KRANJSKI ZVON ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO. : mestni župni urad v Kranju, i Izliaja zadnji teden v mesecu. L. 1937. Št. 9-10. Posamezna štev. 1 Din. *Wl Slapar: Vere zadeva in zahteva. rv. Vera in družinski oče. . ^ Za posameznega človeka in njegovo vero je od-v°c'liie važnosti domača hiša in vzgoja v domači dru-f Tu ima važno nalogo predvsem oče. Nobena šola ^ nobeno društvo pozneje ne more nadomestiti, česar , °Veku domača hiša ni dala. Pred materinim delom ^ft pomen očetovo delo, ker ima večjo in globljo ^toriteto. Očetova oblast v družini je velika. Zato so pa tudi lJegove naloge in dolžnosti velike. V stari zavezi je l' <>če neke vrste duhovnik v družini. Pod njegovim N<><'vivom je hiša častila Boga. Oče je sam v svojem v imenu družine daroval daritve Bogu in postal tako ^ke vrste srednik med Bogom in svojo družino. Po-,'lle.je je Bog s posebnimi zapovedmi uredil bogoslužje dol izročil duhovnikom, ki jih je Bog sam izbral očil. V novi zavezi pa je edini in večni duhovnik rešen i k Jezus Kristus, ki po svojih vidnih zastop-frfn) in naslednikih apostola Petra in drugih apostolov ^'avlja Bogu brezmadežno daritev in deli sv. zakra-1^te. Danes vera ni privatna zadeva, ampak mora postavljena v božjo uredbo katoliške cerkve, ki . odijo od Kristusa postavljeni papež in škofje s ^jlnii pomočniki duhovniki. Pa vendar ima družin-,l °če še nekaj od svoje prvotne duhovniške naloge. ^egova dolžnost je. da svoje otroke vzgaja za nad- '"•vno občestvo cerkve. .Kako bo svojo od Boga postavljeno nalogo mogel I ■l«? Najprej, če bo sam živel iz vere. Več kot vsi )u, j ''i opomini zaleže očetov zgled. Popolnoma ftol" ° '6 vz-"aianie' ('e °<-'e svo.Je otroke navaja k '^'i in če ob nedeljah obvezno mašo s težavo lovi. M, jo ^ ta L "v 'u način začne otrok mislili, da je vernost in po^- rnf>8' samo za dobo otroških let obvezna. Oče mora $Zati, da mu je vera bistveno vodilo življenja, ne amo potrebno sredstvo, ki ga bo uporabil takrat, ilk|Se Poslovil od življenja. Vera mora ostati nedo-ib i a v vse'1 s''C('n''1 in nesrečnih dnevih v družini. v naJ vidi, da oče išče razsvetljenja in utehe v veri in da v njeni luči presoja življenje in njegove dogodke. Posebno naj oče z zgledom pokaže na razmerje, ki ga ima do sv. obhajila. Če je vera zbližanje z Bogom po njegovih razodetih resnicah, potem je prejemanje sv. obhajila združitev z Bogom samim v skrivnostnem znamenju kruha, ki podeluje duši nadnaravno življenje, brez katerega ni večnega življenja po smrti. Posebno važna je v družini obramba vere in njenega obeležja. Oče je dolžan pokazati, da spoštuje vero in kar je z njo v zvezi. Zato ne sme dopustiti, da bi se v družini omalovažujoče govorilo o veri. Prav tako naj ne pusti ne po drugih in ne sam, da bi se zasmehovali in kritizirali čuvarji vere, ki so duhovniki. Sveta dolžnost očetova je, da ne pusti prihajati v hišo časopisov, ki zaničljivo pišejo o verskih skrivnostih ali duhovnikih. Nekateri pravijo, da vero spoštujejo, duhovnike pa izvzemajo. To ni prav. budi na ugled duhovnikov mora oče v svoji hiši paziti. Kajti kdor vzame otrokom spoštovanje pred duhovnikom, tistemu se bo kmalu posrečilo, da jim bo vzel tudi to, kar duhovniki zastopajo, to je vero. Očetova avtoriteta je v prvih letih otroku vse. Oče vse ve, vse premore, vse zna. Vtisi, ki jih otrok v teh letih doma dobi, ostanejo. Oče naj otroka opozarja na nevarnost, ki preti veri od imetja ali neurejene želje po) imetju ter od strani plitvega znanja. Navaja naj otroka na pravilno pojmovanje o rabi bogastva in o razmerju vere do znanja. Ce bo tako delal, bo sam sebi pripravljal blagoslov. Še tako