov Kč. = Ukrepi za pjpravo poljskega zlatnika. Iz Varšave poročajo: Predsednik Poljske banke Karpinski je izjavil zastopnikom časopisja, da panika na deviznem tržišču ni nikakoT utemeljena z gospodarskimi aii finančnimi razlogi. Objava vladnega finančnega programa, izjavlja Karpinski. bo na javnost vplivala nedvomno pomirljivo. Javnost se bo mogla po finančnem ekspozeju novega finančnega ministra prepričati, da vlada nima rčkakih inflacijskih namer, temveč vztraja na tem, da z dalekosežrrimi redukcijami v državnem proračunu stabilizira tečaj zlatnika. Sedanje kovinsko kritje zlatnika znaša 34.5 odst., dočim predvideva zakon samo 33 odst. Potiski finančni minister je izjavil, da bo 9. decembra i. 1. na plcnar-ni seji sejma predloži! sanacijski program, ki predvideva dalekosežne redukcije v državnem proračunu za I. 1926. Proračun za decerrber t 1. je že vravnovesen. Glede valutne politike bo finančni minister postopal v soglasju s Poljsko banko. Finančni minister je končno ponovi! svojo že v senatu Izrečeno Izjavo, da ne bo vlada kljub pooblastila sejma emitirala nikakih novih za-kladnih listov. Pred znižanjem eslsotnptne postavke v Italiji. Iz Rima poročajo, da nameraval italijanske emisijske banke znižati eskomptno postavko od 7 na 6%. = Otvarjanje blagovnih borz v Rusiji. Ru ski komisarijat za notranjo trgovino je dovolil otvoritev blagovnih borz v več mestih Rusije. = Vračanje k zasebnemu gospodarstvu v Rusiji. Po časopisnih vesteh iz Moskve le sovjetska vlada izdelala zakon, ki predvideva razširjenja pravic zasebnega kapital;: v notranli in zunanji trgovini. Po istih vesteh se bo nekaterim tvrdkam dovolilo neposrea no trgovan'e z inozemstvom na lasten račun. Ta ukrep se smatra kot zmaga zmernega krila komunistične stranke. = Nemško-angleška trgovinska poga'an!a se nahajajo pred zaključkom. V vseh glavnih točkah se je dosege! sporazum. Nemški izvoz v Anglijo se bo olajša! z gotovimi odredbami. ki se imaio še jasneje precizirati. = VII. trgovinski sejem v Bruslja. V Bruslju se bo vršil od 7. do 21* aprila 1926 VII. trgovinski velesejem. Ministrstvo belgijskih železnic dovoljuje 25% znižanje normalnih tarif za člane poznanih družb, kakor tudi za uradnike in delavce podjetij, ako potujeio v Bruseli v skupinah najmanj deset oseb v svrho obiska trgovinskega velesejma. Borze 30. novembra. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investici sko 76—0 Vojna škoda 310—350, zastavni Kranjske 20 —22. komunalne Kranjske 30—22, Celjska posojilnica 200—205, Ljubljanska kreditna 210—0, Merkantilna 100—105. Slavenska 49 —0, Kreditni zavod 175—185. Strojne 123— 0. Vevče 120—0. Nihag 34—0, Stavbna 100 110. — Blago: les: bukova drva, suha, I m doiž., fco nakladalna postaja 2 vago-na 21—21 (21); hrastovi plohi, neobrobljeui, L, II., od 2.50 m naprej, 90, i 10, 130, cm debeli ne ico meja 0—1100; bukova drva, suha, zdrava, meterska, same cepanice, fco vag. naklad, postaja 5 vagonov 22—22 (22); ta-volete i.. II., lil., monte, 5 mm, 2.25 m- fco vag. Postojna tranz. 0—1100; bukovi plohi, I. II., od 2 m naprej, od 27—100 mm, ostro-rrbi, fcc vag. Postojna tranz. 0—950; — poljski pridelki: pšenica: baška, fco vag. naklad, post. 0—265. baška, 76. 2%, par. Ljubi ana 0—315; a?da: par. Ljubliana l vagon 265—265. (265); par. Ljubljana, za januar 1 vagon 275—275 (275); domača, fco vag. naklad, postaja 0—365: turščica: umetno sušena, fco slav. post. 0—160; nova par. Novi Sad 0—120, nova, par. Ljubljana 0— 160; ječmen 66-67, 2%, par. Ljubljana 0— 227-50; proso domače, ico vas. naklad, posta ia 0—215; krompir, fco vag. naklad, poslala 0—70; k o 1 o ti i j a 1 n o blago: riž pclzrnat mezzagrama, fco vagon Trst 0— 380-50; riževi otrobi: 20%, fco vag. Postojna tranz. 0—102, 25%, fco vag. Postojna tranz. 0—125; eksekutivni nakup: pšenica 76 . 2—37», fco Bielovar 1 vagon 380—2SO, (380). D2nes. 1. decembra t- i. borza ne posluje. ZAGREB. Promet v bančnih papirjih minimalen. Enako v industrijskih vrednotah Tečaji brez posebnih sprememb. Vojna škoda je nespremenjena. Promptna se je trgovala po SOS—3! 2. Promet ie bil precej velik. — Devizno tržišče se je začelo z nekoliko čvrstelšo tendenco, zaradi česar so se tudi posamezna devize, kakor London. Italija, Dtrnai in Newyork, začele trgovati po povečanih tečajih. Zaradi pozneje močnejše ponudbe je tendenca ztiova popustila In so se tudi tečaji zopet malo znižali. Skupni devizni promet 8.7 milijona dinarjev. Notirale so devize: Amsterdam (zaključek 227!). Dunaj 791.7—801.7, Berlin 13.34.5—1345.5, Bukarešta 0—26, Italija izplačilo 227.52— 229.92, Londor. izplačilo 272.94—274.94. ček 0—273.85. Newyork kabe! 56.163—56.763. Pariz 218.11—222.11, Praga 166.56—168.56, Švica 1085.5—1093.5; valute: dolar 55.5 —56.!; efekti: bančni: Eskomptna 11S— 119. Polio 18—20, Kreditna Zagreb 133-135 Hipo 65—66, Jugo 108—109, Ljubljanska kre ditna 210—0. Praštediona 940—945; Industriji: Eksploataciia 44—50, Gutmann 360 —3S0. Slaveks 45—46, Trbovlje 326—0, Vev če 120—0; državni: investicijsko 77—73, agrarne 45.5—16.5, Vojna škoda, promptna 307—309, za december. 30-8—311, za januar 0—313. BEOGRAD. Devize: Atene 72 -76, Du-nai 796.25 —796, Bukarešta 25.4—25.4. Italija 229 -229.25, London 273.S—273.S9, Newycrk 56.43—56 45, Pariz 221—222, Praga 167.5— 167.55. Švica !C«9—J0S9.25. CURIH. Beograd 9.185, Berlin 123.60, New vork 518.87, London 25.145, Pariz 20.1625, Milan 20.95, Praga 15.375, Budimpešta 0.00727, Buk ar «š ta 2.37, Sofija 3.775, Dunaj 73.10. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 68, Živnostenska 278. Assicurazioni Oe-neraii 7180, Dalmazia 260. Libera Triestina 536, L!oyd 10.30, Oceania 172, Daimazia cement 659, Split cament 522. Krka 415. De-v i z e,: Beograd 43.70 — 44, Dunaj 345 do 355. Praga 73.20 — 73.60, Newyork 34.60 do 24.80. Valute: dinarji 43.25 — 44, dolarji 24.50 — 24.75, 20 zlatih frankov 93.97. DUNAJ. Beograd 12.5275 — 12.675, Betih 168.47 — 16.8.97. Budimpešta 99.17—99.47 BukcreSta 3.2520 — 3.2225, London 34.2875 do 34.3875, MOan 2S.54 — 28.66, Newyork 707.55 — 710.85. Pariz 27.46 — 27.62, Praga 20.9525 — 21.0325. Varšava 76.25 — 76.75, Curih 135.35 — 13^.85. Sofija 5.1350—5.1750; dinarji 12.48 — 12.54. PR i a A. Beograd 59.96, Berlin 806, Curih 651.625 Milan 135.625. BERLIN. Beograd 7.425 London 20.324, Newyork 4.195, Milan 16.91, Praga 12.42, CurEh 80.86. LONDON (Opoldne). Beograd 273, New-vork 484.53. Italija 119.93, Dunaj 34.37, Švica 25.15. NEWYORK (zaključno 28. novembra). Beograd 1.77 in pol. London 4.S4 in devet šestnajsrink, Italija 4.05 in tr! četrtinke, Dunaj 14. Švica 19.27. Zahvala. Nai globoke jšo zahvalo izrekam gospodu dr. Aleksandru Kiiharju. primer!iu piuiske bolnice, da ie ozdravil mojega 74-letnega soproga Štefana Mlakarja, višjega re\'i-denta, kateri se mu ie izročil v polno razvitem tet Gnusu in popolnoma brezupnem stanju. Ravno-tako se zahvaliti jem častit'm sestram. ki so m'? z ljubeznivo in skrbno nego olajšale bolečine in doprinesle njegovemu ozdravljenju. iMargareta Mlakar soproga. I Koliko časa vzdrži človek brez spanja Na gornje, s fizijološkesa stališča zanimivo vprašanje ie odgovori! dr Nata-tiae! Kleittnarm z eksperimentom, ki izvrši! na lastnem telesu. Takozvane v noč! brez spanja j, na katerih tolikanj trpe pravi in še več namišljeni bolniki — vsaj zatrjujejo to —, so v velik! večir.i slučajev rrjočno pretirane. Skoraj vedno so take ue-či prekinjene s par urami spanju sličneg. stanja, S skrajnim uaporom se je doktorja Klek-msnnu posrečilo prebiti pet dni in štiri noči. to je v celoti 115 uri brez spanja. Dosege! je s te.Ti brez dvoma rekord. Ves čas njegovega eksperimenta sta vztra;ala pri Klei:-marrni: dva asistenta, ki sta se med seboj izmenjavala. O svojem boju s spancem. in o vtisih, ki jih ie v tem čase dobi!, poroči dr. Kleitmann tako-le: Prva noč jc minila gladko, brez peseone^a napora, potem pa mi je bilo od ura do cre težje. Kaj izrednega Ee mi prvih štiriindva;-set ur ni pripetilo. Ni čuda. Saj je že cešte.o ljudi pred menoj prebilo noč brez spanja in so bili naslednji dan ne mnogo aiar.; sveži in či!i kakor sicer. O kakih organskih motnjah prve noči brez spanja torej ne more biti niti sledu. Prvi dan po prečuu noči ie bil dr. Klei:-trann !e nekoliko utrujen, sicer pa je svoje posle lahko opravi! brez truda in težkoč. Druge noč pa je bila že