List 44. •i • i v ^ ^ • ^ I S ' C • t //, t - č 1 * I t Tečaj XXVXII ospodar k. 6 ? obrtiiiške narodne Ishajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pošiljaúe po poáti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr.. za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 29. oktobra 1879. O b s e g : Trtne koze ali osép t nova velika nadloga trtam O sadnih sušilnicah pod 25. Gospodarske novice. Shod kmetijskih družeb na Dunaj septembra. (K Slovensko slovstvo Ubraniti trohnobo ali gnjilobo Poročilo o učiteljskih zborih v Ljubljani Naši dopisi Novicar Avstrij g!ej komu zaupaš t Narodne zahteve Slovene ev. Gospodarske stvari Trtne koze ali osépnice 9 živina po taki krmi zbolela, sicer pa ao vse enake giive tako trdovratnega življenja, da tudi želodec živinski njihove kali ne pomori. Naj dostavimo še to, da ta knjiž ca popisuje vse ki nova velika nadloga trtam. bar*° .dozda' «"»jimenitnejii možje na Laškem priliko imeli opazovati to bolezen, o njej izvedeh in da ministerstvo kmetijstva je poslalo družbi kme- po vsestranskih preiskavah utegne se veduosti posrećiti SI. tijski kranjski knjižico z naslovom Weinatock trage des hohen 99 D Pock im Auf Beobacbtungen auf einer . Ackerbauruinisteriums unternom-menen Reise von Felix v. Thiiœen." tej knjižici, kateri je pridjano 7 podob, popisuje pl. Thûmen to trtno bolezen pri nas, kakor pravi, zunaj Goriškega še neznano, po raznih deželah na Laškem > v Piemontu, Parmi, Pa vij i , Trevizu itd., od leta 1876. pa uže večkrat opazovano, ki je sem ter tje tako huda bila, da je polovico in še več pridelka uničila. Ker Je ta bolezen zeló podobna kozám ali osepnicam človeškim zato je v gornji Italiji sploh dobila irce > )e> jf v aj u o i o", to kozétť Pokaže se ta bolezen, ki je neka posebna g li v a, ali „osepnice ko trta začne poganjati, včasi pa tudi še ie maja me seca, na zelenib vilica h trte in na mlađem perji, pozneje pa tuai na jagod ah samih. Izprva se naredi okrogla , maihna rujava li sa ali m aro ga, ki kmalu večja postane in se, kakor pri kozáh človeških v ma- potem vpáde in v gioboko rano pa, ki ni debelo, maroga ceio perje z u 1 če k vzdigne , spremeni, na perji pregioda in več ali manj lukioj naredi, to godi večidel julija meseca. Vse to pokončá trto na vseh njenih delih. jagodah se Ker je namen teh vr3tic to, da opozorujemo vi- ncrejce na to novo nadlogo, ki žuga se Čez laske meje dalje razširiti, naj to malo zadostuje, da naši vinorejski šoli v Gorici in na Slapu Thumenovo knjigo po prevdarku svojem porabite v daljo preiskavo in za objavo primernega poduka našim vinorejcem Kakor pl. Thumen piše > se dozdaj niti ne ve pravi vzrok te bolezni niti nobena gotova pomoc zoper njo. On misli, da največ je prevelika vlaga po velikem deževji kriva te trtne bolezni, in da za zdaj, dokler kakega boljega sredstva ne vemo, se ne dá kaj boljega 8vetovati, kakor da se nemudoma vse ali vsaj večidel vse trtne vilice ali osepnične, trti 9 perje 10 o dreže j o, iz jagode , ki so kozave nograda pospravijo in kor se je našla 9 9 tudi zoper to nadiogo najti pomoci čeravno veliko prepozno, v ž v ep lu zoper plesnino trtno. sadnih sušilnicah. Piše slapenske vino- in sadjerejske sole vodja R. D o 1 e n e c. (Dalje.) Leta 1874. sem dal prav natančno po Lucasovem popisu sušilnico za cele srenje v tehniČni delalnici tu- ka j s nje deželne vino m djerejske šole sozidati S f a 1 a m to khub vsemu mogočemu štedenju 120 gold Res, da je njeni po prostornih razmerah zahtevani železni dimnik precej dolg, namreč b 12 metrov. Komaj je bila sušilnica dovršena, přišel je g. Leop. De k le va *) iz Buj pri Košani k meni s prošnjo, naj bi mu sveto val, kako sušilnico napraviti, s katero bi mogel veliko češpelj ob enem in to brez dima sušiti. Peljal sem ga d L 8ušilnici, katero sem tnu na- tanko razkaza!, in, ker za boljšo vedel nisem, sem mu e to stvar dobro ogledal ia to priporočil. posled / Gospod si mi na rekel: „Veste kaj, j vidim ; da ta 8U- P šilnica za moje ljudi, katere morem za sušenje češ vporabljati, veliko preumetno sestavljena, zraven tega ako denem vsacih 24 ur ie 100 centov, vrh je pa tudi premajh kaj dva centa češpelj v njo, kedaj posušim vsega tega je tudi predraga." Leta 1875. obrodile so v vipavski dolini češplj odloóil, polovico prav dobro ; zato sem nih češpelj z učenci v L posušiti, pol pa šolskih pridela-sušilnici kar navadno lupiti ter tako posušiti, tedaj v ie do do- me prunele spremeniti. Al žalibog, skušnj brega prepričala, da je gosp. Dekleva sušilnico predobro sodi!. se Da bi bili vsi veći kranjski posestniki in osobito in- sežgó, pepel pa se potem porabi za gnojenje nogradov. teligentnejši za kmetijski napredek tako vneti in sicer dejan-Perje ali jagode take živini za krmo pokladati, bilo bi stveno vneti, kakor je ta gospod, bilo bi njih stanje go» jako nevarno pravi pl. Thumen kajti lahko bi toTo boljše. Pis. Laosko leto přidělalo se je zopet precej češpelj, Lucasova sušilnica se je zopet skusila, a z nié boljsica vspehom. Glavne na pake te susilnice so te-le: 1) ona je za posestnike, kateri imajo na stotine centov češpelj sušiti, veliko premajhna; kedaj neki se bode sušenje dovršilo, predno se jih le 100 centov posuši? In pri tem ne smemo pozabiti, da se češplje jeseni sušijo , torej o času, ko kaj rado dežuje in pri počasnem sušenji velik del češpelj lahko na drevji se-gnjije. Res je sicer, da se more Čas sušenja po Lu-casovem nasvetu za polovico in tudi za tri Četrdne navadno potrebnega Časa skrajšati s tem , da se namesti ene same 2 ali pa 4, io tudi lahko še več sušilnic, ena zraven druge postavi. Al 4 sušunice stanejo tudi — vsaj 400 gold. ; 2) razen tega, da je Lucasova sušilnica za večega posestnika veliko premajhna , ona tudi prepočasno suái, in to vsled neenakomernosti sušenja samega. Lucas ume-stil je namreč v svoji susilnici, v namen boLšega izko-riatenja kurjave in toraj gotovo tudi v namen pospeše-vanja