bo imel včasih težke ure pri svoji vzgoji. Toda ostane v veljavi, da je najbolj srečen tisti oče, ki ima verne otroke. Vse to očetovo ravnanje naj bo združeno s hišno molitvijo, ki družino posvečuje in Bogu priporoča. Molitev je duhovniška dolžnost očetova v družini. Vsak oče želi svojim otrokom dobro. Najbolj dobro pa bo zanje preskrbe!, če jih pošlje v življenje s trdno, neomajeno in nezlomljivo vero, ki jim bo razsvetljevala in osrečevala že to zemeljsko življenje in jih vodila k večnemu življenju z Bogom, za kar je človek določen in radi katerega je zemeljski oče od Boga dobil zmožnost, da prikliče v življenje nove ljudi, ki so po božji podobi in za Boga ustvarjeni. Družina je celica naravnega življenja. Bog pa je določil, da se človek iz te celice presadi v novo nadnaravno življenje otroka božjega v Cerkvi, da se tako izpolni nad njim drugo rojstvo, ki je iz Kristusa. Zemeljska družina mora pridobivati božje člane družini, katere je Oče eden in isti Bog Stvarnik, Začetnik in Cilj vseh ustvarjenih bitij. Kdor bo veroval, bo zveličan; kdor ne l)o veroval, bo pogubljen. Naj bi si vsak oče pogosto v spomin poklical te Kristusove besede in vse, kar bo za ohranitev in utrditev vere svojih otrok v družini storil, je dobršen kos katoliške akcije, katerega naš vrhovni pastir, sv. Oče, v teh težkih, veri odtujenih, časih zahteva. Novo pokopališče Kakor je svoj čas že poročal Kranjski zvon, so se bili nekateri sosedje pritožili proti prvotno nameravani razširitvi starega pokopališča. Ker se je pri dotič-nem komisionelnem ogledu napravila napaka, da se pomotoma niso vabili k ogledu sosedje preko ceste, je banska uprava določila, da se mora še enkrat vršiti komisionelni ogled za razširitev pokopališča. Ko bi bilo cerkveno predstojništvo vztrajalo pri svojem sklepu, bi ne bilo od oblasti nikakega zadržka, da bi se staro pokopališče razširilo. Ker pa se je od več strani izrazila želja, da bi bilo bolje, da se ust reže sosedom in da se takoj napravi novo pokopališče, cerkveno predstojništvo ni zahtevalo novega komisionelnega ogleda, ampak je sklenilo, da gre takoj na delo, da se zgradi v najkrajšem času novo pokopališče. Pričela so se pogajanja z lastniki njivskih parcel, ki leže v katastrski občini Klanec in sicer med obema poljskima potoma, ki vodita v Čirčiče oziroma na Planjavo proti Šenčurju. Po dolgih pogajanjih, ki so se vršila na mestnem magistratu, smo se končno zedinili z večino posestnikov parcel, ki pridejo v poštev in so se kupile parcele št. 195, 196, 197, 198, 199 in 200 kat. občine Klanec od posestnikov: Bidovca Janeza, Nadi zarja Janeza, Pogačnik Marije, Ostermana Franca in Porenta Valentina. Kupljeno zemljišče meri okrog 21.000 m2 in bo približno še enkrat večje kot je staro pokopališče v mestu. Od župne cerkve bo oddaljeno v zračni liniji okrog 850 metrov. V svrho plačila kupnine je cerkveno predstojništvo najelo začasno posojilo v znesku Din 200.000. Sedaj bomo dali takoj napraviti načrte za zgraditev pokopališča in stroškovnik, na to se bo pa vložil predlog za konkurenčno obravnavo, pri kateri se bo določilo, kako se bodo krili stroški za novo pokopališče. Lega novega pokopališča bo zelo lepa, blizu mesta in vasi Čirčič, lluj, in Klanca, ki predvsem pridejo v poštev, le Struževo bo imelo nekoliko daljšo pot na novo pokopališče. Vsi mrliški sprevodi iz mesta in Strti-ževega se bodo vršili po Mestnem trgu in mimo župne cerkve ter tako ne bo več prilike za pritožbe, da se vrše nekateri mrtvaški sprevodi po skritih ulicah... Ko bo napravljen novi most čez Kokro in nova cesta na novo pokopališče, bo iz mesta kar lep sprehod proti novemu pokopališču. Ker