znatno težja. Če je hote! izvesti svojo namero do konca, ie mora! doktor Kleitmann to noč zbrati vso svojo voljo. Najmučnejše mu ie biio cjntra: med drugo in četrto uro, ko je vsepovsod oko!i njega že zavladala popolna tišina. Asistent ea ie mora! parkrat stresti. da ni zaspal. O svojih dojmih v tej noči pravi dr. Kleitmann: »Ni mi bilo težko ostati biden, toda ie, če se je ka; zanimivega dogajalo pred mojimi ©5mU Tretja noč ie bila seveda še hujša. Dr. Kleitmann prizna sam, da bi mu brez prisotnosti asistenta, ki na .e vedno strese!, kadar ga je jel spanec prevladovati, ne bilo mogoče odleti neskončnemu poželjenjti po spanju. Ce bi se b!! asistent odstrani! iz sobe le za eno minuto, bi bi! r.edvojbeno v istem h'pu zaspal. Večkrat je celo svojega mučite-Ija prosil, cai ga ostavi, kljub temu, da aiu je bil pred eksperimentom sam da! točna navodila, kako naj ravna. Začela se ga je polaščati neskončna nemoč, volja je izgin a!: In čuti! je, da rti za nobeno delo. Je!i so se pojavljati prvi simptomi posledic pjman:'-kanja spanja Dr. Kleitmann n! bi! več zmožen napisati niti treh, štirih besed, črke so se zapletaie, pojtn! so se mu mešali in misli so postajale brezzvezne. Tako je nastopila četrta noč, ki je bila po Kleitmannovih besedah pravi martirij. Doktor n! bi! zmožen nobenega, cM natmani-šega dela, !e ena misel mu ie lebdela pred c črni, ki se ie kma'u izpremeriia v fiksno idejo: spati. Tej tikati Ideji bi bG sigurno podlegel, da nista asistenta prišla na misel, odvesti ga v »eko oočno zabavišče, kjer so peli in piesali. »Asistentoma ni bilo preveč lahko,« meni dr. Kleitmanr., --ko sta morala paziti v avtomobilu, v katerega sta me posadila, da 'trna nisem zaspal.« Sredstvo je pomagalo. Petje iu ples v kabaretu je Kleitmanna docela okupirilo, če-irrav je, kakor sam pravi, »gieda! kakor skozi tančico«. Posrečilo se mu ie. da se ji obvladal in tako ie še par ur ostal pri zavesti. Ko pa sta ga asistenta odpiemila domov, ga je zapustila vsa volia. Oči w ga žgale in pekie in pozr.eje ie Izjavil, da bi bi! takrat zaspal tudi stoje. Na stavljena vpra-i; nja ie odgovarja! Is jecljaje. Strašna lakota ga ie mučila, toda bil ie mnogo preveč izmučen, da bi moge! jesti. Pomanjkanje spanca mu je pač potrošilo vse kalorije. Na-s.edniega dne ie bi! dr. Kleitmann povse n apatičen in eksperiment je bilo treba prekiniti. Petega dne ob desetih zvečer so ga prenesli v posteljo Ze par sekund nato ie zaspal. Po desetih ura!i najtrdnejšega i panj _ se je dr. Kleitmann zbudi!. Čutil r,i nikakih slabih posledic, !e utrujenost ga še nI zapustila. Po dveh dneh normalnega življenja je izginila sleherna s!ed prestanih naporov. Oo sebi je razumljivo, da so zdravnik! med eksperimentom meriii Kleitmannu temoerc-tnro in krvni pritisk. Telesna toplota se ves čas ni izpremenila. S fiziološkega stališča ie ta ugotovitev vrlo važna, saj je znano, da se temperatura človeškega te!esa v normalnih okoliščinah stalno izpreminjs. Dr. Kleitmann sa.u je mnenja, da je le ta okolnost eden izmed najvažnejših simptomov pe-rriankania spanja, ki utegne povzročiti ceio smrt. Med spanjem se mišice odpočijejo, in eksperimentator je mnenja, ca le baš s tem. da mišice namerno, mogoče ubraniti se spanca. Kemičnih izprerr.emb med Kleitmannovim poskusom zdravniki niso opazili. Pa; pa so tigoiovili, da se ie zmanjša! krvni pritisk in da ic postal utrip žile počasnejši. Žrebanje sokolske loterije za Tabor dne IS decembra % r €? ž ^ Liubliana. 30 novembra * t? f & m Ico poroo I $ »K J .hihitam .'-!0fi m v *! v Liubliana 30fi m Mri morjer Kra' 1 ončzovsnia ob tračni tlak Zračita temperatura Veter Cbisrno 0—10 radavr.t j nun L'uM ana . . . 7. 761-9 11-3 sev. vzh. obl. j LiuMjana . . . 14 7*7-6 87 vzhod jas. | Ljubljana , . . 2!. 768-0 120 sev. vzh. 9 Zsgieb .... 7. 759-1 80 vzhod m Beograd . . . 7. 7593 4-0 zap. I Dunaj .... 7. 759-1 5-0 IS) Praga .... 7. jug. vzh. sr.eg Inomost ... 7. Solnee vzhaja ob 7 16 zahaja ob 16"21, luna vzha'a ob 16 49 zahais ob 6'5y. Barometer višji, temperatura nizka Dunajska vremenska napoved za torek: Sprva precej jasno, zvišanje temperature. Pozneje aajbrže zopet poslabšanje. Nebo v decembra Približala se je doba najdaljših noči in temnih dni. ko je solnce tudi opoldne nizko nad obzorjem. 1. decembra oDoldne je solnce za 21*46' južno od ekvatorja: pomakne se navzdol še za 1°41* ln doseže 22. decembra ob 9.37 svojo najnižjo lego (deklinacija — 23'2T.) V tem času nastopi astronomič-na zima tn solnce preide iz znamenja Strelca v znamenje Kozoroga. Od 22.— 31. decembra se premakne solnce samo za 24" tako. da bo znašala njegova deklinacija 1. januarja 1926 — 23°3\ Dan traia 1. decembra 8 ur 33 minut in se skrči še za 20 minut tako. da traja naj-skrajši dan samo 8 ur 13 minnt. Od Božiča raste dan zelo počasi ln traja 1. januarja 1926 samo 8 ur 17 minut. Zemlja se bliža v decembru penheliju. t. j. točki, v kateri je najbližja solncu, ln doseže to točko 3. januarja 1926. Zato vidimo soince v decembru pod razmeroma velikim očesnim kotom ln sicer 1. decembra pod kotom 32'30". 1. januarja 1926 oa ?od kotom 32'35". Okol-nost, da jc zemlja baš pozimi najbližje solncu. je severni poluti zelo dobrodošla. ker bc zima razmeroma zmerna in tudi kratka, zakaj do ii. Keplerjevem zakonu prekorači zemlja krajši tok svoje zimske poti z večjo brzino. Luna. Lunine faze bodo: zadnji krajec 8. decembra ob 13.11. mlaj 15. decembra ob 20.5: prvi krajec 22. decembra ob 12.8 in ščiD 30. decembra ob 3.1. Luna bo najdalje od zemlje 5. decembra ob 19. ko jo borno videli pod očesnim kotom 29'34". Najbližje zemlji bo 17. decembra ob 15 (očesni kot 33'5"). Glede na nebesni ekvator napravi luna v decembru to-le pot: začetkom decembra se dviga in doseže najvišjo točko 3. decembra ob 3. uri (deklinacija + 21438'). Nato se Dolagoma niža in prekorači ekvator 10. decembra ob 15. uri. Najnižjo točko doseže 17. decembra ob 2. uri (deklinacija — 21°40'). Drugič prekorači ekvator 23. decembra ob 9. uri in doseže najvišjo točko nad njim 30. decembra ob 11. uri (deklinacija -f 21°4r). .Merkur je začetkom decembra ve-černica. toda za opazovanje zdaj ni primeren čas. 11. decembra bo v spodnji koniunkciji s solncem (med solncem in zemijo) in ga torej ne bomo videli. Zadnjega decembra bo nadalje zapadno od solnca tako. da ga bomo videli kot iurranjico na vzhodnem nebu ne-bosklona in sicer zadnje dni decembra in začetkom januarja. Ker bo na tudi ob tem času zelo nizko, ga uspešno ne bo mogoče opazovati. Venera, ki je bila 28. oktobra najdalje vzhodno od solnca. se vidi stalno zvečer kot svetla večernica. Zahaja L decembra ob 19.17. 31. decembra pa ob 19.47. Vidimo io lahko tudi z manjšim daljnogledom in sicer v fazi. ki je podobna luni ob nrvem krajcu. Razsvetljeni del planeta se Da polagoma krči. Mars je v sozvezdju Tehtnice in se pomika v decembru od stalnice Alfa v smeri proti stalnici Beta v Škorpijonu. Vzhaja zjutraj, kmalu po 5 uri in se vidi kot zvezdn druge velikosti. Skozi daljnogled jo vidimo kot kolobarček s nremerom 4" tako. da podrobnosti njegove površine ni mogoče opazovati Jupiter je v vzhodnem delu sozvezd-ja Strelec in sicer precej južno pod ekvatorjem. Takoj zvečer je na zanad-nem delu nebosklona in zahaja začetkom decembra okrog 19. ure, koncem pa že pred 18. uro. Za opazovanje Jupitra zdai ni primeren čas. Saturn se pojavlja zgodaj pod solnč-nim vzhodom na vzhodnem delu nebosklona. Kocem decembra vzhaja že okrog 4. ure ziutraj. Njegova lega za ooazovaje trenotno še ni ugodna, pač pa se kmalu zboljša. Uran je v zapadnem delu sorvezdja Rib. Z daljnoeledom ga lahko opazujemo do polnoči. Neptun ie v sozvezdju Leva zapadno od stalnice Regula. Vzhaja začetkom decembra do 22. uri. koncem decembra Da že pred 21. uro in ie nad obzorjem vso noč. Vidi se kot zvezda 8. velikosti in sicer s količkaj dobrim daljnogledom. Kometi. Letošnje leto ie neobičaino bosrato na kometih. Doslej je bilo odkritih S kometov, od teh 3 novi (Schain. Reid in Onkisz) in 5 perijodfčnih (Temne! II. Wolf. Brooks. Borre!ly in Faye). Sijih povratek je bil za letos napovedan. Od pričakovanih kometov niso ODazili samo 1 (Tempel-Swift). Kriva je niegova lega. Vsako leto se pojavijo povpečno 4 kometi Letos se je torej njih število oodvojilo. Zgodovina Dozna samo dva slučaia. ko je bilo leto še bogatejše na kometih in sicer 1. 