sušenja samega dva železná vleka, katera vroči dim dvakrat iz dimoika zopet nazaj v sušilnico pripeljeta, to pa se vé tako, da iz njih čisto nic dima ne uide. Ravno ta dva vleka sta pa vzrok, da se sušenje zeló neenakomerno vrši, namreč blizo vlekov dosti prehitro, dalje od vlekov pa prepočasno. Ravno ta dva vleka sta pa tudi kriva, da se sušenje sploh prepočasi vrši, in to vsled neobhodno potrebnega vednega prebiraoja in pre-kladania češpelj med sušenjem. Vsega tega sta pa vleka zaradi tega kriva, ker sta, kakor trda trupla, med lesa m i vmeščena, kjer enakomerno razdelitev iz kurišča puhteče gorkote zeló motita. Veliki neenakomernosti sušenja vzrok je pa tudi to, da ni za primerno zračenje v susilnici sami, to je, za zadostno odpeljavo vlažnega in zadostno dopeljavo suhega zraka v njo dovoljno skrbljeno ; 3) Lukasova sušilnica je v resnici vse preumetno sestavijena , posebno za kmečkega posestnika, ker za vspešno sušenje zahteva kakega izvedenega mehanika ; in 4) v primeri s svojim clelom, to je, v primeri s sušenjem, katero opravlja, bodi si o kvantitetnem, bodi si o časném obziru, je predraga. — To so moje skušnje z Lukášovo veliko ali srenjako sušilnico. Skusili so pa tudi nekateri slapenski kmetje, kateri so me naprosili , da bi smeli v šolski susilnici svoje češnje ali češplje sušiti. Vsi so rekli, da jim je presitno prebiranje in prekladanje češpelj med sušenjem presedalo. Leta 1875. objavil je gosp. H. G o the, vodja šta- jarske deželne vino- in sadjerejske šole v Mariboru, v 20. listu časnika ,,Wiener landw. Zeitg." popis in podobě svoje sušilnice. Kmalu potem sem imel priliko, to sušilnico videti. Skusil je sicer nisem, vendar ne morem mnenju častitega gosp. kolege H. Go the-a pritr-diti, kateri pravi, da je njegova sušilnica za sušenje sadja v veliki meri pripravna, ker se more na njenih 12 lés 272 centa Češpelj naložiti. (Dalje prihodnjiČ.) na Dunaji. PoroČa prof. Po vše. (Dalje.) Veliko sem po kmetih v raznih deželah popotovati moral in mnogokrat sem našel zavrelico, katero so gostje mirno požírali in za njo „zlate kebre" steli, pri tem pa si za dragi denar zdravje kvarili. Ne za3tonj, da se drugo jutro eden druzega pomilujejo, da ga glava boli itd. Njihova zdrava in čvrsta narava edina jim je v pomoč, da morejo brez hujših nasledkov pretrpeti tako zavrelico v svojem želodcu. Gotovo pa je, da zavrelk ne bi bilo, ako bi bila vina prosta beljakovin, drož, saj zavrelico silno delajo male glivice, katere imajo svoj sedež in dobivajo svojo hrano le v drožah, ki so poine beljakov in katere so poprej vino motao dělala. Kar se tedaj po naravni poti ne more tako kmalu pričakati, to naj se pospešuje z umom, to je, s Čišćenjem. Sicer je pa treba dokazati, da čišćenje nikakor ne more biti škodljivo vinu. Ako filtriramo ali precejamo vino po žakljih, v katerih se par žlic finega, v prah stoičenega bukovega oglja dostavlja, vidimo, da vino nič ne sprejme, le iz sebe oddaja svoje nesnago. Ce rabimo za čišćenje vina ribji klej ali jajčji beljak, res dostavimo vlecljivosti vinu nekoliko njemu ne lastne tvarine, pa ta se v malo dneh združena z beljakovinami, katere zgrabi, vleže na dno posode. Umna vinoreja zato uči, da se očišćeno vino mora v 8 — 14 dneh pretočiti. Ce se rabi ribji klej, je toliko bolje, ker za čišćenje enega hektolitra vina zadostuje 8-10 gramov kleja, tedaj tako silno malo, da, ko bi tudi nesnage v vinu kaj ostalo, bi nikakor ne moglo škodo vati člověku; sicer pa se vsa iz vina vsede na dno. S temi besedami upam , da sem dokazal korist či- ščenja in pa, da krivo sodijo oni, ki čišćenje vina za-ničujejo. Prav tako se ne sme smatrati za goljufijo, če se vinu dostavi nekoliko tanina, pa tudi če ae mu dodá nekoliko pa finega iz vinskih drož izdelanega alkohola, kateri je popolno rektificiran ali očišćen, torej popolno enak onemu alkoholu ali vinskemu cvetu, katerega ima vino v sebi. Na Francoskem veleva celó posebna državna postava, da mora sleberno vino, katero se iz Francoskega čez mejo v ptuje države izvaževa , imeti vsaj 10 — 12% alkohola, in če ga nima, mora se mu dostaviti za toliko, da ima predpisano množino. Sibka vina se le slabo hraniti morejo, ker prav alkohol je v vinu ono sredstvo, katero pospešuje stano-vitnost vina. Sicer se po alkoholu ni bati velike kvare, ker alkohol je drag in prav slabému čvičku se pač ne bi izplačalo , dodajati alkohola, ker bokal prav finega vinskega alkohola veljá blizo 1 gold, in en bokal alkohola za vedro ni preveč. Al še enkrat povdar-jam, da le popolnoma fioi, iz vinskega izdelani alkohol je 8pc8oben za to; špirit, vulgo „šnops", izdelan iz krompirja, smrdljiv po svoji patoki (fuzel), je vinu v kvar, pa tudi lastniku vina, ker še tako neveden člověk bo poznal takoj, da je vino šnopcu podobno. Sicer pa bo itak moral vinorejec skrbeti, da mu ne bo treba alkohola dostavljati, ki je drag. Z zasajanjem rano zo-rečih trt, s primerno pozno trgatvijo in nizko pritlično odgojo in marljivim okopovanjem bomo po naravni poti dosegli, da bodo naša vina imela dovolj alkohola. No, sicer pa mi je v pomoč moje trditve o alkoholu tudi knjiga „umno kletarstvo" gosp. dr. Vošnjaka, katera tudi priporoča alkoholizovanje. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske skušnje. Uhraniti trohnobo ali gnjilobo podnic. Da dilje podnice, čeravno na suha tla položene, ne trohnijo ali gnjijejo, je katran (Steinkohlentheer) in pep el gotov pripomoČek. Skušen gospodar poroča o tem tako-le: Jaz sem dilje podnice oa spodnji strani namazal s katranom in potem toliko pepela na-nj posul, v Istri in prav blizo goriškega Krasa v Jelsanah v da je bila dilja spodaj čez in čez s pepelom pokrita. Volovskem okraji se je 21. dne t. m. prikazala kuga in Tako napravljena tla tudi nimajo prav nobenega zoper se je kranjska dežela zaprla tudi proti Primorskemu. Trtna us nega duha po katranu in ostanejo popolno suha. danes čez več let ne kažejo nikakoršnega sledu troh-nobe ali gnjilobe in ne najmanjse gobice. Prejšnja leta se je prikazala v Lombardiji na Laškem , zato je av-so v istem hramu dilje že v dveh letih gnjile, da smo strijska vlada sedaj prepovedala , da se od ondot ne jih popravljati morali. Po takern mislim , da katran s smejo kupovati ne trsi, ne trsove sadike itd. pepelom utegne tuai posebno dober b;ti pri diljah za __ napravo topiih gred La vrtih. Shod kmetijskih družeb na Dunaji. Gospodarske novice. Velika korist lastovk. marljivo preiskuje želodce posebno tacih tičev, ai 80 uuoc*, naj vreui preuioge, Kaiere so posamne živijo od črvov, žužekov in druzega mrčesa, je v že- kmetijske družbe v posvet izročile , in zato skrbi, da ki se Francoski prirodoslovec Florent-Prevost, ki posebno pie ha. našem listu uže omenjeni shod družeb kmetijskih pod imenom „Agrartag" bil je prvikrat 22. dne t. m. Zastopanh je bilo 16 družeb; zboru je predsedoval grof At ems, Kateremu namestnik je knez Adam Sa tem prvém shodu se je izvolil i z vršil ni odsék, ki naj vredi predloge, katere so posamne lodcu 18 lastovk v različnih časih našel sledeče število se zadnji čas do 10. decembra t. J. morejo pričeti ob- žužekov: 15. aprila 422, 19. aprila 649, 27. aprila 301, ravnave zborove. maja • + juni ja 704 420 Med predlogi, ki jih je družba y y 4. maja 660, 18. maja (580, 29. maja 300, kmetijska kranjska izročila zboru v obravnavo, se eden 14. junija 244, 28. junija 400 " 420, 20. julija 501, 24 julija 500, 5. avgusta 742, xK>* oo preurugaui g u z u u a pus ta va ou o. uecemora avgusta 600, 29. avgusta 384 žužekov. Po takem je 18 1852. tako, da se odstrani dobro planinarstvo ovirajoče lastovk pozobalo od 15. aprila do 29. avgusta, tedaj v gozdarsko preségovanje tako julija 19. ki odkriva eno najhujih ran naše dežele, glasi tako le 9 Naj se predrugači gozdna postava od 3. decembra da mesectb — -r---------. 0—— , ----j » & « « v* «» « ^ ^.vo^-Tcup , u« ži vinare] a na žužekov, toraj jih je vsaka lastovka planinah stopi v svoje pravice po izgledu postave v 466. Ce pomislimo , da se v teh pre- Švajci." na dan pozobala 466. Ce pomislimo da se v teh pre- iskovanih želodcih ni našel ne najmanjsi sled kacega žita ali pa sadja, je po tem razvidno, kolika velika dobrota je lastovka kmetijstvu sploh in sadjereji posebej. Kdo tedaj more to dobrotljivo tico preganjati?! S vaj ci. Goveja kuga 9 Šolske stvari Poročilo o učiteljskih zborili kakor na Kranjsko, tako tudi na doinjo Stajarsko po hrvatskih barantačih iz Bosne zatrošena, delà se zmi- rom velik strah nam Kranjcem in Stajaicem. C. kr. deželna vlada kranjska je v „Laib. Zeitg." v obširnem Članku objavila vse, kar je za potrebno spo- v Ljubljani 25. septembra. (Dalje in konec.) nam Društvo „Narodna sola" zborovalo je nazadnje. Žal je> ' ker smo s prostorom tako na tesnem, da čita- znala y da se zadušila ta pošast, za katero je do 23. teljem „Novic" ne moremo po poročilu predsednika dne t. m. v 39 vaséh okraja litijakega, krškega ■ M■ meškega in črnomaljskega deloma poginilo 9 novo 9 deloma po- bitih bilo 'z05 gove in koza. Pri tej priliki omenja Stegnarja podati drobnega popisa o hvalevrednem in nesebicnem delovanji tega društva, ki ima namen nabi-rati denarne pripomoći, nakupovati šolsko robo na de- vladni članek, da se lastnikom ni samo po polni ceni, belo (en gros) in razdajati jo po primeri vloženih do-kakor so priseženi cenilci živino cenili, taka živina po- neskov in po razmerah potrebščine našim šolam za nji- p la ča la, katero je komisija zarad sumljivosti pobiti hovo siromašno mladino. Od 26. septembra 1878. do dala y ampa tudi taks, ki je bila uže o Ina y če lastnik 25. septembra 1879. 1. je imelo društvo pribodkov 724 ni zamudil ob pravem času bolezni naznaniti je komisija živino še videla, predno je poginila. y da gold. 20 kr. Najveći podpornici bile stí mu si. ljub- ljanska hranilnica z znamenitim darom 100 gold, in pa Tudi na Stajarsko je kuga se zanesla iz Kra- „^4«vxj« iuui o aw guiu. ui cc uu- nine na Hrvatske m , od kodar so živinski kupci okoli bor prihodnje leto s prošnjo obrnil do graškega vza- 100 goved na Stajarsko odgnali. Prvič se je prikazala jemnega zavarovalnega društva, ki ima po Kranjskem v Doliču v ptujskem okraji in se kmalu po več druzih sila veliko zavarovancev, dobiva iz naše dežele lepe m ^ ai A L\ X i m t 4 i nr o A I * t /\ I "iftn« ii »ahaAa A λ vunto in a + nîi na iokn frrlnili n r»r*a Vi \ HAKpAÎMÎlrî an si. banka Slavija u tudi s 100 gold. (Kaj ko bi se od- vaséh širiti začela. „Slov. Gosp." poroča , da je on- vsote, in stoji na jako trdnih nogah.) Dobrotniki so dašnja deželna vlada vse storila, kar postave velevajo darovali 37 gold. 67 kr.; nabiraJne škrinjice pa so do- v brambo dàljega razširjevanja kuge, vendar pri tej pri- nesle gold. 98 kr. Ostale doneske vplačale so Ijud- liki toži, da celó tako nevarna dogodba nikakor ni mogla ske šole (njih 98) in pa učitelji. Stroškov pa je imelo rešiti ljudi nemškutarije. „Ljudem — pravi — je treba društvo v vsem 613 gold. 96 kr. — Razdalo je namreč poduka, to pa v domače m, jim edino popolno razum- šolam, katerih voditelji so se za društvo kaj brigali, učne robe 13 vrstá, čez 17.000 zvezkov in komadov. ljivem slovenskem jeziku. Do sedaj pa so se samo nemški oklici in zaukazi od okrajne gosposke razpoši- Tako vidimo v tiskaném poročilu 9 na priliko samo za ljali navadnim oklicevalcem pri cerkvah, ki nemščine v zemljepisna učila (globuse in zemljevide) izdanih 113 alovensčino prav tolmačiti ne umejo. Tudi oklicevanje gold. 45 kr. ; za zvezke (teke) pisne, računske in ri pri cerkvi ni zadostno, kajti mnogi zaostajajo po službi sanske (16.050 komadičev) in pa 164 gold. 18 kr. „Bog _ __a _ __v V ^ř A A M M *S 4 V ^ A A V A 4 tt A a A A božji v cerkvi, drugi pa se hitro razkropijo, in malo plačaj ! I" (Bog lonaj !) je beseda velike pomembe; naj gre poslušat oklicevalca. Tudi lani so zavoljo^človeske rodoljubi