je bilo treba nujno plačati vsaj nekaj kupone, je bilo treba najeti kratkoročno posojilo za župn° cerkev, za katero je bilo potrebno kratkoročno potok tvo mestne občine. Ob tozadevni debati pri občinskem odboru so se slišale nekatere čudne izjave. Neki gospod je popolnoma brez potrebe privlekel v debato celo vprašanje cerkovnika na Hujali. Zadevo liuj«11' skega cerkovnika je že pojasnil dovolj Kranjski zvon in če kdo ni sam videl, kako zadeva stoji, bi se bil lahko o pravem stanju tam prepričal. Nekdo je celo sprožil misel, naj bi bilo novo pokopališče mestna last' Najbrž tega ni vedel, da se tako necerkveno pokopališče sploh ne bi posvetilo, in bi potem imeli poW občinskega še cerkveno župnijsko pokopališče! Tako mestno pokopališče bi občino stalo lepe denarce, po'e# tega bi pa še letno vzdrževanje zelo, zelo obremeni'0 vsakoletni mestni proračun! Taki predlogi pač nis0,,^ interesu dobrega občinskega gospodarstva, zato tudi velika večina občinskega odbora sploh ni spreje v pretres. Ker se pa morda še odkod pojavijo taki predlogi, se mi zdi potrebno, da o zadevi poda Kranjski zvon nekaj pojasnil brez kakega polemičnega namena. Cerkveno gospodarstvo je vsekakor cenejše, kakor občinsko' Dosedaj ni cerkveno pokopališče mestne občine prav nič stalo! Cerkveno'predstojništvo je upravljajo cerkveno pokopališče kar mogoče na cenen nactf* s pomočjo skromnih dohodkov. Če bi bilo pa lo mest" pokopališče, potem bi pač morala mestna občina i saj kakih 20.000 Din letno prispevati za vzdrževanje1 Nekdo je tudi sprožil misel, da bi se staro poli pališče prepustilo mestni občini, ki bi potem kuP1 kola bi zemljišče za novo pokopališče. K temu predlog11 pojasnil, da danes ni isti pravni subjekt župnija in P pokopališki fond župne cerkve. K pokopališču bo prispevali le oni deli župnije, ki bodo pokopavali svoj mrliče na novo pokopališče, to je od mesta Kranj 'eV breg Save in vasi Čirčiče, Huje, Klanec in Stružev" Vasi Primskovo in Rupa, ki imajo svoja pokopa''"1'! ta zadeva nič ne zanima. Mislim, da bi vaščaiu vasi gotovo ugovarjali, če bi morali kot občani po dav-()ni jih kop*1' kih plačevati za pokopališče, ki ga ne bodo rabili so imeli stroške za svoje lastno pokopališče in j mogoče siliti, da bi kaj prispevali k novemu pO lišču. Če bi pa občina kot taka kupovala svet, bi P°5 ^ k stroškom, morali tudi vaščani Rupe, Gorenj in Prl t skovega prispevati. Ti bi se temu upravičeno upi*"' 11 stale bi pritožbe in končno bi se zadeva zav lekla! ^ Poleg tega se cerkveno in posvečeno pokopah^ ne more prodati ne zamenjati kaki necerkveni u-novi, dokler je posvečeno oziroma dokler ostane ^ prostor posvečen za pokopavanje mrličev. Koliko c-bo potem, ko se zgradi novo pokopališče, staro p° ,g ločilili oblasti še služilo svojemu namenu in k0' časa se ne bo smelo porabiti za kake druge n»'nf^j to bodo odločile za to pristojne oblasti. V LjubU* je ostalo staro pokopališče še kot posvečeno pokopal1 — če se ne motim — kakih 20 ali 30 let! Ko bo tor ' od pristojnih oblasti določena doba potekla in k° 9-10. KRANJSKI ZVON Stran 35. bo Pal Po določilih zakona in oblasti smelo staro poko-isce porabiti za park ali kaj drugega, bo preteklo Se Precej Save. Ko bo prenehal biti prostor sedanjega pokopališča Posvečen prostor, bodo šele takrat odločevali za to H^tajne oblasti o usodi tega prostora. Pripominjam K da mora vsako prodajo ali zamenjavo cerkvenih *J11ljišč odobriti škofija in pa vlada. Kaj bo torej 62 dvajset ali več let s sedanjim pokopališčem, si Heg ne bomo belili glave, to bodo uredili že zanamci. Mestna občina si tak svet lahko zavaruje za bodoči ^atk, če bi ga želela imeli na tem prostoru, s tem, da I u°vem regulačnem načrtu rezervira za bodočnost Ze'uljišča za mestni park. fieba je pa upoštevati tudi bodoči razvoj Kranja. ! °r^a bo kazalo kdaj v bodočnosti, da se pokopališka /Pela poveča in da se tam napravi večja cerkev za 0 ske sv. maše in pa za ves tamkajšnji okoliš. Že danes c 1>0Ž Cllti potreba po kaki cerkvi oziroma, nedeljski službi . 