1886 in 1898. L. 1886 se je pojavilo 9. 1. 18898 pa 10 kometov. Meteorji. V decembru je važen roj Geminid. čizar radllant ie v znani stalnici Kastora v Dvojčkih. Videli ga bomo ponoči med 6. in 14. decembrom. Lega zvezdnega firmamenta začetkom decembra ob 21.. sredi decembra ob 20. in koncem ob 19. ari: V zenitu Andromeda ln Kassiopeja, Droti severu Mala in Velika Medved ica, vzhodno Perzej. Voziček in Dvojčki, jugovzhodno Trikotnik. Oven. Bik in Orion. južno Ribe in Kit. jugozapadno Pegaz. Vodnar in Delfin, zapadno Labod. Puščica in Orel severozapadno Cefeus. Zmaj. Lira in Herkules. Bilanca prve polovice velikega furnirja v Moskvi Prvi akt velikega šahovskega turnirja v Moskvi Je končan. Turnir sam Je nedvomno eden najznamenitejših v zadnjih letih. Splošno občudovanje Šahovskega sveta je vzbudilo že samo dejstvo, da Je mogla sovjetska Rusija proti enafctorrei najznamenl-te!šlh igralcev postaviti enako število svojih mojstrov, ki so pokarali že v prvi polovici turnirja, da se morejo meriti s prvimi šahovskimi velemojstri na svetu. Le ža!. da se turnirja kljub povabilu sovjetske vlade ni udeleži! najmočnejši sodobni ruski kom-binator, velemojster Aljebin. k! ie pokazal na zadnjih turnejah, da je na lire varnejši konkurent Capablance In dr. Laskerja. Prva polovica tumfria stoti v znamenju velikih razočaranj in presenečenj. Svetovni prvak Capablatca Je očividno stabo dlspo-nlrasi — morda mu ne ugaja klima. — in Je mogel od desetih partij doseči samo pet bi po! točk. Njegov poraz v prvi polovici turnirja je tem občutnejši. ker je izgubi! kar dve igri (proti Verlin-skemu in Tljina - Ženevskemu). Svojo pozicijo iahko sicer še popravi v drugi polovici turnirja, vendar pa so prva tri mesta zanj že skoro izgubljena. Njemu gre predvsem !e še za časten p!ace-nrent. Močno so razočarali tndi evropski velemojstri Splelmann, Saemisch, GrOnfeld in Retti. Spislmairnova indispozici'a je postala že skorai kronična. Saemisch, ki si je pribori! v Baden - Badenu tretje mesto. nI dobi! od devetih partij, ki iih je dokonča! v prvi polovici turnirja v Moskvi, niti ene in je le s težavo dosegel pet remijev. Slabe šanse ima tudi Grunfeld. ki so ga prvotne prognoze stavile med zmagovalce. Poglejmo zmagovalce! Predvsem imporf-ra stari lev, SSletni dr. Lasker. ki v prv! polovic! turnirja ni bH nikdar poražen in je zopet pokazal, da Je najmočnejši tunrirski igralec na svetn. Zopet se potrjuje domneva. da v boju za svetovno prvenstvo v Ha-vani na otoku Kubi ni zmagal Capabianca, temveč tamkajšnje podnebje, ki ga stari dr. Lasker ni prenesel. Dr. Lasker je pravzaprav zmagovalec v prvi polovici turnirja, čeprav Je dosege! rusk! prvak Bogoljubov pol točke več In Je do sedai tudi v drugi polovici turnirja še vedno voditelj. Bogoljubov, ki je Imel oa zadnjih evropskih turnirjih Izredno smolo. Je sedaj v sijajni formi ln ni nobenega dvoma, da ga bomo videli koncem turnirja na enem izmed prvih treh mest. Naravnost senzacijonalen napredek kaže mladi Mehikanec Carlos Torre. Zgubil je samo partijo proti Bogol:ubovu ia drži vztrajno tretje mesto. Po remiju s Capa-blanco ga je publika pozdravila z burnim ploskanjem, kar dokazuje, da vzbujajo njegovi uspehi splošno občudovanje. Rubin-stefti In TartakoveT Igrata topot dobro te prideta gotovo v skupino zmagovalcev. Dr. Tartakover Je do sedaj edini, ki ni zgubil še nobene partije. Igralci, kl jih je postavila Rusija, so pokazali. da so po večini enakovredni z mojstri svetovnega slovesa, čeprav so večinoma še nepoznani. Veliko »emacljo !e vzbudila posebno zmaga Itlina - Ženevskega nad Ca-pablanco. Pod pseodonhitom Iljtn - ženevski (po Ženevi, kjer Je Uvel dalj časa v Drcgnaostvu), se skriva brat znane«a ruskega revolucšjonarja Razkolnikova. Itite-Ženevski ima največje zasluge, da se Je po veliki revoluciji razvil šah v RusiH tako močno, da Šteje ruska Šahovska federacija sedaj ie okoU 45.000 članov ta da Ima Ra-sija tudi državno šahovsko akademijo v Moskvi Kot zelo vpliven človek ln šahovski entuzijast Je krralu prepriča! sovjetske oblast! o potrebi In koristnosti šahovske igre. V neki službeni Izjavi delegata za vojaško izobrazbo moskovskega vo'nega okrožja se označuje šah kot »visoka In koristna umetnost, ki krepi duševne sile razvijajoče se generacije«. Močne uspehe Izkazuje med ruskimi mojstri tudi Romanovski, ki ga smatra ruski prvak Aljehin za enega najboljših ruskih šahistov. Verlinski ima sicer manj sreče, vzbudil pa je veliko pozornost radi svojih zmag nad Spielmannom, da si nabavite toplo zimsko suknjo, katero dobite že od Din 400 — naprej in dobre čevlje v naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 nasproti dramskega gledališča. — Kot primerno darilo za Miklavža Vam priporočamo moške obleke iz sukna po Din 460'—. Konfekcijska tovarna FHM DEBEMDA & CISL abl aaa. Saemischem in celo nad Capablanco. Gotovo Je, da bo prinesel moskovski turnir v drugi polovici še nova presenečenja, čeprav splošne slike ne bo mnogo spremenil. Smatramo, da bo končni zmagovalec zopet dr. Lasker, ki je v resnic! najmočnejši Igralec na svetu. 13. kolo moskovskega turnirja Razen remija Genewski - Rabinovič so vse partile končale s pozitivnim rezultatom. Lasker je premaga! Dus Chotimirske-ga, Bosrollubov — Tortakoverja, Canablan-. ca — Marschalla, Romanovski — Torreja, GrOnfeld — Retiia. Yates — Wer!lnskega, Bc gatirščtrk — Rubrnsteina. Polo?aj se ie s tem bistveno nekoliko spremenil. Bogoljubov še vedno drži vodstvo ta Lasker ie tesno za njim. Toda Torre je s svoMm porazom pokvari! nekoliko svoje Izglede. Nevarno se !e približal Capablaacu. ki ie skupno z Marchallom na četrtem in petem mestu. Rubinsteta Je pade! daleč v ozadje s svoiim novim porazom. Prvo partiio le Izgubi! do sedai še nepremaeani Tartakover. Končno stanje po tej rundl j« sledeče: Bo-goliubov 9*A. Lasker 9. Torre 8M. Capabianca 7Yi, Marschal! 7 (i). Romanovski. Tartakover 7. Gerevski 6K (D. Orflnfeki. Rubinstein 6V,. BogaHrščtrk 6 (l). Reti 6. Rabinovič 5K (l). Snielmann 5V,. SS-mlsch. Weritaskl 5. Dus Chotimirsk! 4. Yates 3 V, (3). Lflwenf!sch 3 lA (2), Gotthilf 2% (2), Zubarew 2M. Smrt šahovskega mcistra F urna London. 26. nov. Na Angleškem je nmrl Amos Burn. eden Izmed najznamenitejših šahovskih molstrov zadnjih desetletii prešlega stoletia. Rodi! se je leta 1848. In se ie zače! udeistvovati kot šahist koncem 70. let. Nie sov poklic — bi! Je trgovec — pa ga je oviral, da bi se moge! posvetiti samo šahu. Zato ie za nekaj časa izgini* s poprišča šahovskih tekem. Prvič je nastopil pred mednarodno jav-nostio leta 18S9. na velikem turnlrhi v New Yorku. Priboril si je peto mesto. Še tekom Istega leta je dosegel v Vratislavi drugo mesto, v Amsterdamu pa prvenstvo. Ko je leta 1897. še! v Berlinu zopet nazaj na peto mesto, ie eno leto po tem dogodku napravi! močan skok naprej. Priboril s! Je zopet prvenstvo. Igral Je tudi na Dirnaju in v Karlovih Varih se je udeleži! leta 1911. šahl-stovskega velstumirra. na katerem se 'e zbralo 26 nalslovitejših svetovnih mojstrov. Kot zmagovalec je izše! v Karlovih Varih šahlst Teichmann. katerega ni mogel nihče premagat!. Burn se ie ob taj priložnosti posebno izkazal: dobil je proti Teichmamtu. katerega nI ugna! nihče, eno partiio. Zadnjič je nastopi! kot 641etni tekmovalec v Vratislavi leta 1912. Burn je bil urednik Sa-histovskega glasila v Londonu »Feald« ter Je v tem svolstvu nasledi! pokoinega šahi-stovsega časnikarja Leopolda Hofferja. Kot poročevalec se ie udeležil turnirja v Karlovih Varih še pred dvema letoma. Burnu gre drugo mesto med štirimi na'-več'imi angleškimi šahistovvskimi mojstri druge polovice prošlega stoletja. Ta četvo-rlca !e bila: Blackburne. Burn. Mason ln Bird. Burn je bil zelo ljubeznjiv človek. Tovariši so ga čislali posebno radi njegovega suhega humorja. Oženien ni bil. Šah se torej nima nadejati od strani njegovega potomstva velikih tekmecev. Dr. MIlan Vidmar se udeleži božičnega turnirja v Hastingsu na Angleškem, ki se prične 28. decembra t I. Sodeluje tudi Alje« chin. Februarja meseca 1926. v semestralnih počitnicah se ho vršil na Semmeringu moj« •trski turnir, na katerega se je dr. Vidmar istotako prijavil. S tem stopa naš prvak zo« pet v Šahovsko areno, kajti od londonskega turnirja l. 1922. se ni udeležil nobene med« narodne Šahovske prireditve več. Čas pred omenjenimi turnirji bo dr. Vidmar izrabil s prireditvijo hand'cap»turniria v ljubljan« skem Šahovskem klubu, proti osmim naj« boljšim igralcem in pa z več konzultacijski« ml partijami, ki jih bomo pravočasno na» znanili. Zimska sezona bo torej prijateljem Saha nudila mnogo užitka in zanimivosti. Veliko izbiro mladinskih knjig za Miklavža ima v zalogi knjrgarna Tiskovne zadruge v Ljubljeni, Prešernova ulica 54. nasproti glavne pošte. Partije z moskovskega turnirja Sicilijanska igra Bell: J. R. CapaHanca. črni: A. F. Riln-Ženevski. b 1. e 4, c5, 2. S c 3, Sc6. g 3. g6, 4. Lg2, L g 7, 5. S g e 2, d6», 6. d 3. Sf6. 