verujejo, da, kar darujejo siromakom, ae jim bolezni difterije ali vratne vnetice slovenskim Stajarcem povrne po druzih potih stoterno. Zato ne zabite blago dopošiljali nemško podučilo, letos pa vsled živinske kuge zopet samo nemške zaukaze dajejo nosnega društva „Narodne šole!' ( y venskih ne, da bi jih naš kmet mogel umeti!" slo Tudi Za prihodnje šobko leto 1879/80 ima zdaj društvo za svoje potrebšćine v reservi le še 110 gold. 24 kr. ; * ď % - novo šolako leto se je v nekaterih krajih že pričelo, drugod se bo kmalu zopet. Ljudem gre povsod trdo za denar, io maraikateri revni starisi otroke ravno zarad tega poduku odtegujejo, ker jim ne morejo preskrbeti potrebnih učil. Pomagajte toraj, rojaki, revni mladini z obilními darovi, da se izobraži in olika. Marsikdo je zdaj velik gospod, ki bi bil pa „ubožček", nič ostal, če mu dobri ljudje ne bili pomagali preriti skozi sole. — Račune preteklega leta pregledali so bili gospodje Kuhar, Kovšca in Cenčič; — prvosednik ostane društvu tudi še zanaprej neutrudljivi gosp. Stegnar; tajnik in blagajnik enako neumorni gosp. Močnik, odborniki pa tudi so za blagor mladine iskreni gospodje Praprotnik Andrej in Praprotnik Franc, Borštmk, Papier, Tomšič, Grovekar in Suhadobnik. K sklepu spodobi se izreći javno priznanje za obilni in brezplačni trud, ki so ga imeli upravniki, in odbori vseh treh društev, s željo, naj bi se temu priznanju dejansko pridružili v prvi vrsti vsi učitelji slovenskih pokrajin, -- naj bi pridružili njim se dalje tudi dubov-niki in sploh vsi oni, ki imajo ljubezen do narodnega solstva in šolske mladine! Popoldan ob 1. uri zbrali so se zborovajoči gospodje učitelji k skupnemu obědu v čitalnični gostilni. Postrežba je bila dobra, račun zmeren; razgovori prijazni, tudi brez napitnic ni bilo, z eno besedo: bil je istinito bratovsk shod. Sicer bilo bi število nazočih lahko še dokaj obilnejše, ker smo marsikaterega pogre-Sali, al, kar letos ni bilo, utegne biti prihodnje leto. Ce se v Avstriji vse upapolno ozira v boljo příhodnost, zakaj, če Bog dá, ne bi smeli tudi učitelji se nadejati milejših časov! Slovansko sSovstvo. * Slovenski spisovni ali svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Spisal Andrej Praprotnik, izdala in založila družba sv. M-jhora v Celovcu. Tako je ime 24 pol debeli knjigi, ki smo je prav živo potřebovali. Nemci imajo velike kupe „Selbatadvo-katov", v slovenskem jeziku smo pa dozdaj pogrešali obširnejega tacega spisovnika.. Hvala marljivemu gosp. Praprotniku, da je slovstvo naše pomnožil 8 to praktično knjigo. Ker je namenjena tudi v poduk manj izobraženemu ljudstvu, zato pričenja se „Spisovnik" s ,,splošnimi vodili slovenskega pravopisja". Po tem vvodu je knjiga razvrstena v 7 delo v. Prvi dei v zgled ih podučuje, kako se listi in pisma pišejo in razni drugi spisi narejajo. Drugi del uči „gospodarsko, obrtnijsko, upravno in trgovsko zapisovanje in dopisovanjeťi. Tretj i del raziaga pošiljatev pišem po posti, naznanila po telegrafu, vožnjo po železnici, denarje, mero in vago itd., kar spada v „občenje" sploh. Četrti del uči spisovati mcogotrstna pogodbena pisma, ženitna pisma, oporoke (testamente), pobotnice, dolžna pisma itd., raziaga tudi zemljiščino-kojižne stvari, razna sodnijska opravila iu druaega več. Peti del pripoveduje, kajvso notarji (bi-lježniki) in razklada njihova opravila. Šesti del daje poduke v političnih rečéh in razklada postave za društva, županijska opravila, šolske stvari, stavbene reči itd. Sedmi del daje nekoliko podukov o dačnih stvaréb, o koleku (stempelnu), colnini, pos:nini, vojni postavi in žandarstvu. Posneli smo nalašč na kratko obseg „Spi- soviaika", da vidijo naši bralci, koliko in kako mnogo-vrstnega poduka dobi vsak v njem, ki si omisli to vse hvale vredno knjigo. Politične »tvari. Avstrija glej, komu zaupaš? Iz Rusije 12. okt. —y. Vsled avstrijskega prestolnega govora v državnem zboru dunajském so rekle včeraj „Mosk. Vědomosti", da prestolni govor, s katerim je avstrijski cesar 8. oktobra odprl cislajtanski državni zbor, nam prvi ofici- cijelno in resnično odkriva značaj onih tajnih pogovorov, zavoljo katerih se je zdelo knezu Bismarku potrebno samému potovati na Dunaj. Ne more se reci, da bi ona opomoja prestolnega govora bila po vse jasna , in če jo celó primerjamo z drugimi objavami raznih ofici-joznih časnikov, je težko sestaviti si jasni pojem o značaju novega „triumfa" politike kneza Bismarka. Po besedah navdušenih strankarjev nemškega kancelarja je on na Dunaji dozidai tisto poslopje, kateremu je posveti! vse svoje nepremagljive moči. Avstrijski cesar je v svojem prestolnem govoru rekel, da nedavni pogovori dajajo radostno upanje v to, da vzajemne politične in trgovske razmere z nemškim cesarstvom se bodo ugodno ustanovile. *) Od druge strani pa organ kneza Bismarka „Nordd. allgem. Zeitg,", spremljajoča grofa Andrassy a z njegovega miaisfcerskega prestola z vvodnim člankom, v katerem hvali njegove zasluge, češ, da on je največ pripomogel k dobrim razmeram z Nemčijo , povdarja, da so „nemški državniki od nekdaj šteii za koneční cilj notranjega objediniteljnega dviganja nadaljno zvezo z Avstrijo, kakoršna se ujema z vzajemnimi razmerami oběh držav". „Nadaljna zveza" z Avstrijo kot „ko-nečni cilj notranjega objediniteljnega dviganja" — kaj neki pomeni to? Take obšče fraze, se vé, da nimajo na-inena, odkriti bistvo dogovorov, al s takimi frazami se nalašč govori, kedar se noče naravnost stvar razodeti-S takimi frazami se napo mioja zgodo vina razvitja „nemškega objediniteljnega dviganja" in tedaj objasnujejo pomen in značaj „nadaljne zveze z Avstrijo". Prvi korak k sadanjemu objedinjenju Nemcije je program Avstrije 1866. Ieta, a on je bil ne samo „objediojenjeay ampak tudi „razrušenje". Stara nemška zveza, ki je objemala, ne samo se-daojo Nemčijo, ampak tudi Avstrijo, je bila razrušena. Na njeno mesto je stopila severo-nemška zveza na sever od