—   24   —
Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade
Kar poznalo se je Tršanovemu Julfetu, da je gozdarjev sin. izdajal ga je zelenkasti klobuček, s šopkoni ptičjih peres, zelenoobrobljena obleka z gumbi iz jelenjih rogov, hlačke iz srnine in sive zelenopik-Caste nogavice.
lzdajale so ga pa tudi sokoljebistre oči, vevcri-čina gibčnosl, ptičja živahnost in dobrovoljnost. Bii je Julče vescl sin proste narave.
Tudi dobrosrčen je bil. Vendar pa mu njegova žilica ni dala, da ne bi bil sloril kar v hipu temu ali drugemu tovarišu kaj nepričakovanega. Ne iz hudo-bije; ne, da bi mu škodoval — Bog ne daj: ampak iz same norčije in živahnosti. Komu skriti klobuk, ali pa ga premeniti in se nekaj časa veseliti tovariševe zadrege in naposled mu ga pokazati, to je bila jul-čcta posebno prijetna zabava. Komu nastavili na pot mrtvega slepca, ali vtakniti v žep hrcšča all ludi žabo da se je oni prestrašil, ko je nevede posegel v žep ; komu spustiti muho za srajco ali nastaviti črnega polža v čevelj, to mu je bilo že več ko veselje. Prav všeč mu je tpdi bilo, če je mogel koga zastrašiti, bo-disi po dnevi s tera, da je planil predenj izza gr-movja, ali zvečcr 7. glasovi, ki se jih je nepričakovano dobro navadil od različnih gozdnih živali. Kolikokrat je nameril s kamenom na svojega sošolca,— nameril, toda zalučal kvišku ali v slran. A ko bi bil po nesreči zadel: se ne ve. katerega bi bilo bolj zadelo in za bolelo — ali Julčeta v srcu, a)i onega na hrbtu ali na glavi ali kjerkoli.
Tak je bil gozdarjev Julček, živ. toda dobrega srca. Seveda, JuICctovi navihanosli tudi tovariSi niso kdovekaj prizanašali, pa so mu ludi sami nakretili, kar so vedeli in znali. Prisrčno se je smeial Julče, kadar so mu kaj bolj zvito nastavili. Še bolj se je pa smejal, kadar jih je zalotil pri njihovi zahrbtni nakani. ln to se je večkrat zgodilo, kajii bil je Julče presukan ' in previden kot pravi pliček.

—   26   —
Nekoč so ga pa le predobro izplačali njegovi tovariši in mu popolno izkazili vesclje.
Lep zimski popoldan je bilo. Solnce in južna sapica sta omehCala sneg. Bii je dobro južen in kakor nalašč za kepanje. Julče je imel že v šoli svoj naklvp v glavi. Hitro^ in tajno jo ubere pred dcugicni proti doittu.          %',.
,Ondi*$ri ovinku za gričkom jih pa počakam", sl misli, .potem pa naglo nadnje s kepami. — To bodo gledali!" .Ti torbica, hajd z rame! Ti si le na poli pri kepanju." oKako se deja, to je sneg!" spet zašepeta Julče, bistre oči nepreniično uprte tja dol na ovinek, da ne zamudj trenutka, ko se prikaže prva Crna pičica izza grička.
Toda dolgo ni bilo nikogar. Zapazili so namrcč od vasi sem toslran grička Julčeta na preži. Seveda Julče je bil tako zaverovan na ovinek, da mu niti na misel ni priSlo, da se od vasi scm lahko opazi nje-govo početje.
BLe čakaj, danes bomo pa mi godlil" oglasi se Obrankov Šimek.
,,Le pojdite vi naravnost po cesti", Ai tovarišem, ,in govorite naglas in pojie in vriskajte, da vas bo Julče bolj napeio pričakoval iza vogla. Jaz grem pa tu zadaj Julčetu za hrbet."
Rečcno, siorjeno!
Vrišč je prihajal bliže in bliže.
,Vsak cas se prikažejo", si tnisli Julček, oči se tnu   radosti   zalcskečejo,   usla pa veselja nasmehljajo.
nZdaj-lt;!" zašepeče in iztegne roko.
^Ščep" sikne v zraku — in v tistem hipu zdrči Julčetov klobuček daleč v sneg. V istem hipu se pa prikaže veseli trop utencev na ovinku. Ravno toliko, da so še videli leteti Julčetovo pokrivalo, pa so za-gnali vesel, glasen hrup.
Julče ni vedel, kam bi se obrnil in kam dejal.' Spredaj so se mu smejali tovariši in ko se obrne, da vidi, odkod ga je zadela nesreia pa zagleda Obran-kovega Šimeka in njegovc sveile oči in bele zotje. Kako škodožel|no se mu jc smejal! Priplazil se J« bil opre/no   Juičelu za   hrbel, stisnil debelo kepo iir
\
-   27   —
ob   ugodnem (renolku  je   pomeril  Julčetu —   ne  v glavo.  ampak samo v klobuk in zadel je, kot se gre.
Kaj je hotel Julče? Izpodletelo mu je! Najbolje, če se vda zlepa in se veseli z veselimi.
„Ali si me zalotil?" se zasmeje Šimeku. Pa se sprimeta za rameni in smeje korakata k družbi in z družbo dalje proii domu.
Srcčna mladina, ki ne zna nikomur želeti hudega in nikomu zameriti!
Ferd. Gregorec   .