'Ji v onem delu mesta, ker se neredko slišijo od žup-• '^l0v želje, da bi se ali v Marijanišču ali na pokopaju vršila redna služba božja. Kakor predvideva iiniv. prof. V urnik, bi se sedanja Ropališka kapela preuredila, da bi služila kot nekaka i^bttica za vse odlične osebnosti, ki so pokopane na Utt1jskem pokopališču. Treba bo kdaj urediti vpraša-"!c Prešernovega in Jenkovega groba, ker v takem sta-menda Slovenci vendar ne bomo pustili grobov °jih največjih mož. Vse to se bo moralo polagoma v eth''i v zvezi z ureditvijo starega pokopališča. Danes He vemo ločno, kaj bo s starim pokopališčem. Vemo . ' da je potrebno in sicer nujno potrebno novo, ki ga lfeba v kratkem zgraditi radi hitrega porasla mesta 'n Golice. Seveda bodo neprijetni stroški za to, toda temu se ino. 'etno izognili. ^editev plač cerkovnikom Plača župnijskega cerkovnika, kakor tudi grobar-lu ; 111 cerkovnika pri roženvenski cerkvi je bila ne-ioJeila' Jeseni so pobirali po župniji neko bero, ki so I' ijali župljani deloma v denarju, deloma v živilih. Pobiranje je bilo neprijetno za župljane, pa tudi jje, ki so morali pobirati od hiše do hiše. 'idi lega je cerkveno predstojništvo predlagalo l^i °°.lasteh, da se urede plače župnega cerkovnika, |0 * buli grobarja in roženvenskega cerkovnika po-11 konkurenčnega postopanja. Dne 10. septembra se ;8'la na mestnem magistratu tozadevna konkurenč-irnvnava, kjer se je sporazumno določila za žup-c'erkovnika mesečna plača v znesku Din 700, za p.ja mesečno Din 200 in islolako za cerkovnika ga Iv, sy^, °*enVenski cerkvi. K temeljnim davkom se bo v \\® kritja teh plač določila vsako leto primerna do ^ a< 1 ne bo znašala niti en procent na temeljne dav-\ ''spevki se bodo pobirali od mestne občine oziro-P° davčni upravi potom položnic. Radi te ureditve plač odpadejo vse bere po župniji za farnega cerkovnika, kakor tudi za grobarja in roženvenskega cerkovnika. Plače so urejene za dobo od 1. julija 1937. dalje. Šmartin pri Kranju Trojni jubilej obhaja letos naša župnija, namreč 200 letnico posvećenja župne cerkve, in podružnic v Stražišču in na Sv. Joštu. Prvotna župna cerkev sv. Martina je stala ob Savi na koncu prejšnjega lesenega mostu, odtod ime: „Stari Šmartin", katerega poznajo še starejši ljudje. Kedaj je bila zgrajena, se ne more dognati, gotovo pa je, da je stala že leta 1163., ker se na neki listini istega leta bere ime š mart in skega župnika „Arnolda". Bila je pa premajhna za obširno župnijo, v katero so spadale takrat sedanje župnije Ovsiše, Besnica, Mavčiče ter vasi Okroglo, Struževo in Žeje. Bila je tudi v nevarnosti, ker je Sava trgala obrežje ob cerkvi. Po dolgem prerekanju o prostoru, kje naj bi stala nova cerkev, je župnik Urban Cavalier kupil sedanje stavbišče. Leta 1734. je bila nova cerkev dograjena v surovem zidu, popolnoma, pa je bila dovršena leta 1737. pod župnikom Petrom Modersheimb. Prvotna cerkev sv. Jošta je stala že v 15. stoletju, bila je pa majhna. Ko je leta 1177. božja pot zelo oživela in so prihajale vedno večje množice romarjev, so cerkev razširili. Ostal je od prvotne cerkve le mali gotski presbiterij, kateremu so prizidali visoko, prostorno ladjo in dve zakristiji. Tudi pri Stražiški cerkvi so se vršile v istem času velike prezidave. Leta 1734. je bil