reke Majna, tako, da Bavarija, Virtemberško, Badeosko so bili iz začetka samostojni členi medna-rodna zveze. Al njih samostojnost bila je samo do-zdevna samostojnost; v resnici so jugo-nemške državice se uže takrat odrekle samostojnosti ter so sklenile s pruskim kraljem vojno zvezo, po kateri so se popolno podvrgle pruski hegemoniji gledé vnanjih zadev. Uže čez štiri ieta je nastopil „casus foederis" in Nikolsbur-ski dogovor je stop ljv dejanje: južna Nemčija je stopila pod prapor Prusije ter se je javno podvrgla vsem tirjatvam severo nemske, 1866.1. sezidane zveze. In tako se je rodilo današnje nemško cesarstvo. Potem so molčali o nadaljnem razvitji „nemškega objediniteljnega dviganja". Podoba je bila, kakor da bi bili Nemci poza-bili, da tudi Avstrijo z njenimi cislajtanskimi provinci-jatni je objemala nekdanja Nemčija, in da 8 milijonov avstrijskih Nemcev se trdovratno prišteva k „nemški očetnjavi". Nu, gledite , zdaj, ko je knez Bismark potrdil Dunaj, so oni iz njegovega časopisa izvedeli, da nadaljna zveza z Avstrijo, katera je uže sklenjena *) „Mosk. Vedom." moramo tu popraviti o tem, da v prestolnem govoru ni besed „vzajemne politične in trgovske razmere4', ampak „prometne (Verkehr) in trgovske". Vred. ali pa vsaj uže pripravljena sklepu je nekaj tacega, gotovega sklepati, kaj prav za prav je kar je ,,zdaj in kar je vselej bilo konećni cilj nemškega soglasja med Neméijo in Avstrijo. Avstrijske želje J Q i i rl n I n A m'x /I ^n In k lr i»i_ V\i Ki I k n I n a Ir t r\ a1 a l* a/I bistvo novega O da objediniteljnega dviganja " ' _--- J --------------~--— ' ""'J"' «wjo, daleč od takih odkri- bi bil balkanski polotok edino avstrijsko tržiš če tih opomb do naravnost rečene besede, da ni nikakor- to je stara novica. Sanje o balkanski federaciji pod šnega razločka med sedanjim avstro-nemškim soglasjem pokroviteljstvom magjaro-nemškim in pa soglasjem južne s severno Nemčijo od 1866. iu pesen Kar izbuja našo pazljivost pa tudi je stara i to je „voj s ka 1870. leta? Iz govora avstrijskega cesarja je mogoče za balkanski polotok", o kateri zdaj toliko govoré v samo sklepati, da imenovano soglasje se bo pokazalo v nemskih časopisih. Kaj to pomeni? od koga hoté osvo- tem, da bo Nemčija Avstriji na ljubo odstopila od svo- boditi jega novega ekonomično - političnega principa uže Al osvobojene in neodvisne kneževine? mar pri od svobodě in od neodvisnosti !" vsem tem se vendar utegne zgoditi, da pri prvem voj- Kakor prvi ruski časopis, tako sodi o politiki tudi nem slučaju z Nemčijo bodo nastopili tudi bolj bistveni prva ruska stranka, ako se ogromno večino ruskega na posledki sedanjega soglasja. In po oficsjoznih organih roda more imenovati stranka. Želeti bi bilo, da bi av so, kakor po ukazu, začeli neodvisni nemški časopisi strij3ki Slovani pazljivejse čitali berolinske časopise prav v duhu glasovitega državnega poslanca Schône- ter se spomnili stare prisiovice : „Timeo Danaos et dona ako bi se prepozno ke- monarhije, in da 7f rerja pisati o bodoči osodi habsburške zdaj čitamo vsak dan jako odkritosrčne misli o tem, avstrijske nemške krooovine ne morejo na vselej ostati odločene od velike nemške ocet- njave, katera je bila 1866. leta razdvojena 8 tem, da je bil uničen tišti traktat, ki je 1815. leta ustvari! nemško z vezo." Od 1870. do letoš- njega ieta so se nemški časopisi skrbao ogibali tega ferentes a Obžalovati bi bilo y zdaj po besedah najbolj vpiivnih nem- vprasaaja skih časopisov ,,po zrele m pre miš ljenji niti mi sliti ni mogoče, da bi milijonov avstrijskih Nemcev ostalo na vseiej odlocenih od Nem- čij e" ! ! *) nemški časopisi niso zadovoljni samo z dokazo-vanjera , da je treba zopet sprejeti v naročje „nemške očetnjave" odločene avstrijske brate, ampak oni so jim našli tudi uže specijalno nalogo. Ta naloga je ohramba in daljno razširjanje nemškega vphva in nemške mogočnosti na jugovshodu Evrope. Princip, katerega e pred dvema letoma knez Bismark razglasi! in po ka terem Nemčija nima nikakih interesov na jugovshodu ter zato ne bo přinesla v žrtev za blagor narodov bal-kanskega polotoka tirja, pisje edinoglasno niti enega pomeranskega mušketa princip, ki ga je takrat vse nemško časo- odobravalo, nima zdaj f ko je Rusija proti volji Evrope vsaj polovico imenovanega polotoka řešila turškega tiranstva, nikakoršne veljave več 7 zdaj ta princip dolocno zametujejo kot „misel, nepristojno taki veliki državi, kakoršna je Nemčij a". „Odrecimo se na vselej u pise 7 % Nat. Ztg. u 77 takemu mnenju } kakor da bi mi ne imeli nikakoršnih interesov na jugovshodu Evrope in kakor da bi bila naloga naše vnanje politike sarno to, da smo pripravljeni na bodoco vojsko s Francijo." perspektivi risujejo nemški časopisi v obce in berolinski še posebej balkanski polotok kot široko tržišće, kjer se bodo produkti avstronemške obrtoije svobodno prodajali po tišti ceni, kakoržno bo Av^tro-Nemčija tirjala in dunajska „Politische Correspondenz pripoveduje, da se projektira federacija vse balkan- skih kneževin, katera ima biti pod vpiivom edine Avstrije in ima služiti kot straža avatro-nemških interesov proti Rusiji". Kratko rečeno, iz vseh mnogoalovnih čenč avatro- nemških in nemško-avstrijskih Časopisov ni mogoče nič Presse" : V listu od 19. dne t. m. piše prusko-turška „Neue fr. najtoplejše želje, cilj našega večletnega delà, naše sali, da so si sami želeli Pandorinega dara. Narodne zahteve Slovencev. * Kakor je nujna (Konec. potreba, če hoče v mnogonarodni Avstriji ustava resnica postati, da člen 19. osnovnih državljanskih postav všolah in u radi h zadobi popolno veljavo , tako ne vidimo uže zdaj sile za vseučilišče slovensko v Ljubljani, če bi tudi državne in deželne finančně razmere vse drugacne bile , kakor so dandanes. Dokler se Avstrija ne pomiri po pravnem ustavném življenji in dokler ne potihne po Schmerligo-vem volitvenem reďu izrejeno nasprotstvo Slovanom, ki tudi v tacih deželah hoče