7. O-fl, (V-0, 8. h3. a 6. 9. Le3, L d 7, 10. D d 2, Tfe8, 11. Sd 1', Ta c 8, 12 c3. Da5. 13. g 4*. T e d 8. 14. f4\ Le8. 15. g5, Sd7, 16. f 5. b5, 17. S f 4, b 4, 18. f 6!. Lf8!\ 19. Sf 2. b c3 :, 20. bc3:. e6, 21. h 4!« Teb8, 22. h 5, Tb6. 23. hg6: hg6:. 24. Sfdl*. S d e 5. 25. D f 2, Sg4, 26. D h 4. Sce5? 27. d 4"? Sge3:, 28. Se 3: Dc3 :. 29. de5: D e 3 : -f 30. K h 1, de5: 31. Tf3, ef4:!' 32. Tfe3: fe3: 33. Del. Tb2, 34. De3:, T d d 2. 35. L f 3, c4, 36. a3. Ld6, 37. D a 7*®, c 3 in Capabianca se vda. ženevski i Je Capablancovo napako jako dobro izrabil. *) Ta sistem je za črnega jako ugoden, ker diagonala črnega tekača ovira razvoj belega. *) B"Ii hoče s potezo c2 — c3 neutrali« zirati dam^ko krilo in pričeti napad na kra« Ijevem krilu, ker se črni nekoliko šablonsko razviia. *) Beli pričenia takoj z napadom, ker je sedai tudi rrna dama na ncniHn-m mestu. Dosledneje bi bilo 14. g 5. da bi se mo« ra! konj umakniti na manj ugodno polje e8. ") Črni ne spre ime žrtve kmeta, ker noče belem" odirati l'nij za napad. ^ Beli hoče odoreti h»t;niio. kar bi mu radi ranrte pozicije moralo nrinesti zmago. *) Ta poteza zavaruie predvsem polji b 2 in c 3. obenem pa odpira kraljici not čez f 2 na h 4. S potezo 27. L d 2! forsira Mi chtvtek. ker črni z naslednio pote-*o Lf3 ali Lh3 irgubi f;(J'iro, ker sWi naSef3: + Tfl — f 3 — h 3 z nei'bran!iiv'm matom. *) CanahUnca ie očivMno nri svoii 27. po« tezi rač"nal. da bo z 31. Tf 3 s tempom ori« Se! na h 3 in s tem dobtl partiio. snregledal pa je 'zsiljeno žrtev črnega, ki prinese te« mu radi ugodne pozicije stolpov in tekačev zmago. ,lr) Na 37 e 5. sledi... 37. L c f z grožnjo Lb6 in Th2 4-. ps?" Izšla je Blasnikova ta navadne leto 1926, kl Ima :65 dni. .VELIKA PRATIKA- j« najstarejši iloven. kmetij, fki knleds', koj! je bil najbn!' vpoittvan fe od nailh pradedov Tudi letoinla ob*lrn« I*" dala w ndlikult po bo' gatl viebinl, :»to pride o,av vw1tl slovenski rod-419-a binl. Dobi se v v.eh trgovinah po Sloveniji In »trne b Din Kje! bi |o ne bilo dobiti, n«j se naroči po dopitiild ori l Siasiiika »asIs^ofkUu fcum b StsgnM oni Liahfjana. Breg B. 12 cKlišeje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času *JUGOGRAFEKA" KEJSAEtMA F r..K HI,.14N1. SV. PETRA fiASJ}> SI 'J.t. HunHiiiimiiiinn>nriiiiniiHHUHiiiii IIIIIHIIIIIHlMIMimillllMtHHIIIIIIIIIII cNaročita sprejema tudi oglasni oddelek uprave ^ufrai", Prešernova ulica i. Filatelija Barekov cenik Štev. 6 tega cenika, k! je izšla 5. t m. ima zopet daljši članek o naših znamkah. Kaj pa misli ^poročevalec iz Slovenije«, ko pravi, da se portovni provizoriji na zelenkasti 15 vin. znamki dunajskega knjigotiska razlikujejo po zobčanju od drugih m da jih zato niso opazili domači filatelisti, nam nI umljivo. — Ker tako znamko za 50 para ponuja Borek še po 20 zlatih mark, svetujemo, naj si jo naši zbiralci takoj naroče, ker je mnogo več vredna. Drugi dopis «aus Sfld-S!owenien» pa rešuje naše rezane znamke, češ da Jfh Je večjo množino prodal poštni ekonoma t in da poštna direkcija nikdar ni nastopila proti nJim, da torej zato niso niti pozkusn! tiski niti eseji, ker Je vendar tudi poštna direkcija sama lepila na vojne dopisnice litogTa-flrane rezane 15 vin. znamke. Pisec te trditve ima popolnoma prav, kar se t:če 15 vin. na vojnih dop snicah, za druge pa njegov «dokaa», kot svojo obrambo sam Imiv nuje, le Se precej šepa in bo treba to tajin-stveno zadevo z rezanimi zramkami šele preiskati, poštni direkciji bi bili pa prav hvaležni, če bi to preiskavo sama izvedla ter svoje ugotovitve tudi objavila. Čeprav Je direkcija prodala večje število rezanih znamk v filatelistične svrhe in jih tudi trpela v prometu, so gotovo vsaj tako solidne kot plebiscitne, časopisne 6 vin., 15 kronske, 20 parske in druge, ki so bile izdane tudi le samo za potrebe trgovcev z znamkami. Omeniti pa moram, da so to le neznatne pegice na naših znamkah v primeri z ogromnimi umazanimi špekulacijami skoro vseh drugih držav. Poročevalec naj drugič samo vpraša gospoda Boreka po njegovih v Braunschweigu izdanih provizori-jih, ali pa samo po raznih povojnih nemških specialitetah in kolonijalnih provizori-jlh, pa kritičnemu kupcu, ki bi rad pritisnil ceno, ne bo ostalo prav nič časa za raziskovanje solidnosti naših znamk. Boljše bi bilo tudi, če bi gospod dopisnik v lastnem interesu nc hvalil Szecsijevih skrajno nizko odmerjenih cen, saj vendar ve, da tudi g. Szecsi večino naših znamk rabi ln bi rad prišel po ceni do njih, pač naj si pa debelo podčrta zadnji odstavek svojega dopisa, kjer pravi, aa je v korist slovenskih zbiralcev, če svojih znamk sploh še ne prodajajo. Borek svojega cenika ni mnogo izpremin-jal, ker še vedno skoro vse išče, a prvič esdaj ponuja vse vrednosti dunajskih rezanih portovnih znamk. S posebnim, bogato ilustriranim katalogom firma naznanja, da je vpeljala stalne pismene dražbe. Ponudnik pošlje znamko Boreku in naznači samo najnižjo ceno. Tvrdka to znamko z najnižjo ceno v svojem katalogu objavi — največkrat s sliko — ter določenega dne pregleda dospele ponudbe, nato pa proti proviziji pošlje znamko najvišjemu ponudniku. Kako se bo ta način dražb obnesel, bodo pokazale šele prihodnje avkcije. Novi obeski. Gospod Karel Pole, direktor Stavbne družbe, ima v svoji zbirki večH blok 5 vin. znamke ljubljanskega knjigotiska zobčasto naudareiie, ki imajo zgoraj spodnji rob 10 vinarske, karminaste znamke iste izdaje. Gospod Valentin Kovač z Bleda pa poroča, da ima portovni provizorij za S Din na vinskordeči 30 vin. znamki ljubljanskega knjigotiska s prehodom, ki ima z.coraj spodnji rob rumenkastozelene 5 vin. znamke. Kje se nahajajo znamke po 1 in 3 Din iste pole? Gospod Vaso Samec v Ljubljani ima pa sinjo 15 vin. znamko dunajskega knjigotiska s spodnjim robom 5 vin. zelene zobča-ne U'A na belem papirju. Enaka znamka jc znana tudi rezana. Tako se lepi obeski množe in zbiralce prosimo, da radi izpopolnitve seznarra pošilajo svoje znamke z obe ski — ttrdi rabljene — na ogled. A. G. Za zbiralce hanoveransk'h zn?nik je iz dala trgovina z znamkami Kari Hennig v Weimarju kot 1!. številko svojih »Philateli-stisehe Mitteilungen« razpravo najboljšega poznavalca H. Birnbacha o napisih in številkah r.a robovih po! teh znamk. Delo je naravnost- luksuzno opremljeno s 25 tabelami na celi strani, med katerimi so štiri s slikami teh redkih znamk v naravnih barvah, z okroglo 60 posameznimi slisatri Let ra naročnina znaša samo 10 zlatih mark. Po novem letu bo list ob isti naročnini izhajal v večjem formatu s slikami v naravnih barvah na posebnih listih. Založba obeta. da bo list razpravlja! tudi j znamkah novejših izdaj, ne pa samo o klasičnih redkostih kot doslej. Stare poštne spremnice, takozvani skart, bo prodala liubijanska poštna direkcija meseca januarja na javni dražbi v zavitkih po 50 kg, da se bodo tudi manjši zbiralci in klubi lahko udeležili dražbe- V skar-tu so še narlepše znamke ljubljanske kronske izdaje, vsa dinarska izdaia z vsemi različnimi portovnimi znamkami, torei tudi 15 in 20 kronske znamke, 10 K na kartonu ter najraz!ičr,ejš; portovni provizorij in pa ame rikanska izda». Poštni direkcij bodo doma či filatelisti gotovo hvaležni za odlok, da se bodo znamke prodajale v partijah po 50 kg, kar bo omogočilo, da bodo vsaj najlepše stvari ostale v domačih rokah. Brez dvoma bo z dražbo zadovoljna direkcija ravnotako kot zbiralci A. G. Darujte za sokolski Tabor! Primarna darila za Miklavža in Božič Ignac Žargi „Pri nizki ceni" Lfoblfana, Sv. Petra c. št. 3 se priporoča cenjenim odjemalcem raznega perila, rokavic, nogavic, da>je veliks Ubira damskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter taznih površnih jopic, jtim-perjev i. i d. Zn*isB6 cene. Trapistovsici sir poiillam po povzetlu pooenši od 5 kg naprej po 20 Din kg. Čajno sirovo maslo 50 Din kg. Vsa vprašania in naročila sprejema JOSIP TERLECKV, Daruvai*, poštanakl pretin^ao 72. 