postavljen novi zvonik, nato so ob straneh ladje prizidali dve kapeli, sv. Frančiška Ksav. in sv. Valentina. Leta 1737., nedeljo po sv. Lukežu je škof Feliks Sclirottenbnch posvetil župno cerkev in njenih pet. oltarjev, naslednja dva dneva pa oltarje in kapele v Stražišču in na to cerkev pri sv. joštu. Občudovati moramo versko gorečnost tistih časov. V isli dobi je bila dograjena, mogočna župna cerkev, s prostornini, lepim župniščeni, pokopališčem in kaplani j o, poleg te pa še dve podružnici. Dokaz, da je bil proiestantizeni že popolnoma ob tleh. Ne bi bilo prav, če bi šla ta dvestoletnica mimo nas, ne da bi se spominjali verske navdušenosti prednikov in ne, da bi se zahvalili Bogu za milosti, ki jih je prejemala župnija v tem času. Lansko leto je bila prenovljena cerkev sv. Jošta, letos pa notranjščina župne cerkve in cerkev sv. Jerneja v Stražišču. Podobarska in po/kitarska dela je izvršil zelo posrečeno, deloma jih še izvršuje po navodilih g. konservatorja dr. Steleta g. Kari Gotzl, podobar in pozlatar v Ljubljani. Da bi se župnija tudi duhovno prenovila, se bo obhajala v času od 3. do 10. oktobra pobožnost sv. misi-jona, katero bodo vodili misijonarji sv. Vincencija Pavelskega iz Ljubljane. Bog daj, da bi imel misijon veliko uspeha, ker le tako bomo pripravljeni na zunanjo slavnost 200 letnice, ki se bo obhajala v nedeljo, 17. oktobra za katero bo spored pozneje objavljen. Župnija Kranj OZNANILA ZA SEPTEMBER: 3. Prvi petek v mesecu, ol> 6. sv. mašu z blagoslovom. 5. XVI. Med. po bink., prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, pop. ob pol treh ura molitve in pete litanije presvetega Srca Jezusovega. 6. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., ob 9. uri slovesna sv. maša in zahvalna pesem. 8. Rojstvo prebl, Dev. Marije, nezapovedan praznik, služba božja kakor ob nedeljah. 12. XVII. ned. po bink., služba božja po navadi. 19. XVIII. ned. po bink. služba božja po navadi. Popoldne shod za žensko Marijino družbo. 26. XIX. ned. po bink., služba božja po navadi. Popoldan v Šmartnem shod dekliških Marijinih družb. OZNANILA ZA OKTOBER: Z oktobrom se prične prva sv. maša ob nedeljah ob 5.30; ob 5. uri sv. maša odpade. Litanije pred prazniki se vrše zvečer ob pol 8. uri. Roženvenska pobožnost se opravlja v župni cerkvi ob nedeljah pri popoldanski službi božji, ob delavnikih pa vsak večer ob 7.30 uri. Moli se rožni venec in litanije M. B. 1. Pivi petek v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, zvečer ob pol osmih roženvenska pobožnost. 2. Zj. ob 8. sv. maša v rožen venski cerkvi mesto v župni cerkvi, zvečer se vrši roženvenska pobožnost v roženvenski cerkvi. 3. XX. ned. po bink., roženvenska nedelja, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. maša z blagoslovom, ob 10.30 peta sv. maša v roženvenski cerkvi z dvema blagoslovoma. Popoldan je ob pol treh v roženvenski cerkvi rožni venec in pete litanije M. H. Dopoldan in popoldan je v roženvenski cerkvi darovanje za cerkev. Mesečno sv. obhajilo za moške, ki naj (a dan prejmejo sv. zakramente za oktober. 10. XXI. ned. po bink., slovesno praznovanje posvećenja cerkva, ob 6. sv. maša pre.d izpostavljenim sv. R. T., ob 10.30 slovesna peta sv. maša z dvema blagoslovoma. Pred slovesno sv. mašo gre procesija, okrog župne cerkve. K procesiji vabimo vse vernike. Popoldan je shod za žensko Mar. družbo. 17. XXII. ned. po bink., ob 10.30 sv. maša na Pungertu. 18. Sv. Luka, ob 7. sv. maša na Primskovem za sosesko. 