gospodariti, kjer je v izginljiví v miroem posestvu ustav- • v • in druge narode manjsim, ni h pravic moti ia draži , tako dolgo rečemo ni misliti na napravo tacih velikih zavodov kakor so vseučilišča. „Die slavische Frage ist in Fluaa gekom-men und muas endlich in gerechter Weise ohne Abbrucb der Rechte des deutachen Volksstammes ausgetragen werden auch in stov -v sterreich" i to je glas ne „panslavi , ampak poštenih avstrijskih Nem ce v. In sam pre stolni govor cesarjev 8. dne t. m. povdarja to z jasno besedo. • Zato se skladamo tudi mi i$ objavami „Slovenca", ki v principu z svojih dokazov za osnovo vseučilišča v Ljubljani ni s trte vil, kakor je nasproti prof. Suklje v „Slov. Narod", vsedši se na visoko ka v „Slov. Narod", tedro, v maraičern le puhlo orožje rabil ter naravnost odrekel veeučilišču našemu dijakov in zmožnost profe- sorjev 7 kakor da bi na mnozih druzih vseuóiliŠeih vse mrgolelo dijakov in bi drugje vsak profesor bil „lux mundi". Al o tem smo nasprotniki „SlovenČevi" razpravi, ki se je prenaglil, da je uže zdaj na dnevni red stavil napravo vseučilišča slovenskega. Zahtevanje vseučilišča kakor tudi želja, da bi se vse slovenske okrajne postavile pol eno administrativno glavarstvo to oboje ste stvari v drugi vrsti prihodnosti naše. i f Oe tedaj vseučilišče more biti le stvar prihodnosti vendar po besedah prvega našega politiškcga pesnika Koseskega ne držimo križema rok in ob uri dozorel". za-nj med drugim & terminologij o » krasno bo sad slovenske reci tem Delajmo duševne prip 7 da stvarimo t orni za fakultetam, kakor za d Matica so izpolnene: „Avstrija se potopi v Prusiji"! Bismarkova roka vse nauke, ki so predmet je tù na Dunaji vozel pletla, ki bode osodo Avstrije na osodo zdaj znanstveno terminologij NemČije v prihodnje neločljivo privezal. Zdaj zopet veselo slovenska za izdanje pripravlja, spisano po gosp dihamo v zavesti, daje oficielna državna umetnost dovršila, gale-tu, ki ne kritikuje dél druzih, ampak sam jih kar smo zmerom priznavali za dobro in potrebno. Der Stern, Tisk tega odlomka se je zakasnil zarad drugih nuj an den wir glaubten, ohne ihn zu sehen, wird plotzlich zu ieuchten beginnen( gosp. Jan. Navratila, sarja in vse natančno ogledah Pred vhodom znižava takrat c. k. oficijala, zdaj c. kr. adjunkta najviše sod- mnogo delavcev globoki járek, v katerega se voda od —' • ^ " w w m w mj ^ J J ^ ^ Il f 4 ^ V/ Vt «Al JLm V/ ^ V/ V AU f V V f ^ f V W V I ) ) M I V 4 V ^ muu, Kakor je uni nemški učenjak ganja narod. Nemci se pri nas , Magjari pa na ^ 1 i ^ V» i^^rlorM n Ii'/^in A M on t 1 v « • . • v I 1 Cil „ . * „ ! da ni miru, dokler narod pré- sager) po trudapolnih studijah „tandem aliquacdo Oger za- vobal tako dušo in tako pomnožil nemsko y .znansťvo" pa 9 se jez skoraj predrznil trditi, da vseh človeških skem hočejo mastiti s špehovko, mi Slovani naj zadovoljni bili z drobtinami, ki z njihovih miz padajo. Ali cimamo uže dosti vnarjih sovražnikov a smo se ---~ — — j — ~ — ----j r ------- -------7--- - —------— jrxii ujijjrtuju ut/C uuBii vuai'jtu OUYIOÛUIHU» , ua OUJU o razmer duša je — vreme. Boste koj viděli, če ni res. sovražni med se boj ! Naj ravnopravnost uže vendar en Včeraj je bil krasen dan (vreme !!); vleklo me je po- fer&t doleti tudi nas Slovence, da ne bomo tujci na do poldne ,, sten Heungen", ampa mit 100 Pferdekraft" vén, pa ne „auí den hoch- ruači zemlji. Kaj bi gospodje rekli, ko bi iz naših kan ----u----u — —mirodvor. Ta naš ... » i • i- s - > . l• __ na novi celij dobivali oglase in ďruga piema v kineškem jeziku? Gotovo bi vpili čez krivico. a ko tudi mi, katerim je * rite. prihodnjič. Srčna zahvala za veselo nam znamenje, da še života- nemški jezik neznan, po pravici tozimo, da is kancelij Dobro nam došle ,.prisloviee in reke istrskeu natisnimo večidel in to še celó plačilna pisma v nemškem jeziku Vred. dobivamo. Prestolni govor presvitlega cesarja nam tudi 355 ---- veselo upanje daje, da se nam breme brezštevilnih davkov zniža in za napredek kmetijstvu nakloni kaj de-narne pomoci. Vojaska postava naj se usmili kmetov tako, da bi oče, čegar posestvo meri 5 oralov, smel za sebe doma enega sina obdržati, ki mu pomaga gospodariti, da lagleje davke odrajtuje. Velika olajšava bilo bi nam kmetom tudi to, da bi nehala okrajna glavarstva, do katerib moramo od giavarstev oddaljeni dolga pota delati, s tem pa dragi čas za gospodarstvo zamu-diti in stroškov si nakladati. Vsaj pomnimo še vsi, ki nismo premladi, kako priložni so nam nekdaj okrajni komisarijati bili in ko ni bila se tolika armada c. k. uradnikov, kakor jih je dandanes, ker bode kmalu šri-bar šribarja imel. Veliko slišimo liberalce godrnjati o prevelikem številu vojakov in armada je mnogim hud trn v peti, zakaj pa se tako malo govori o armadi uradnikov? Ne zamerite „Novice", da tudi mi km^tje se oglasimo za polajsavo o tem, kjer nas čevelj žul»! lz Kanderške občine 20. okt. F. R. (Kuga in zima:} Dve reči ste nas tukaj jako hudo zadeli , namreč kuga in zima. Velik strah nas jo obsel, ko smo v 41. listu „Novic" brali o goveji kugi in da so Kanderše okužene. Hitro je šel glas od kraja do kraja: kje neki je kuga, kje je kako govedo bolno? Al? hvala Bogu, vsa naša živinica je popolno zdrava, tako, da malokdaj bolje. Al pri vsem tem imamo vendar meje ostro zavarovaue od kamoiskega okraja, kar je za nas veliko hudo, ker ne moremo svojega blaga redno prodajati in potrebnih novcev si pridobiti. Želeti bi zato bilo, da bi davkarski eksekutor, ki je vedno na cesti s svojo popotno torbo, nam prizanašal, ker ubogi kmet še to malo, kar ima, zavoljo zaprtije ne more prodati in se nas ljudje bojijo, misleći, da je pri nas, Bog ve, kakošaa kužna bolezen, ker celó psi morajo biti privezani in mačke zaprte. *) Zdaj imajo miši svoboden dirndaj po kastah, in sem ter tje se sliši glas, naj bi zdaj prišli tudi miši lovit tisti nemcurji, ki ob času volitev iz Litije tako radi okoli nas