7203a gjcmnonaoonooonoo Ilirija« Kraiia Petra trg 8, tel. 220. Pozor! NAJCENEJE! PozorI Otomarce v blagu i Din 850«— Otomane v eradlu & . 720-— Afrik modroc k . 250'— kakor tudi vsi drugi tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. Vse vrste žima vedno v zalogi Vsa popravila se sol dno in na ceneje izvršujejo. Se priporoča FRAN JACER, tapetnik 6844 a Ljubljana, Kolodvorska ul. 27 ia.,j.cix v renomiranem termalnem kopališču v Sloveniji, kier jemogo* celoleten obrat, se odda v naiem. Veliki e egaitni obratni prostori. Interesenti s kavJjo dobijo informacije pri .Aloma Company* v Ljubljani '287-a ag&SgiBBHHSBHHBg RAZPIS Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo kleparskih (strešno-cementnih) in krovskih del pri renoviranju mestne klavnice v Ljubljani Razpis, popis, načrti, splošni in podrobni stavbni pogoji so interesentom na vpogled v mestnem gradbenem uradu med uradnimi urami. — Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 7. decembra 1925 do 12« ure dop, v mestnem gradbenem uradu. Mestni magistrat ljubljanski« dne 27. novembra 1925. Gustave le Rouge: Misterija 53 (Roman) te s težavo je Lionel priplezal do odprtine in zlezel vanjo. Z zadovoljstvom je opazil, da je njeno nadaljevanje ozek hodnik; strop se je polagoma tako zvišal, da je bilo mogoče hoditi po njeni pokonci. Ko je prišel tako daleč, je prižgal veliko smoleno bakljo, ki jo je prinesel s seboj. Nato je razgrnil Rutlandovo karto in jo še zadnjič natančno pregledal, predno je šel naprej po galeriji; pesek na tleh je bil še vlažen od morske vode. Čez nekaj časa je prišel do križišča hodnikov in moral je spet pogledati na karto, da je našel pravo pot. Gusarjeva jama je bila ogromna, ce! labirint hodnikov in visokih dvoran, polnih kapnikov. Spomnil se je, da je bil na angleških otokih v Rokavskem preliv« nekdaj v precej enaki jami, imenovani Devils = Hole (Hudičeva jama). To je bilo na otoku Jerseyu. V oni jami so enako kot tu na Falklandskih otokih vršili plima in oseka m viharji svnje tisoč« letno delo in izpodjedli zemljo daleč proč od obrežja v notranjost. Valovi so glodali vedno naprej in obenem s svojim butanjem in odtekanjem odnašali pesek in zemljo te? pustili samo izdolbeno skalovje. Polagoma se je hodnik razširil, njegove stene so bile čisto suhe in na njih so se svetili soiiterski kristali. Naenkrat je Lionel opazil na tleh velik kup belega pepela. Pogledal je navzgor in dognal, da se nahaja nad njim neke vrste naraven dimnik, čegar od saj očrnela notranjost je tvorila ozko črevo, ki se je brezdvomno končalo na vrhu skalne stene. Lionel je hitel naprej in kmalu ie spoznal, da se bliža cilju. Po tleh so križem ležale najrazličnejše stvari: deske, razbiti zaboji, prašne odeje in cunje, razbite steklenice, zarjaveli žeblji in celo glave in okostja rib, ki so pa bila že čisto preperela. Tu je moralo biti mesto, kjer so imeli gusarji svoja zbovovanja, in zaklad — če te sploh obstojal — ni mogel biti daleč. Še par korakov, in Lionel, ki je prišel v veliko dvorano, se ga je skoraj dotaknil z roko. Razburje* je videl pred seboj ves ogromni plen, ki ga je s takim veseljem opisal kapetan Rutland v svoji knjigi. Pod lahnim prahom stoletij, ki je zamegleval vse stvari, so se v rdeči luči baklje svetile monštrance, težki zlati kelihi. damaščeni handžarji in krisi, dragulji vseh vrst, vreče polne zlat« nikov, piastrov in ekskadov, in sodčki z zlatim prahom. Pred tem zakladom, vrednim kalifa ali radže, je Lionel dolgo stal zamišljen in si predstavljal življenje pustolovcev, ki so nagro« madili to bogastvo. Sanjal bi cele ure o njih umorih in orgijah, ki >o se tu vršili. Nekaterih stvari si pa ni mogel razlagati. V knjigi je stalo, da so si plen gusarji razdelili, a tu je stalo vse nedotaknjeno: zaboji niso bili niti zaprti in predmeti so bili nako» pičeni v neredu, kakor hi bili morali presenečeni roparji nenadoma zbežati. Morda se je v trenutku prepir« med Rutlandom in njego« vim moštvom pojavila sovražna ladja na obzorju. Gusarji so se morali spet pobotati s svojim kapetanom in naglo zbežati na ladji. Rutland je menda pozneje našel možnost odstraniti vse one. ki so poznali skrivnost ka verne. — To je primerna razlaga, si je dejal Lionel, boljše si ne morem ustvariti. Naenkrat se je ga je pa polastil strah. — Da le ni '/^hrbtni in strašni Rutland odnesel demantov? se je vprašal preplašeno. Mrzlično je začel iskati. Razmetaval je dragoceno zlatnino in izprazneval vreče in zaboje v neke vrste vročici. V svoji naglici je stopal po zlatnikih in pohodil s svojimi žebljanimi čevlji veliko biserno ovratnico, ki se je zdrobila v drobne kosce. Vse ie pre* brskal, vse prevrnil, a predmeta, ki ga je iskal, le ni mogel najti. — Nič! je zajeoljal obupno. Sedel je na enega izmed zabojev m si brisal pot, ki mu je tekel z obraza. — Nemogoče! si je dejal. To bi bila prekruta prevara... Nisem dobro iskal... Začeti moram še enkrat. In spet je začel isketi po razmetanem bogastvu, toda to pot počasi in sistematično. Naenkrat pa je prenehal. Zapazi! je bil namreč v temnem kotu star sod. ki ga prej ni bil videl. Približal sc mu je. Na pokrovo je bila narisane z rdečo kredo odprta roka. Takoj se je spomnil na skrivnostne besede listine: «Skrivnost držim v svoji roki.a Demant je mora! biti tu. Tresoč se od razburjenosti je Lionel dvignil pokrov soda. V njegovo veliko začudenje je bil do vrha pokrit z mehkim črnim prahom. — Rekel bi, da je to smodnik, je dejal zamišljeno. Vze! je nekaj črnih zrn na dlan in jih položil na kamen, daleč proč od soda, ter jih zapalil z užigalico. Visok plamen je puhnil v zrak in značilni duh po žveplu in solitru je napolnil jamo. — Res je smodnik, je zamrmral in se še bolj čudil; čisto suh smodnik, »zborno ohranjen; dokaz, da se mora tu nahajati demant. Do komolca je pogreznil svojo golo roko v sod. Zdelo se mu jc, da mu vsa kri pljuje proti srcu, čim globlje gre z roko v smodnik. Končno so se njegovi prsti dotaknili mehkega predmeta. Zdelo se mu je najprej, da je koža spavajoče kače in bliskoma je umaknil roko. Svoj poskus je ponovil večkrat, potem pa je pogumno zagrabil in potegnil iz smodnika usnjato vrečico. Bila je menda ona. o kateri je govorila Rutlandova knjiga. Lionel jo je s tresočo roko prereza!. Trenutek pozneje je ime! reko polne demantov, kot bi držal peščico luči; njih različno barvani planaenčki so mu uhajali skozi prste. Sredi teh draguljev pa se je bajno lesketal ogromni Budhin demant. Nekaj minut se Lionel ni mogel ganiti, tako ga je prevzel uspeh, ki ga ni bil pričakoval. Prosojni dragulji so ga kar fascinirali. Čimbolj pa so postajale njegove misli jasne in je postajal miren, tembolj je občudoval previdnost genitalnega kapetana Rutlanda. Saj je bilo že to nekaj izrednega, da je našel enostavne besede: u v.**hina off^iMf-a, « f»n tortiAoto! u>|4»tli»jl 0.1 U l»tka ti,n.-» U prtna lato nav4a«ramn Fttairtjn ■ ipt«*«.*AtMica mamotrt vanifia hit pr«*,pn. 8mja k ai ir «l«ii rac oAaranjp »n k,«n*t«rnarij» m to|«.l pr*«#r.«>£*ft}» tako (ia m Hfnl.ij. ontrtnu nnfa ko.,H ..ako aa.tatj.van). romana 1» llM lo v do Nva cr» epravt .Jntra. v Vsi ki so ga čitali in oni. ki niso imeli te prilike, naj si ga tako) n a r o č e za domače kntižnice iol) zabavati Vas ne nore nobena fcnjisa! v "lan. *ian« Rr^Ur.n, n, 68 Dia 4» rv. Klobučevinastl (fileasti) klobuki od 130 Din napsei tn baržunati klobuki Od 150 Din naprej se dobe ?r1 tvrdki M. Jeglič, ' UuMinna.Si ."Titova 37 Lutzoue peči in MlniKi so najboljši, naitrpež-neiši in najcenejši! Ni I! popravil! Nobenega dima! Prihranek na kurivu ogromen! Naša tovarna izdeluje originalne Lutzove emajlne peči (okrogle in Itirioglate), kamine, emailne in lakirane štedilnike, naprave za segrevanje vode za kopalnice v zvezi s štedilnikom, dimna kolesa in cevi, lične emajlne tablice iH napise Priporočujemo svetovno znane proizvode, ki jih izdeluje naša tvornica edina v Jugoslavi|i, solidno;- lepo in trpežno, in vabimo cenj. interesente, da osebno ogledajo v tovarni našo veliko zalogo Tvornica iiiih m LDTZ i i Liubliana, Šiška, Frankopanska ulica štev. 21. blizu Gorenjskega kolodvora. C za namakanje perila |e lahek, zrnat bel praSek, kl se raztopi In ulinkuje tudi v mrzli vodi. Njegova razkrajajoča mol Ie iudovita. TRI ie zajamteno nefkodljivl TRI TRI TRI olalSa pranje razkraja nesnago beli, pa ne razieda! Stane malo, nudi mnogo! Razglednice za Bolič in So»o teto, okraske za božično drevo na debelo ln drobno na ceneje kupite pr) l. mm Ljubljana, Židovska ulice St. 4. kupuje po '-aivitjih cenah Židovska ulica It KoroiansKe zgodovine je zalet roman Angelin Hidar Spisal Ivan Lah, Cena vezani knjigi Din 32, po pošti Din 1 50 vet Izdala : Tiskovna zadruga v Ljubljani. Pogubo vsaki družini prinašajo nalezl|ive bolezni. Kako se jih ubranite izveste Iz knjige . Dr. Josip Tičari 1 s po;tn;no D n 19 50 KarožHa na knjl-5'jno T snovne t&-druge v L nbljdni. CajmroCKA rudeča vsebine potna. anmatičnA ' čista. Ondo- Cerjfon čajna mešanica najfinejših, ■bir, pri lahkem poparku ivez. •Lmoinem z smetano prlporo- krnmmemm^^m Eidm neslišni pisalni stroj L. C. Smith & Bros, m. s. L. BARAGA, Icletot) tt « S2-« V LJUBLJANA. Selenbargova ulica it 8 !. r»i.to? tt Kupujte samo prvovrstno domačo svinjsko most zoilo J. P. Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani Najnižje cene! Solidna postrežba! Razpošilja se v sodih po 50, 100 in 200 kg. 438a Sres poeebneza obvestila t Mestni pogrebni Marihor savod IVAN JAK in SIN UUBUANfl «- tueuriUJtj cesta it 1 NtjboH* Uvajal stroji la ptottltri : •troji - taborna I honetrakciia ta •Jegeatsa trvrii-tev tj tovarne » Uncu. ov l;eoa Vezanje poi-toj* OraspladM. • ko-umetni deil kola« la M>aMk •trajev lOJetn. garanet- ' la PiaalM »troji lilm la lrw*. -Kolen Is ptvtti tovarn Odrte;0, Jtjrta, VeRurai, (iyur Mi inOe sniiateB U cene vsemu blagu dokler traia za oga znatno miiane. — Lepa izbira k ebukov, čepic, srajc, spodni h hlač, dr. JSgeria oella, dam-skih reformnih h'ač, ovratnikov, kravat, nogavic, svilenih bluz In šalov, trikotaže, fine parfnmerve in drugega blaga. Stranka, kl Ituai za prek; 50 Ošn blaga, debl poleg zniSane cen« ie v biagu 10*/g rabata. B. Veselinovič ft Komp., Maribor, 469? Gosposka u!'"ca 26. Sorodnikom, prijateljem ln znancem sporočamo žalostno vest da je naš preljubljeni Rajko Faninger sodni uradnik danes ob 5. uri popoldne po kratkem in hudem trpljenju Bngu vdann v Gospodu zaspal. Zemeljski prah dragega pokojnika bo irnjen materi zemlj' na mestnem pokopališču v Pobn iju v torek, 1. decembra 1925 ob 3. uri popoldne, kjei bo dragi pokojnik na mrtvaškem odru. Sv. maŠ2 zzdušnica bo darovana dne 2. decembra t I. ob pol 9. uri v frančiškanski župni cerkvi. HRarihor, dne 29. novembra 19-'5. Elizabeta vdova Faninger mati. — Marija Fan ngcr, soproga. — Rajko in Jelka, oitoka. — Bruno Faninger, veletržec; dr. Rikard Faninger. edvetnik: Ernest Fani.tger, bančni aradn k, bratje. — Josipina Smerstu, sor.roga žel uradnika, sestra. — Marija Faninger | Erna Faninger; Heda Fan nger, Svakinje. - Fran Smertfu, svak. ( PRESKER li Petro cesto U Modni saloa za gospode. Pridite Wm hitite, m kajti od vseh navedenih cen Se 20 °|o popusta le pri Aa Pa Delo obleke po najnovepi modi. ......od 180 Dia naprej Izgotovljene obleke ............ . 490 „ , Površni tuknjia ...............390 . „ Moške srajce v največji Izbiri ........ <2 , , Spodnje hlače.................24 „ . Rokavice, robci, ovratnik!, naramnice i. L d. Ki oba Id ..................od 78 Din naprej Motte nogavice...............10 . Damske nogavice......................12. . Čepice, doila vel. partija, krasaa izbira vseh barv . 20 , Moike hlače.................70 . Rokavice, robci, ovratnikL naramnice i. i d. R. PRESKER Si/. Petro cesto 14 Modna trgovina za gospode. Mali oglasi, ki slutijo v posredovalne in socialno namene oMinstva, vsaka beseda 50 par. NajmanjC4 znesek Din 5-—» Cenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —, Najmanjši metek Din 10-^. Sinnške obleke . a:»cijalrieg» impregntra-v&atzieg-- blaga po tfmakoiportr etn ss- • ezn predpssaneas kroju iiredno ceno H. F;l£T, Uoblfess, Presna - 1 SC66S Štampiljke TT*- in vse potrebeSi-■jt in prodaja — ■ " .Te jo to tad: vsa ffra- -?ersk3 dela najceneje pri r-rtzi S. Peti--. Maribor, Aleksandrova cesta et. — cvotiKle. Slike za legitimacije '♦letuje CjijTm; reje fotograf SugoD HlbfliiB Ljah 23», Valvasotjev trg 1SS i Dame in gospodi z dolflini castcpoia, sa na-; hiranj čarovnikov raanib i nestrirsnib hi rncdnib Časopisov se sprejmejo pod ugodnimi poboji. Pripravno kot postranski aashiiek. — Pismeae ponudbe pod šifro • Dober wasiu2ek» ca naslov: »Propaganda« reklamna d~vih-f t o. 5L, Ljubljana nI. 7/n. 30365 Okrajno zastopnike ia Kranj. Kadovljlro, LJub-!Jano. K»ai*j! ta Legat« D(Sc. reSJa savarovalole*. fclafbj stala« ia primerna vpokojeno«. Ponudbe t opifGta dosedanjega poslovanja pod (Kfro »Stalno« na •PropafEaBda« d. d., opiasni savod v Ljubljani. Selenbargovi rfic-a St. 7/n. S066i Modna šivilja KsHJa Hraielj. Betbovco-"1 ta« 9/H izdela;« po -i prutnecadne ter ve. 'obleko. kostume ia .'lil?, isker todi «i po-- j-3a ter taodersiairanja. C0&40 Tovarno .T.ieavoiCarske stroke Va-■ rzair.era v tajeto ali !:Jptn saroo stroje. — Po-pod Šifre •Kljni-av-ca c pr. .Jntra. S033S Brušenje drsalk UkrsnJ) !n nfklanj« v I ri 40 Div. — Bs-. 't\i i drag. tjabljsna, --iIiTn-o-.-s m!oa f. SIPSO Popravila .»!siu stroje« tofao bo prt J. Goreč. Geep©. »-'Ii 'i^e T?. Perica grd po !r!5ah prati ta trpi ti perilo. Kaslov DOTe nprava «Jctv^>. 31043 Deklica er% !:ot pestanja fe otrekora Naslov ttovc anrava «Jatra» 31049 Prodajalka j stitrefaij cac5 5e!i preaieaiti J Esrtstc. ZmoSna cadon:e?to-I viiti todi Šefa. Dopise pod j nitov v Sloveniji se sprej-tae. — Poaodhe ca oprav« od »Pofcrfk 66» S06S-3 Prodajalka H isaa veselje tad! sa po-taofi v gostilm v LjnhtjaiH se Hi^e. Ponadbe tw opravo »Jetra« nad «Poco« 310SS Uradnico • lavrijo 4000 Din aprej-icea taVoj v »UTno sioJhj v trgovino. — Poaadhe na atrovo oo<3 ias?tio »Sloibu. SMS3 Kontoristirja j r večletno prakso — ve3t:3 ' «Ityv. in nemftbega jeritca v j govoru ln pisavi, vajena | vse-a pisarniškega dela. j mepta v kakem ponjei- j jn. Gre tcdl iot vijojir.e- ' ijiea. je IspTa^ana uMteljiea in veiii*a todi srospodinjstva Ponadbe na npravo «Jntra» po-J w>J cKsvaraiSkav .ide-.nfk tehnik«. Cenjen« j _ K977 -ilclb- na opravo L.xT)dho ref«re»2C pofl 8!fro varryvxlni©s» ia «Pro- T2irior}a», d. <5., oglasni n.rrf v LjeMlznl, S Krgm oCes 7/IL 00853 Avto ;aimo.1erT!fej&* rsmbeti, P?to- rolograia ali amaterja rx pctr^jlcstd •lik? H »te-'(:fotograf? je t»preja>»»njo sa t rHereo--ij II' na^e^Tbo plače .:'?o na tf^ro-::nna» d. Offluni sa-■vf, LhiKlJana, gftlenJmr-cllca 7/IL S0S35 Več potnikov • bč»no traJevnJh eaftop-v Sloveniji se Pr-r^j-. uz nprs^Tiifitvo - tcw3 < Potnik 66». Trgovski pomočnik Riiatlfii.KiinT.e strok r.. , Stari trg it. 11». 234S6 Pripravno darilo rs Miklavža aH RotiS! Otročki vor.tcek «TlotSnder. dobro obranjen, r ^umijem se ceno proda. Te prijaznosti ta ogled v trgovini F. E. Kaiser, p-jStsr. 31014 Gostil nfčarjn se proda tnlse sa Igro cMarian<:s» Bregu §t. 2. S10S3 Gojzerlce daraske štev. 87, nove, »6 prodajo za Sftf> Din. Naslov povo upr. «Jatra». S1041 Zimska suknja popolnoma dobro ohranjena se proda Uiica ca grad 6. 3»4» Železen štedilnik velik, se ceno proda. — Naslov pove aorava «Jutra» 31047 Več sank naprchla;. Poisve &e od 11 do ti1,« na Oopovi cesti aiHe-j. " 31050 Žaket s& proda. Kasiov povb apr. •Jutra«. 84063 Par moških čevljev tn ženska obleka se po:-e!il proda aa Breca Ktev. S/I. sim Zimska suknja ■fobro ohranjena, ra velik« postavo ceno Kaste- lic, Trisžia cesta iltl. 31OTS Posestvo v bllUlni Kranja se proda po izredno ngodai ceni aa tsn.ocil Din. Pri posestva se nahaja hira, klev ra 8 glav Sivine, gospodarsko poslopje t elektriSno ras-svetljavo Poslopje je novo ia B opeko krito, na ravni-si ob glavni cesti — Sa letjo kapea s- dobi tod! res ih (n mrtev inventar. Naeiov pove oprava «Jotra» £t>7*5 2 majhni posestvi se egodno prodasfa Pojasnila daje Jostp Pos!lovi6. Si. Ofarij ob jažtd Eelernir! r?i314 Opremljena soba < S posteljama ter ponb-tiln vho vosafk, rridea ln po-'A ee sprelrne. Sianova-' r.j rarpolago, pla^.i po — A. Scšnik. : Zalefka r SI. 30306 Potnik 'a ra^-eSavanjB ratrglsdnlo. i.jbro vpeljan, se prejme ■ a^sdslsr.j pogoji. Pc-■ aTbe pod Iifro «Potnfs» " s .Propaganda« d. d., fnved v Ljablianl. tJ!c» 7'TI. 3036S Izurjena šivilja ^re t^vat ta d on tndi izven Ljubljana. Posadbe na opravo «Jatra» pod anačko •Zanesljiva 11805«. 