21. Sv. Uršula in tov., ob 6. sv. maša za bratovščino sv. Uršule, 24. XXIII. ned. po bink., misijonska nedelja, na predvečer se slovesno zvoni, ob 6. se izpostavi Najsvetejše, ki ostane izpostavljeno do končane zadnje sv. maše. Popoldan ura molitve za misijone. Prejeti se morejo popolni odpustki, za kar je potreben prejem svetih zakramentov in molitev za spreobrnjenje nevernikov. •31. Nedelja Kristusa Kralja, ob 6. in 10.30 sv. maša z dvema blagoslovoma, ob 10.30 peta sv. maša. POROČENI PARI: Krt Matevž, delavec, Struževo 12 in Zibret Amalija, šivilja poročena 18. julija. Jakše Anton, brivec, Kranj, Gasilski trg 7 in Franko Jožeta, delavka poročena '23. julija. 6 i" de- Perdan Franc, delavec, Šenčur 111 in Knific Ana, delav a' Šenčur, poročena 1. avgusta. Teran Feliks, privatni uradnik, Kranj Ljubljanska c. ? Kerč Dragica, trgovka, poročena 1. avgusta. Robinšek Adolf, trgovski sotrudnik, Kranj Gasilski trg Oprcšnik Jožefa, trgovska sotrudnica, poročena 15. avgus'a- Retelj Matija, delavec, Huje in Zupane Marija, delav poročena 15. avgusta. Oblak Peter, delavec, Struževo 45 in Ilrušovar Antonij«: lavka, poročena 22. avgusta. n lil Valenčič Boris, elektrotehnični ing., Kranj Prešernova Lunder Bogomila, privatna uradnica, poročena 28. avgusta. Omejc Janez, sobni slikar, Stražišče 85 in Rozman M«"'* delavka, Primskovo 103, poročena 5. septembru. Šibenik Stanislav, poročnik, Šabac, in Šumi Ivanka, PoS nika hči, Kranj Trubarjeva 7, poročena 8. septembru. Čolnar Alojzij, bančni uradnik, Kranj Prešernova Gerkman Jožefu, zasebnica, poročena v Zasipih 29. junij«- Žezlina Ivan, skladiščnik, Kranj Stara cesta 8 m Frančiška, trg. pomočnica v Srednji vasi v Bohinju, por 27- Šilar dr. Igo, odvetnik Kranj Mencingerjev trg 2 in Ana, učiteljica, poročena v Zagrebu v cerkvi sv. Blaža Mal»llJ" 28. jal* Orešič Ivan, tekstilni tehnik, Maribor in Soklič Zofij«« ' _ vilju, Kranj Pot na kolodvor 3, poročena v Ljubljani 5. aVfc , kroj1*' Šega Jožef, občinski uradnik, Sostro in Figar Dragico« čica, Kranj, Trubarjev trg 5 poročena na Brezjah 22. avguS'8'^ Brezar Ivan, posestnik, Klane 22 in Košnjek Neža, del«v poročena na Brezjah 22. avgusta. Fende Janez, posestnik, Primskovo 31 in Švegelj Marij«« tiea, poročena v ljubljanski stolnici 12. septembru. MRLIŠKA KRONIKA: Ručigaj Jernej, zak. sin Jerneja, Čirčiče 27, umrl 5. j«W8 Kapušin Marija, posestnika žena, Kranj Prešernova 7, 8. julija v 54 letu starosti. uirif 1« Galjot Ljudmila, otrok, Huje 41, umrla 2. julija. |(| Šumi Jelena, zak. hči Janeza Kranj Vidovdunsku 13. '"" za opeklinami 24. julija. Kovačič Ivan, nadmlinar, Kranj Ljubljanska 5, uinI juliju v 76 letu starosti. Bergant Danici, otrok, Struževo 46, umrl 7. avgusta. Kotlovšek Ivan, delavec, voznik, Kranj Bleivveissovu • 12. avgusta v 73 letu starosti. v 51. K) H«11 Luznar Karlu, žena šolskega upravitelja, Kranj, n m1' la obči državni bolnici v Ljubljani vsled težke poškodbe 13- 1 3 tU Jagodic Franc, posestnik, Rupa 21 umrl 17; avg. v 56 |( ^ Retelj Angela, žena tov. delavca, Huje 23, umrla 18. Uršič Valentin, orožniški upok. Struževo 9, umrl Župnija Šmartin pri Kranju OZNANILA ZA SEPTEMBER: 2. Zvečer ob pol sedmih molitvena ura. . ^ 3. Ob pol 6. sv. maša pri oltarju Srca J. z bl«g0gl . 5. 16. ned. po bink. Božja služba zjutruj in ob 9. v cerkvi, ob 9. tudi v Zg. Bitnju. r0jst- 6. Ob 8. sv. maša in zahvalna pesem zaradi kraljevega nega dne. fgr:'-: 8. Rojstvo Marije D. Božja služba zjutraj in ob 9. cerkvi, ob 9. na Bregu. j-ar'1' 12. 17. ned. po bink. Božja služba zjutraj in ob 9. v cerkvi ob 9. v Drulovki. Št ev. 9-10. KRANJSKI ZVON Stran 37. IS. ned. po bink. Kvatrna nedelja. Božja služba zjutraj vn °b 9. v farni cerkvi. Pri Sv. Joštu romarski shod bratovščine '"'ustne Matere B. Ta dan popolni odpustki, kakor na porci-Jll'i k u |0> za vse. ki obiščejo kapelico žalostne M. B. na sv. stop-llc"li. Božja služba zjutruj in ob 9. 