lazijo in poštene ljudi sleparijo, — mišji lov, to bi bila zdaj dobrota, za katero bi nemčurjem celó hvaležni bili. — Drugo hudo, katero nas je zadelo, je prezgodnja zima. Ona nam je samo pri sadnem drevju naredila na stotake škode. Drevje je tako polomila, da še precej stari ljudje ne pomnijo tacega. Veliko pridnih kmetov sem uže slišal govoriti, kaj bomo počeli, ako še živina ceneja postane, potem nam ne bo moči izhajati, vsaj je vedno sodnijski sluga na kakošnem uzvišenem mestu in kliče na boben zdaj to, zdaj uno posestvo. Iz Ljubljane. — Radovedni smo pričakovali o d- govorov (adres), ki jih nameravate zbornici državnega zbora dunaiskega pokloniti Njegovemu veličanstvu na govor prestolni 8. dne t. m. Zdaj so nam znane vse adrese, osnovane v duhu dveh nagprotnih strank, ki sedite v zbornici poslancev in v zbornici gosposki. Liber alci tu in tam niso ničesa pozabiii in nič^sase naučili, stari grešniki zoper mir in spravo, kakor so bili preteklih 16 let, hočejo trdovratni ostati tudi v prihodoje: to kažete adresi većine v zbornici gosposki in pa manjšine v zbornici poslancev. Kako ves drugačen duh pa veje iz adrese večine v zbornici poslancev, ki jo je osnoval grof H o he n w ar t in ktero nasim bralcem podamo v prilogi današnjega lista ! V zmérni besedi je na kratko rečeno vse, česar patrioti avstrijski želijo in kar je nujno potrebno, da se Avstrija reši duševnih ia materijalnih nadlog, v katere jo je zakopal laži - liberalizer» s hinavskim svojim ustavo- *) Pri taki hudi kugi, kakor je turska goveja kuga, ki se po tihotapstvu od kraja v kraj zanaša, niso ukazi zabrambe nikoli preostri, kakor so „Novice" v zadnjem listu učile, kajti po toči je prepozno zvoniti. Vred. ver3tvom. Kar Hoheuwarto v a airesa zahteva, je, na kratko rečeno, to, da na mesto pogubaega centralizma v Avstriji stopi autonomija posameznih dežel, na mesto gospodstva enega naroda stopi ena-kopravnost vseh narodov, — v obča rečeno: da se predrugači vsa dosedán ja vladaa sistema* Po takem predrugačenji se vrne zadovoljnost narodov in notranji mir v mnogorodno Avstrijo, in narodno gospodarstvo se sčasomo zboljša tako, da se stroški državni poravnajo z dohodki. Kakor vesel vtisek je prestolni govor naredi! na vsacega patriota , isto tako tudi Hohenwartova adresa, ki s kratkih in poštenih besedah kaže, kaj treba bolni Avstriji, da preboli tudi bolezen. Ce Hohenwartovo adreso, ki je objava večine zbornice poslancev, primerjamo z adreso manjšine, ki jo je osnoval dr. Sturm, je med oběma raz-loček ta: Hohenwartova adresa je „klic na mirno spravo", — Sturmova pa „klic na boj". — Danes menda se je začela adres ina debata v zbornici poslancev; po vsem, kar smo gori rekli, je podoba, da bode rasprava viharna. — V zbornici gosposki pa je bila adresina razprava v eni seji (27. dne t. m.) dognana in adresa večine z 78 glasovi proti 59 sprejeta. — Id rij Ča ni smejo zdaj veadar nekoliko upanja imeti, da se jim povroe škoda, katero delà strupeni dim ondašnjega rudn ka kmetijstvu in živinoreji. Poslanec gosp. K. Klun namreč je iz poročila v 41. in 42. listu „Novic" sestavil spomenico in jo izročil ministru grofa Falkenhaynu, ki je obljubil, vso stvar iznova temeljito preiskavati, da pravico dobi, komur pravica gré. — (Goveja kuga) ss je na Kranjskem — kakor „Laib. Zeitg." poroča — do 26. dne t. m. prikazala v 43 krajih litijskega, krškega, novomeškega in črnomalj-skega okraja; zbolelo je 122 goved, med temi jih je poginilo 48, bolnih pa pobitih bilo 74, zraven teh pa je zarad kuge sumljivih pobitih bilo 261 goved in 1 koza: — v vsem je tedaj kuga dozdaj pobrala 383 goved in 1 kozo. — Uže v zadnjem listu smo omenili, da seje v Gabru za kugo crkneao živinče natihoma zagreblo, in smo vprašali, ali za to ni gaberski župan nič vedel? Včeraj nam je došlo zopet pismo, ki to ti-hotapstvo trdi, zato prosimo si. deželno vlado, naj bi dala to zadevo, ki se tiče gaberskega župana, temeljito preiskati, da ae za gotovo izvé: kaj je resnica, kaj laž. Stvar je velike važnosti dandanes. — (Popotno podučevanje vinorejno in deloma tudi sadjerejno na Dolenjskem) prične gosp. Rih. Dolenec, vodja deželne vino- in sadjerejske šole slapenske, 5. dne prihodnjega meseca v Radečah, kjer misli 6. in 7. dne vinograde ogledovati, 8„ 9. in 10. novembra pa podučevati. Ker je zdaj vinogradsko delo pri kraji in večidel tudi druzega poljedelskega delà ni toliko, da bi gospodarji ne mogli o delavnikih odtrgati kakih 5 ur za poslušanje poduka, tedaj se bodo tudi delavniki mogli pri vzeti onemu podučevanju. Razen Radečso tudi Litija, Novome8to, Metlika, Semič, Crnomelj, K o s t a n j e v i c a, Krško in T r e b n o za podučevanje izbrane stacije. Želeti je, da gosp. popotni učitelj najde povsod prav veliko iskrenih učencev mladih in starih. — Prečastiti gospod o. Andrej Mih. Keržič iz reda sv. FranČiška, velikoletni duhovni pastir v posilni delavnici, je 19. dne t. m. obhajal sreberao maso. Bog živi mnogozaslužnega gospoda do zlate maše in tudi še dalje! — (Vincencijevo društvo) Ietos v svojem zavetisči oakrbuje nad 40 dečkov 8 hrano, obieko in podukom. Ta lepa milodarna naprava zasluži, da ae ohrani, vse-stranake podpore. 