31023 Bivši orožnik i 3e let star, Bče elaibe slu-: ge, iakasanta ali kaj siič-' nega. ZnioSen položiti kavcijo. Pooodbe na opravo •Jntra« rod čiiro «Tre*en ia sasesljlv«. 31013 Dekle Pv^ter.o. ISče stalne siafne ia »leže;!. Vloži 40.001"» Din kavcije. Ponndbe n opisom ped 3!o takoj proti dobri -t.ise v Po-l.r>vl alW 14,1 (aa V»-BJ05J S 30.000 Din kavcije želi tnla-i, samski žai:dsr-merljskl podofl-ir slažbe pri rcd.tiko ali indnstrlj-skem podjetju. Dopise ua opravo «Jutrs» ood sna^ko •Zanesljiv 15317». 31000 Prodajalka pridna tn poltena biarjeca v ne». stroki ISiSe mesta, najrajo v Ljubljani Cen) ponadl,6 ca upravo cJutra« pod film »PoStena 4«. 3102? Prodajalka srednje starosti, dobra »o* Sel! prevaeri kaklno pndml- ntre. H M jo »»metojno vodila. Dopise pod • Dobra mnf 15183» aa 0jeavH=tvo •Jutra*. Poaorl Poicr! Trgovci z vinom! Prodata dva brstnslca soda A 30 hI, v novem stanja po i'50 Din Uler. Dobavim ennoPka in bsloSka vina od S'75 Din liter naprej, kake tndi dober, sladek jabolčni!:. — Pismene ponudbe r.-, naslov:M. Rnra. 8v. Lenart, p. Velika Ne. della, etajereko. S1013 Starinska ura prvovrstno ohranjena, aelo ucedno naprodaj. Naslrv v upravi «,hitra». " 31013 Smušk? dres damski, popolnoma nov ee ca npravo novira fhrar.i zimo najceneje Zemelrok, GHaoe. *tev. 74. S1017 Za Miklavža! DrnlltskJ k!r?o - aparat t lastno etektrifuo ln«Ajo in 3 krasnih fflmor po nixk? ceni Ra;vro^af. Kaslor pove aprara «Jntra». S1071 Nanroda': zlmalva rnoSOsa nnknfs. %rt>-«tnm, igraje i. dr. Otjlert* »e vsak Agn o«1 t.—i. ure oo n. VasJov oove oprava cjtttro. * Trgovina se vzame v naj^ai v bliJinJ Celja ali Maribora. Dopi«« ca po^njSniro «Jotra» v Maribora tkh2 Šifro «Loka!» S06S9 Trgovina tik Maribora, z lepim «a^ovar,jpta takoj Ttectno ;;roHa. V**lov pri pos^rjžcici «Jntra> v kariborii. 8I«7G Pisarna 8 frOb v pritliSJo v centra mesta as o «1 č a. Naalov v upravi cJrrtr£>. Rrš^ na Gorenjskem c sadnim xriom, pripravna n obrtnika n »• o d a ia !3.0n0 Ksslov v opr. «Jctra» S0733 Kovačnlca t Trbovljah ^e od.^a t 1. Jsncarjea 1326 3 v*t>ia or» 82028 Sepatfrano sobo s po^bnira vhodom i fl i e mire a goppod. Pkmea^ po-andbs na npravo «Jntra» pod »Miren sostaaova?*r» usc9». stm Opremljena soba •e odda i —2 eoBpo<*e?i?a Sadov pove aprava «Jetra» um Maifina sobica •e takoj oHda. Naslov pove aorava «Jnt;a>. 8K1S8 Na stanovanje ce sprejme cospod na Starata fcrcu it. 9il — M?rdra. S109S Opremljena soba •sažna in prostorna a posebnim vhodom, v m**to ne takoj odda S? osebama. Naslov oore oprava «Jwtra* 21 OST Proti nagradi stanovanje v mesta 8 opremljeni 8oW s rabo knbinje sa atarejfli s.ik*npk5 par Pomni!»« a ni»vpdbo enaCaja in vifine najemnine *n nagrade po«l cSolndno. sramno, nH.rno* na epravo «J etra*. 81024 Opremljena soba s posebnim vhodom »e odda Kaslov nove anra^ta «J»« r?»» 81C46 Plačam 4.RA0—5.000 aa 1 leto naprej ea raho stanovanje obstojne \i ene proeiorne »ob«, knhmj© tn prHiklta. Ponn-^be na upr. «Jntra» pod »Januar, «niho »tasovar.J«>. S1029 1—2 sobi opremlja a S posteljama t opombo kTihfnte se odda. Poncdbe po' IH. terenska A. A. A. eekcijet, LjnMja-na. 31047 SolTJna £ospod*čna ISce sobo i^koj. Karlov na TTI. terpr.pko A. A. A. aekcila, Ljubljana. SI044 Separirans soba velika, opremljena, blisn plavne poSfe se takoj odda Kaslov pove norava «Jntra« 81048 Soba In kabinet s trsmi posteljam? se oddata 3 irospo'*om Ali jro-•po^i^nam a vso oskrbo v Grs^fSfri. Naslov pove rnr cjetra>. ;j1051 Botlšl gospod tb itpTejme na stanovanje in hrano. Tstotam ae sprejme vec jro«v/dov na ^oV-ro hrano. Sv. Petra cesta 29-7. »080 Mlalšl dijak se srprsjtre r. s »sanovanje la brano. Kaelov pove cpr. •Jntra«. S1079 Na stanovanje 1« brsno se po mneml reai •prejme coepo,tl?na aa RVo-fov^m. Naslov pove oprava ^Sotra« 31069 Za*nen»am lepo, majbno. raHfHeoo stanovanje. obstnjefs ta 8 sob In nrltntlHi a v^fim (m*H-tenlml od 3—5 sob. — Ponudbe pod .Zamenjava sta-tievnnja B1ST» ca cprsvo < J s Lrr>) 30T5B Najlepše božično darilo Js Hart»r Bollerjev kanarček. katerega dob*3 samo aa snn—S50 Din. Plemea-skr. samlea a Dfi Din Rsa-pošiljata na vse strani tei jamčim za transport. — Anton Kralns, Hestnl mMn v Oeija. C0479 j gnnmnmimninimmiinmiiiiin morate vedeti, da Basko- švedska tovarna ga!oš in aneisih čevljev »TRAPEZ" oglašuje samo v Vašem interean, ker Vas s temi oglasi opozarja, da so galoše in snežni čeviii »TRAPEZ11 najtrpežneiši in da z nakupom galoš in snežnih čevljev »TRAPEZ11 prihranite denar. — Galoše in snežni čevlji »TRAPEZ" dajo nog! lepo in elegantno obliko, Dobivajo se pri tvrdki: ANTON KRISPER v Liubliani. 1 ULOJUC Gospodična mlada ia vesela, jgfie go-»roda e evrho skupnih ne-n^ljskib iaprshodov is po-sefisnja kina. Ponudbe pod •Voeels« aeravo «Jutra» 31051 Volčjak Gospodična Klada ia inteligentna. 2e1i dopisovati s pospod1m na upravo •Jutra« pjd «?roaietCft>. 309S0 Kot družabnik vstopila v srednje nliko ipecerljo v t,j*hljani, Maribora. Celja ali Ptuja. — IsJrpn. ponadbe prosim ca citrav« .J.tra« pod realko •bvojc! dohitel:«. 8101! Nujno pomoč £000 Din rabi inteli^ectaa dama. Ponadbe pod Slfre .HvsleJse. ca opr. «Ja»ra» SS»5 Gospodična poiifceaa. a vsw! trtotlsoli premoženja Seli snanja v svrho žpnltvs e poltenim ia •oiidnim er^spodom, drtav-rin uradnikom srednjih 1.1 resne ponudbe pod 5ifro •Sreta SS59« ta ocr. Jnira. SSOSS Gospo ali gdč. z gotovino !fv sa draitab- nlco. hiSno gospodinjo aii rspresentantlnje posestnik ie iridast*ijal«i'-eemec v Zafrr«-btt, star 42 let, dot>ro fita-Iran, adrav In 5edne tuna-njostl. Dsme i 1 otrekem niso isteljačene. V slučaja siTnpatije motna genltev. — Resne, lastnoročno pisan? ponodbe s sliko, ki se pod Sastro besedo in diskrecljo vrne. §e prosi poslati ua naslov: Bilvij. R a t e 11 a. r»o?tno !eže5e, fflavca potu ZagreK 810S0 Uradnik srednjih let želi aaarscva u dekletom protestantske ali pravoslavne vere. Dopise oa špr. «Jntra» pod St. 8888. S«76 Dekle ali damo lepo b veselo, kot partnerico ia nedeljske Izlete in obiskovanje ffledaliMa al! kina, presto predsodkov. isBe gospod. Ponadbe na opravo r in Saly* — Samo < fotografije. um Strojno pletenje oosravie ia drugih votno-alb nvari oddam oa dom. tSiess todi dobro izcrje»e pletllko R trnka cesta T, vrata »). Filatelisti K sklenejo llvljenrito r»-va?ovaa)e ali tako p6«ra-dsj^jo. debljo lepe snamk. riordsa aa sprivo .Jetra« (»d cbirte., 30730 KJ« bi poselil et sibetsk popnldee konja za ježo. Ponadbe na tmrato «JuVra» pni ,Je«t««.' 31048 Dama Wr»«ae postave g^-e ra model. — p.uadbe na upravo •Jat73» po-3 «Hargeretta.. 31056 cese za 4 Itonle in skladišče 2 vaeotta b!*ga ? tnalo shrambo, po možnost! z dvoriščem v bližin Stolodvo a. Ponudbe pod hlev na Aioma Com-pany, L'nhH'j"2. rzo-» Za Kravate (samoveznice) Novosti« Pilodr.a trgovina zs dame,,, gospode 'ti otroke Srečko Vrii4, Ljubljano. Šeienburgova ulica 3 piej O. Branko, spccidina trgovina rokave iz Dunajske ee»te. Zimske volnene nogavice, OBRA znamka !n zlata znamka .406" Zimske volnene rokavice, podložene z kožuhovino Iti z volna. Z'mske volnene jope, težke po D>n 390— v vseh barvah. Z mske volnene iumperje že od 55 D n naprej, plesno sexl;o Oep de Chlne in prslna svila v vseh modnih barvah Oglajte al razstavo. Maderna naslanjača, garniture, dhrsne. otomane, žimniea In tapetniške iidelke nudi najceneje Bodo?! Hadovan, tspetnik, Ljubljana, Krekov trg 7. la Traplst sir kg 23 mo !a §ro|ET « „ 2S „ la TIIzTter „ „ 26 ., samo panomasian nudja I razažilje Mijekama fCarlo Laznicky DeSsnovac nnncDngDouncro AVTOMAT. jSVINČNJn PRAKTIČEN TRAJEN CCN ZLATO NALIV PERO PRVORAZREDNA MARKAl suho, svetlo, s pisarniškimi prostori event. s prodajnim p-osltvom na cesto SE ODDA. VeC se poizve Gosposvetska cesta, S. 7303-s essnstssssssssBsssss 3CLJLiCO.J-3JL lUL».AJLUULILUJULAJlJaDar, D Mehanično umetno vezenje perila, zastorov, monogramov, oblek itd. fino belo in barvasto cnilanjc, ažuriranje, predtiskanie Mafek Ss MlSseš, LJubljana, Oaimatinova ul. 18. Najmodernejša ureditev pod etja, najboljša organizacija dela ter stiokovno znzme omogočajo najfineišo izvršitev, najnižje brezkonkurenčtta cene vsem tu- in inozemskim izdelkom ter pridobivajo vsled tega odjemalce vseh sloje'.'