26. 19. ned. po bink. Božja služba zjutraj v farni cerkvi pri. Sv. Jerneju. OZNANILA ZA OKTOBER: l. Sv. maša pri oltarju Srca Jezusovega z blagoslovom. 3. Roženvenska nedelja. Pričetek misijonske pobožnosti. 1.0. 21. ned. po bink. Sklep misij/ona. 'i7. 22. ned. po bink. Slovesno obhajanje 200 letnice posve-fe"ju cerkve. 18. Sv. Luka, evangelist. 21. Sv. Uršula, v Sred. Bit nju sv. maša zu sosesko. , 24. 23. ned. po bink. Misijonski praznik. Durovunje za mi-|jone. 28. Sv. Simon in Jndn, apostola. 'l. 24. ned. po bink. Praznik Kristusa Kralja. POROČENI PARI: 8. avgusta Kert Ivan, posestnik na Gorenji Savi in Janša r«''čiška, trgovka na Gor. Suvi. v 15. avgusta Terlep Anton, tovarniški delavec iz Sela pri '""'1'erkii in Angela Borštnar, šivilja iz Iga. 22. avgusta Hafnar Anion, železniški delavec iz Sred. Bitnja " Oolinar Julija, tovarniška delavka v Sred. Biinju. -2. avgusta Zupančič Alojzij, delavec iz Kočevja in Brežic IU)"ijn iz Druge pri Onimi. ^ 22. avgusta Ambrožič Franc, delavec na Gorenji Savi in Fran-(<) Marija iz Brusnic pri Novem mestu. Hi-' septembra Kuferšin Jožef, tovarniški delavec iz Brezovice 1 ' rstu in Ivana Kmetic, tovarniška delavka iz Trzina. ' septembra Udovič Jakob, mizarski pomočnik iz Stopič pri °Vem mestu in Angela Rozman, tovarniška delavka iz, Stražišča. j v '2- septembra Jeršin Franc, tovarniški delavec in Vrhovšček tovarniška delavku, obu iz Čatežu pod Zapluzom. Ant« MRLIŠKA KRONIKA: 26. avgusta Andrej Ješe, delavec na Gor. Savi, star 72 let. U avgustu Pavlu Rakovec, posestnika ženu v Juvomiku. tar« 57 let. to -9- avgusta Marija Vindišar, delavca žena v Zg. Bitnjn, stara l< let. L '■ septembru Matija Trilar, vdovec, posestnik V Drulovki. t0r 76 let. Si septembra Hafnar Jožef, samski tovarniški delavec iz ■ • Bitnja, star 18 let. Razno V0j eBne izpremembe. G. kaplan in prefekt v dijaškem za-V ,!' Jožef Jamnik je prestavljen v Ljubljano k sv. Jakobu. 81 ju je služboval 3 leta in en mesec. Odšel je na nove mr ' l5' S('P1('mnra- v Kranj je nastavljen kot kaplan preč. g. N m arec> ki Je dosedaj služboval kot kaplan v Št. Petru l), beneficijat ali kaplan bratovščine presv. R. T. v Kranju, je bil 10. junija 1613. priporočen od škofa Hrena za to službo. Bil je pridigar. Rodom Ljubljančan, roj. 1. 1576. „alumnno" v Gornjem gradu, kjer je zadostno star in učen postal akolit 23. aprila 1601. Posvečen pa je bil na titel gor-njegraškega kolegija na veliko soboto 6. aprila 1602. v Ljubljani. Bil je tudi beneficijat sv. Barbare in sv. Trojice v stolnici in od 1. 1606. stolni kanonik, imenovan od nadvojvode Ferdinanda II., potrjen od škofa Hrena. L. 1631. je bil senior v kapitelju in ker se ni mogel izkazati pri vizitaciji z bulo, se mu je zapretilo, da izgubi kanonika!, ako se tekom enega meseca ne izkaže. Kot starosta v kapitlju je umrl 65 let star 23. novembra 1641. in je pokopan v stolnici. Bil je apostol, protonatar, Miuhel Tekstor fl0, je ondi služboval kot pomočnik 1. 1619.— 20. Poprej v 1. 1603.—08. je kaplanoval v Šmartnem poleg Kranja in zopet 1. 1617. in 1619. Bil je tudi prost bratovščine presvetegu Reš. Telesa v Kranju 1. 1611., ko je podpisal neko prodajno pismo. L. 1623. prosi 21. oktobra kot kaplan sv. Lenarta v Špitalu za dovoljenje, da bi smel pobirati mile darove za kapelo. — Leta 1624. je bil že med mrtvimi v večnosti. — Kaplan velesovski (1601.—03.). Janez Klime 61, kaplan, doma v Šmartnem pod Šmarno goro, rojen 1. 