35ti (.Popravek o Hicingerjevem spominku.) „Koledar slancev předložil državni proračun za prihodnje leto družbe sv. Mohora" za prihodnje leto nam je na strani po katerim imajo potrebšćine znašati 412 > 59 62. pri nesel spis: „Peter Hitzinger, siavni slo- nov gold. dohod ki pa 4U0 milijonov tako io miliJ° w w • • ^ V v • ^m. . I âJ # u ^ v k ^ w» W1V WV f 1-4. v/ AJL V^ V* X J^W TVU JUU JL S I jVJ UV V y \jO. Jt\.U (J i p I" venski učenjak in pisatelj", kateri se kcnčava z bese- manjkava znesla 127/J0 milijonov, za katero pa vlada i • m t * \ * i * * il • i v • i • »i il É i . f-k « ! A * . « ^ dami: „To so kratki obrisi o delovanju mnogozasluž- ne misli novih dolgov delati. Rekel je, da je vlado nega jako uČenega slovenskega domoljuba , kateri že trdn voija ljudstvu kolikor le mogoče olajšati bremena 13. leto na postojnskem pokopališču — brez spominka in da huče stroske zmaojšati v vseh razdelkih uprave počiva. Naj pa tudi te vrstice o biagem možu zaslu- ženi spominefc nekoliko nadomesté." Naslednik Andrassyev baron Haymerle je v 1 V é 1 « á 1 ti i « % ne bode koga begalo, opomnimo le, da je dovršen síov- Da to očitanje pismih do poročaikov avstrijske vlade za^otovil da — • —• ^ v v* V/ VÍW|*V» V v V» f WVUJ W»» V f AMMV UM^VHV/I ti ^ UQ je volja, „nadaljevati delo svojega prednika." In časnik 7 77 stven spominek ranjkemu Hitzirgerju postavil že leta „Kolu. Zeit." se přidusá s sto prisegami, da ste Nem- 1874. prof. J. Marn v , Učit. Tovarišu" in posebej v čija in Avstrija (to je, Bismark in Andrassy) sklenila 7 str. 84) , dostojen kam nit trdno zvezo med seboj. I, Jezični ku" (XII. le to. ^^^^H^I^H^^^^I^^^^H spominek pa mu je poskrbel dr. J. Bleiweis z neka-ter;mi slovenskimi d o m o 1j u b i ki g* zdělal domači podobar Zajec in je primerno vzidan v kapelici na ko lek a. velike važnosti za časnikarstvo, tudi za sloven sko, je predlog Fanderhkov za odpravo casnikarskesra posto jnakem pokopališči, da se tem boljse ohrani. poslanec gosp. Ktun. 0 — - sr---- -----------o odsek za to nameten, je izvoljen tudi O zbitkah in o spominku samem glej ,,Novice" 1875. leta list 45, str. 357., 371., 372. Iz Budapešta. — Tudi ogersko ministerstvo je pred nilni popravek. Toliko v razjas- ložilo zborn ci proračun za leto 1880, po katerem Ni ( V obcnem zboru dramaticnega društva) malo primanjkava zoaša 18 milijonov gld. — JNi še znamenj, da bi se Magjari pravičoo hoteli s Hrvati o fiaančnih obiskanem, so bili per acclamationem izvoljeni: za pred- zadevah pogoditi. — Pl. Jurij Ma j lath, yelecenjeni ju-sednika gosp. Jos. Jurčič, za blagajnika gosp Jo 9 dr. Stare, za odbornike pa gospodje: P. Grasselli, Ivan dex pesti curiae je unidan ob priliki pravoslovec v Buda svojim rojakom grenjke resnice v obraz povedal med drug m rekši : Druzega nam ni ostalo kot neizmer Pieteršnik, Franjo Potćčnik, V. Valenta, prof. Vodušek na zmešnjava strank in napihnena ošabnost puhlih glav Hribar, Anton Jeločnik, prof. Levec, Ivan Murnik, prof. in dr. Zarnik. Ker društvo za zdaj nima moči da Spanjsko. Strašne povodnje so vzele 300 ljudem bi dajalo javnih představ v gledališči, mora omejiti svojo delavno8t na literarno polje. življenje , spioh pa škoda v vsem znaša nad 30 mili jonov (Telegrafsko vodstvo) naznanja da se je na Angleško. glav- Vrhniki s pošto zvezana brzojavna postaja z omejeno dnevno službo dane3 odprla. 7 Na kant prišlo grajščino Pogani ce pl. Lan-na 138.000 gold, sodnijsko cenjeno, je družba gerja . _____ treh pcsestnikov, katerim na čelu je mokar Bahovec, Kurdom Kabulom Angleži z vzetjem Ka bula, nega mesta afganistanskega, niso tudi še premagali naroda afganistanskega. Novejša poročila z afganistan-skega bojišča namreč pravijo , jla rod Ghilzajev časa Angležev, ki so se napotili proti Sutargardanski soteski z biraj o med se domači fcf^anistanski rodovi kupila za 40.000 gold. y Džagdalakom. Pod naslovom „Dvojna mera u beremo v posled- voijnib razmerah so Angleži v Afganistanu, kakošnih nepo- kaže njem listu „Edinosti" sebno ta-le telegram: Guverner Kelat i-Gilzajsk ki po „^ , ^ v.. v, . v« vv^^tc^a. v^wtviuv* t-uumojoa, a>i j0 to-le : „Novice'4 so bile konfisci- bil zmirom Angležem prijazen, je naenkrat odpravil se rane v Ljubljani zaradi nedoižne notice, katero so po- z vso vojno družino iz Kandahara, ia ne vé se kam. snele iz „Edinosti". (Jadno je res pri nas v Avstriji da to, kar be v Trstu sme slobodno pisati, je v Ljub- Iz Prusije. Posamne frakcije v praskem dežel ljani kot hudodelstvo prepovedano. „Sokolski večer") v čitalnični restavraciji v nedeljo zvečer je bil jako živahen. Lepih pesem je bilo 7 22 na kupe 7 gosp. P. Kajzelj s svojimi kcmičnimi kupleti je vnei frenetiško radost, godba ni nič pokazali, goatil-ničar pa je stregel gostom tako dobro, kolikor je v toliki gnječi nem zboru so tako le sastavljene : 106 je konservativcev^ 99 nacijonalno-liberalcev, 96 v centru, 52 svobodnih konservativcev, 34 slancev ne spada nezasedenih. Iz Bosne. napredojakov, 18 Poljakov no beni frakciji in 6 stolov po J® se iz bilo mogoče. - (Prošnja do udov slov. Matice.) Ker se ima tiskati Jmenik Matičinih udov" za tekoče leto, pozivajo se vljudno Še po tem potu vsi gospodje družbenifei, pri katerih se ali v naslovu ali v stanu nahajajo v prejsnjih imenikih kaki pogreški in katerih po svojih pover-jenikih še niso popravili, naj to skoro storijo naravnost pri tajništvu, da ne bode pozneje kakega nepotrebnega oponašanja. Iz pisarnice Matičine. Minibi trapisti banjaluški se osne preseliti v Afriko in to na angieški poziv v deželo cuiužko, da ondi pospešijo poljedelstvo in kulturo. hočejo Za pooravo 6 pravoslavnih cerkev v Hercego vini je cesar Franc Jožef daroval veliko svoto. Iz Carigrada. Sultan si je unidan zopet zbral nove ministre, in sicer take, ki so Rusiji dobri. Listnica vredništva. Mnogim gosp. dopisnikom: poslani nam dopisi pridejo prihodnjič, danes ni bilo mogoče. Novicar domaćih tujih dežel. Dunaja. — Ko bo razprava o adresi pri kraji, bode zbornica poslancev šla na delo, katerega ima v različnih vladnih in druzih predlogíh cele kupe pred seboj. Zdaj se prav očitno vidi, kaj vse in koliko je zanemarila prejšnja večina državnega zbora! Včeraj je začasni upravnik financnega ministerstva g. Chertek z obširnim razlagarjem zbornici po- Zitna cena v Ljubljani 22. oktobra 1879. Hektoliter: pšenice domače 10 gold 7 kr banaške 11 gold. 3 kr turšice 6 gold kr soršice 7 gold 93 kr rzí 5 gold. 39 kr ječmena 4 gold. 39 kr prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 20 kr ovsa 2 gold 93 kr Krompir 2 gold. 76 kr 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzl Majer. Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.