. Heobhodno potrebni za vsako gospodinjstvo so Dr. A. Oatker-fevl izdelki za kuhanje: PraSek sa peolvo Vanilin sladkor Praftek aa podlag svetiš iiava. Zmea aa kolaie. Dobilo se povsod ic v glavni zalogi Jos. Relcii, Maribor. Knjiga receptov na željo brezplačno in poštnine prosto. Z® Miklavža! Priporočam svojo zalogo galanterije, igrad, gospodarskih in kuhinjskih potrebščin po zelo nlakl eenl. 7237—a _ Josip licarič, Mm, Glani trg fL 17 m Pri nakupu od Din 10"— 5°/n pon-ista. ŠPIRIT denat. 90 „ po tvorniških cenah, natočen v steklenice po novem finančnem predpisu ima v zalogi ZOBA Lfnbljana, Kralja Petra trg 2. Telefon 534. 91% llVRitrJE TliKAftlKA OFt 4 V ViAKI -HKOlIt MIK itCFR URADSt TlikOVISF. C KUVfRTt RAČUSE HRAMLSE l\l\DRUi> KMIŽICE POROČ\A \Al\AWLXVABfi £A CIRKUIAR1F VJ TOPSIll fTtKElE M«i TVAJKA AVIfKf ŠČ\iOPIfl IS\iA\ THKARiHO i T ROKO iPADAJOČA DElAOKUtMO l\ Cf SiO * h \AM>CH\ fPRfJFMA TUM >HAJtUD\A HMJIC*ffWf PRfiERSOV\ UllCA fTf VILKA 7 T t L E F O IH < j TEV • JO« ifmSJMtAMlMFlfEm-IUI&S M porov čevlie«, m tovorna Peter Kozino & Ko., CržlC radi čiščenja zaloge, dokler traja zaloga pod lastno ceno. Te vrste prodajajo se samo v prodajalni Breg št. 20. Isto tako prodajajo se ostanki parov in vzorci, luksuzni čevlji za dame tudi pod lastno ceno samo v trgovini Aleksandrova cesta it 1. Zannioe športne momente Samo 3)n 6- fthtmite Agfa-poaono knjigo A 6 v hrvatskem ali nemškem jeziku z mnogimi dobrimi navodili. Dobiti jo ie v vsaki toto-trgovinl ali proti vpo5'!jatvl znamk pri generainern zastopstvu VILJEM BRAUNS v CEUU. — Katalog in prospekt brezplačen. — Actien Gesellschaft Fotc-oddelek morete pridržati na sliki. S tem ne povečate samo veselja do Vašega športa in stvorlte krasne spomine, temveč prožite stvarni materiial vsakemu ljubitelju športa. Uporabljajte pa za slikanje prvo vrstni materija!. Agfa Rollfilra-i in Filmpack-i so zelo občutljivi za svetlobo, enostavni za razvijanje, vložljivi pri dnevni svetlobi in vedno brzo pripravljeni za slikanje. fiir Anilin-Fabrikation Berlin SO 36 i! M K Nova specijalna trgovina samo za ribe in ribje konzerve LJubljana, Gradišče (poleg Schumiia) mBmuiiiiiiininmnimnmi Otvoritev v petek 4. dec. t« I. Pridite in prepričali se bodete sami! Cene nižje kot na vseh drugih tržiščih-Ribe iz lastnih voda. kvaliteta najprvovTstnejša. Vsak dan sveže morske in sladkovodne ribe vseh vrst Na željo se redno dostavlja nn dom in pošilja promptno na de elo vsako množino. 7266-a i! SS f Prišla je iz Argentine privatno tužna vest, da je naš brat in svak ing. Bogomil Znidaršič dne 30. oktobra v Santiagu de Chile v tamkajšnji bolnid v 42. letu starosti podlegel močnepi usodi. V Ljubljani, 30. novembra 1925. Raz?aloščena: Ing. Ciril Žnidaršlč, brat. — Franlea Znidaršič svakinja, Brez posebnega obvestila 7-40*. J. StiepuSin Sisak pfiport-fci Doljte tam-borif. .trata, (artito re. lol. in onule po- Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naža preblaga in nad vse dobra mati, tašča in stara mati, gospa Marija Rosina roj. Teran vdova okroinega zdravnika v soboto, dne 26. novembra 1.1. ob pol 24. uri po kratki težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere v 77 letu svoje starosti po delapolnem življenju izdihnila svojo plemenito dušo. Pogreb se vrši v torek dne 1. decembra ob 15. uri od bolnice nem. viL reda na tukajšnje pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo 2. decembra ob 8. uri v župni cerkvi. Ormož, dne 29 novembra 1925. Slavke Brglez, hot. ravnatelj zet. Ana Boaina roj. Scb5nwetter, Berta Boaina roj. Gregorič, Mar taka Bealna, snahe. Adolf Boaina. učitelj na mešč. šoli, Merila Pa*o roj. Rosina, vdova žel. načelnika, dr. flnatev Boaina, odvetnik, Hedvika Brglez roj. Boaina, Mlroa'av Boaina, vodja kmet. šole, otroci. Vnuki in vuukiaje. Za SJlikiaom najlepše darilce e nudi tvrdka MoFIorlDnčič,veielrw!in z U\m\m Liubliana, Sv. Petra cesta štev. 35 —— ■ =i a -š i i a ■= a «= iBaaBBaaasaaBBaaBBaaaBaBaBSBsanBsas« e s r S f i « » =2- S 3 S « i g i Prva slovenska Izdelovainica perila prlporota ss! B©žic ^^ perilo za dame belo in barvas'o. Kombinacije vseh vrst. za po nizki ceni. Frak, smoking in športne srajce le po meri in naročilu. g M. ALeŠOVEC L u&Sjans, Cankarjevo nabr. S, I. nadstropje. Res lepa in poceni božični darilase dobe i^SSBB««B^SSaBaBaaSSB«KBBBaB»aBflaSBB»MBABBBke B s I Primerna darila 1 za Hikiavfa fn Božič B odraslim in malim nudi v največji izberi, po najnižjih cenah tvrdka F. H. SCHN8DT, Liubliana i Pred Škofijo štev. 2. 7261-g | f«' T "*■ " . ."> » ««y . Ustanovljeno 1852. Ustanovljeno 1852. 'i TEODOR KORM, LJUBLJANA Poljanska cesta &t. 8 (preje Henrik Korn) 7337t Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar — Instalacija vodovodov — Naprava strelovodov — Kopališke in klosetne naprave — Izdelovanje posod iz pločevine za lirnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve. n Ka obroke In posodo czrt svetove. tabrikcUi IR8rVftt, rtlifkk I rER, Orfetotl smo S ttai dobit« M prt maiike-Krokovajake (JrtvUas sUtalja Olsibat« ftjace ALFONZ BREZNIK Ljsbljuu, MsetaJ trg S, pel.g »»gletrma. Siliti 31 Olj bogateli« Ubera rukavntnili godal, ao;>tnMk vtoUa ta aaJHMjU^ r-rna. H«J^r;->,oe!U tvrdka .'cgoiiavi!*! n« pri F.KNESER,^ urar, Maribor, Aleksandrova cesta27 L kolodvora.! Zahvala vsem prijateljem in znancem za vse izkazano sočutje, častno spremstvo, poklonitev prekrasnega cvetja naši predragi soprogi, nepozabni mami. tašči, stari mami, gospi Mariji Slamič Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini za vso tolažbo tekom bolezni, pred vsetn pa g. primariju dr Jo>ipu Cholevi za požrtvovalno zdravniško pomoč s katero je orerano odpoklicani olajšal prenašati trplenje te grozne bolezni, Brežice, dne 30. novembri I95S. Žalupčr ostali. v krasni isbšri, že od Dir. 40— za iu at in razna druga darila nudi modna trgovina H.KEHDA. LJUBLJANA Mestni trg Stev. 17. Oglejte si izložbe. hčrcerjl, žlshtni srv sici izvrstni, pevci oa 2CC, 253 300 Din. piemensks s:-mi.e 50 Din. rez-nošlism na vse strani proti [fisn-itvu. t a pride ptič Siv. Žiga Wohlfahrt,7MS Liubliana. Cerkvena ulica 21-11 i in [pil v kansuiah je najsigumeiš1 strup za lisice, volkove in druge ro-arie?. Droger>is Anton Kane sinova, Liubliana, Židovska ulica 1. Oblastveno konc. prodaja strupov. likvidacije peri« m u vseh - cenah K. (DEM, Maribor, J. j -preproge in posteljnina-| Aleksandrova cesta it 19 Vzorci brezplačno in franko. sodna dražba. Dne 4. decembra 1925 ob 10. uri predpolane se vrši v Mariboru na licu mesta, Aleksandrova cesta 79, prostovoljna javna dražba vložkov 8L 179 in 68 k. o. Grajski marot, z gostilniškim inventarjem, sodi itd. Izklicna cena je 300.000 Din. V hiši je dobro idoča gostilna z lepim vrtom na zelo prometnem kraju. Kupec se lahko takoj vseti. Interesenti so vabljeni. Pojasnila daje dr. Bobert Fsninger odvetnik v Mariboru. naiega podjetja za obdelovanje lesa se skupno ali posamezno poceni prodaš 1 50 KP polstab. Lanzova vročeparna lokomob. 1 činamo stroj ,A E G* enakomernega toka 16 KW, 115 Volt, nerabljen I dm.imo stroj, en^komer. toka 120 V. 58 Amp. 1 elektromotor .Ganz* enakomernega tola 6-50 HP, 110 Voliov, 1 komrl- nretlkalna ološčs In napeiiava, 1 polnojaremmk 650 tn/m skupno 95 m tvrdke Obe i h Susel 4 Corrrp. Bregenz, 1 trakasta žaga 800 m/tn prerezne višine, i trakasta žaga 750 m't, prerezne višine, l krožna žaga ,KS* 500 m/m s precepno železno mirno ploščo, I univerz, skobelni stroj in stroi za žlebe tip ,Ual<, širne 510 m,'m In 2 50 m, l „D ckten" skobelni stroj 700 m/m širine, 1 stroj za f rezan ji 50 m'm širine, l stroj za frezanje 60 m m širine, kombiniran z rezilom za čepe in pripravo za razcepe z različnimi nož>, 1 vrtalni stroi za luknie 1 cirku'arka za les 600 m/m premera, 1 avtomatični stroi za brušenje nožev, 1 brus z napravo za brušen ie jartmn. in krož. žig, 1 moderno urejena ključavničarsKa delavr. ca s želez, vrtalnim strojem tn diueim orocjeci. Vse je malo rab! eno In v zelo dob. cm stanju. Dalje se prodajo jermeni za stro.e, jermeni, vietena. predležišča soojk skoDemi stroi'., preše za furnir in drugo m zarski« or.-d'e. Vsa noja-snila glede c«n dre „Vera'4 lesna industrija v likvidaciji v Kovinu, Banat. Urejuje Siaako Vkaat bdaj« n Koeaoott «Jetns Adoii Ribnik". 2* Narodno tiskamo dd. kot tiskarnam Fran iezetšek. Za in&eratni efei te odsovorcn Alojzij Novak. Vsi « LiubtianL l 18321183