1598., v mašnika posvečen v L j ubijani dne 1. junija 1.1624. na naslov gornjegrajskega mari janskega kolegija. Oče mu je bil Peter mati Tera. Služboval je izprva v Kranju, potem v Idriji kot kurat 1631., župnik v Zasipu pri Bledu (1640. — 50.) Izprva je bil jako vzgleclen, pozneje ni bil na dobrem glasu. — Kot novomašnik je bil zavezan izprva, da je služboval v Gornjem gradu, odkoder pride v Kranj. — Župnikov vikar v Moravčah (1638 — 39. od aprila do aprila). Jurij Zyff 02 kaplan in beneficijat sv. Lenarta v špitalu 1. 1625. Krstil je 12. 5 Primoža Peer (Medved), ki je bil pozneje duhoiven in kaplan v Šmartinu. Zyff je 1. 1631. še kaplanoval v Kranju. L. 1626. je bil imenovan stolnim vikarjem v Ljubljani, odkoder se vrne nazaj v Kranj, v svoj rojstni kraj. Peter Otava župnik nakelski, je resign. na be- neficij sv. R. T. v Kranju dne 7. 12. 1620.. ker bo šel za provizorja v Svibenj. Tako poroča škof vodstvu brat. sv. R. T. v Kranju in priporoča za benefic. Šmartin župnika K ran drška. Oktavi j Amigon M, kaplan kranjski 1627 — 35. Porodil se je v Vipavi 2. julija 1597. L, kakor kaže i/p'"'' čevalo ondošnjega vikarja Andreja Paschalin-a. Bil ie škofov gojenec, posvečen v Gradcu od sek. škofa Jakoba in sicer je prejel manjše redove 17. sept. subdijakff nat 18. septembra, dijakonat 19. septembra na kvatc nedeljo, mašništvo pa na sv. Matevža dan 21. septembra 1621. Na sv. Vida dan 1627. je bil potrjen beneficiji tom sv. Katarine in sv. Uršule v Kranju. Dne 31. marca 1635. 1. je bil od očaka potrjen župnikom v šentjtt" riju pri Kranju, kjer je pastiroval do I. 1671., ko se je preselil k očetom dne 12. junija. L. 1639. je bil dmig0"' ker je bil vešč italijanščine, imenovan spovednikom1 v gorenjskih samostanih in dana mu je bila oblast sprejemati v samostan novinke in profese. Bil je tudi komisar oglejskega očaka v 1. 1641.— 46. — Zaželeli s° ga. 1. 1629. tudi knapje v Idriji za svojega kaplana, a nl prišel tja. Jurij Warll, (Barle) doma iz Praš. beneficija! s* Fabijana in Sebastijana v Kranju 1593. — 1611., ko Je umrl 9. septembra. Poprej 1. 1572, je kaplanoval v Šmartinu poleg Kranja, v Cerkljah 1. 1582., odkod6" se preseli v Mengeš, kjer pa ni prav vzgled no živel, kakor kažejo ondošnje matrike. L. 1590. je bil še vikaf v Križah pri Tržiču. — Zaznamovan „Bariz" je bil f 1608. kaznovan od vizitalorja Jan Salvago radi tff zglednega življenja. Jurij Nachtigal (Nachtigol), kaplan od sv. R-službojoč v Kranju 1. 1631. dalje. Bil je Kranjec, ^ sin in slušatelj retorike in kazuistike, muzik, porojf; 1. 1602. Akolit je postal 1. junija 1624. Gornjeg^*' marijanski kolegij mu je dal mizni titel ko je kot s'" šatelj metafizike dobil subdiakonat v Ljubljani na v^ liko soboto 1627.. diakonat v Gornjemgradu 18. 'el'.j mašništvo pa 18. decembra v Ljubljani i. 1. Pripor('c!y ga je dobski župnik Pomlade in prosil zanj za p()nl°f. nika. V vedah je bil dobro podkopan, a žal, <'a ' premalo vzgledno živel. L. 1628. je kaplanoval v D0"1 V Ribnici so bile radi njega prezidave 1. 1631. 88 Išči ga spredaj med župniki! 88 Izvestja muz. društva XIII. str. 142. — str 42; IVa., str. 110. 87 Cdej kaplani v Šmartnem pri Kranju. r>9 Glej župnike kranjske. Ign. Orožen 3111» »» Letopis Mat. Slov. 1. 1870. str. 122. — Ordinac. zup's lenezoškofijskem arhivu, fnse. 13. ■ Ut^ «<» Vizit. protokol 1. 1620. v knezoškof. arhivu. — Letop« Slov. 1870. str. 121. — Bogoslov. Vestnik 1926. str. 202. 01 ('hrenov dnevnik II. 1,2 Ljubljanski kapit. arhiv. str. 45. Kranjski župni arhiv in glej župnike v Svibnjem. s 04 Vizit. protokol 1. 1631. v knezoškof. arhivu v Ljublj8' Izvestja muz. društva TIT. str. 196—197. Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: M. Škerbeo, župnik v Kranju. - Tiskarna Tiskovnega društva Kranj