21. deccmber 1973 • Leto IX., št. 37 (207) • Cena 1 dinar • Poštnina plačana v gotovini GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks NOČNI LOV NA MEŠETARJE — Črna trgovina z lesom se je v zadnjem času zelo razbohotila v velenjski občini. Vse več je prodajalcev in raznih mešetarjev, ki ob prodaji lesa ne plačajo obveznega 27,5-odstotnega prometnega davka. Nekatere smo v nočni akciji zalotili, čeprav so hlodovino pokrili s plahto (na fotografiji). — O tem berite reportažo na 8. strani. V SPOMIN NA LEGENDARNE Prihodnje leto bo minilo 30 let, odkar so potekali najsrditejši in odločilni boji 14. divizije s sovražnikom na območju velenjske občine. 22. februarja leta 1944 je pri Žlebniku v Šentvidu nad Zavodnjami padel tudi partizanski pesnik Karel Destovnik-Kajuh, star komaj dobrih 21 let. Rodil se je 19. decembra leta 1922 v Šoštanju. V spomin na legendarni boj 14. divizije in na Karla Destovnika-Kajuha bo v velenjski občini vrsta proslav in prireditev. Pripravljalni odbor pri občinski konferenci SZDL je pred dnevi sprejel okvirni program proslav, prireditev in pohodov. Ze 8. februarja bo ZKPO v domu kulture v Velenju organizirala večer Kajuho-ve poezije. V začetku februarja (9. 2.) ali pa konec januarja (26. 1.) bo na Pa-škem Kozjaku pod pokroviteljstvom pododbora Tomšičeve brigade ter v organizaciji rudarskega šolskega centra Velenje »Smuk za partizansko puško«. Osrednja kulturna prireditev pa bo na član Kaju-hove smrti — 22. februarja v Šoštanju. Na tej proslavi bodo sodelovali tudi neka- teri umetniki iz Ljubljane, Trsta in Celovca ter delegacije osnovne šole Karel Destovnik-Kajuh Gropade— Padriče pri Trstu. Organizator proslave bo »Svoboda« Šoštanj. Istega dne se bo začel pohod velenjske mladine po poti 14. divizije od Vitanja do Žlebnika nad Zavodnjami, ki ga bosta organizirala občinska konferenca ZMS Velenje ob sodelovanju občinskega odbora ZZB NOV Velenje. Naslednji dan bo na osnovni šoli Karel Destov-nik-Kajuh v Šoštanju slovesna podelitev Kajuhovih bralnih značk. Ob tej priložnosti bo tudi kulturni program. Odbor pričakuje, da se bodo podelitve značk udeležili tudi nekateri pesniki in pisatelji. Poleg tega bodo 23. februarja odprli v osnovni šoli Karel Destovnik-Kajuh v Šoštanju tudi 6. republiško razstavo »Likovni svet otrok« na temo »Ilustracije Kajuhovih pesmi« in »Naši narodi med NOB«. Te tradicionalne razstave se vsako leto udeležuje 45 osnovnih šol, prihodnje leto pa pričakujejo, da bo udeležba še večja. V Zavodnjah pa bo tega dne za udeležence pohoda po poteh 14. divizije in ob sodelovanju garnizije 14. divizije iz Postojne kviz »šaleška dolina v revoluciji«. 24. februarja bo v Zavodnjah turni smuk za pionirje in mladino ter zaključek pohoda s partizanskim mitingom. V začetku marca (9.) bo na Golteh 19. slalom za Kajuhov pokal ob sodelovanju športnikov iz drugih republik, zlasti iz Hrvatske. Ob obletnici ustanovitve osvobodilne fronte — 27. aprila — bodo občinska konferenca SZDL, občinski odbor ZZB NOV ter krajevne organizacije SZDL Žavodnje pripravile pri Žlebniku partizanski miting, na katerem bodo podelili zaslužnim članom SZDL in ZB priznanja OF ter odprli spominski kotiček Karlu Destovniku-Ka-juhu. Junija pa je pri Žlebniku ali na Graški gori predviden zbor slovenskih pionirjev ter otvoritev republiške razstave lepaka na temo Varstvo narave v okviru jugoslovanskih pionirskih iger. SPREJET OBČINSKI RAZVOJNI NAČRT V letu 1977 želijo v Slovenj Gradcu doseči že 76 odstotkov poprečnega republiškega družbenega proizvoda na prebivalca • Zraven največjih domačih organizacij združenega dela bodo nosilci prihodnjega razvoja tudi podjetja, ki imajo v Mislinjski dolini temeljne organizacije združenega dela. Po razpravi v samoupravnih organih temeljnih interesnih skupnostih dela, v svetih krajevnih skupnosti ter v samoupravnih interesenih skupnostih SAMOUKI V avli tehniške šole rudarskega šolskega centra so odprli v počastitev dneva republike razstavo, na kateri so razstavljali slikarji Peter Matko, Andrej Krevzelj, Jože Kremžar in kipar Milojko Kumer. Slikarja Peter Matko in Andrej Krevzelj sta dijaka drugega letnika kovinarske poklicne šole. Matko riše predvsem pejsaže, Krevzelj pa tihožitja. Jože Kremžar jc rudar, slikati pa je začel pred desetimi leti. Kipar Milojko Kumer pa je že večkrat razstavljal svoje mojstrovine, ki so vklesane v trd les z veliko natančnostjo, potrpežljivostjo in nadarjenostjo. Največje delo, ki ga je- kipar-samouk Kumer ustvaril, je podoba šoštanjskega usnjarja. V Velenju bo balkansko prvenstvo v krosu Atletski klub Velenje bo organizator 19. balkanskega krosa, ki bo meseca marca 1974. Imenovali so pripravljalni odbor in številne naloge razdelili komisijam, ki so že pristopile k delu. To bo najzahtevnejša in odgovorna naloga velenjskih športnih delavcev, saj želijo, da bi balkansko prvenstvo bilo v vseh pogledih kar najboljše organizirano. Pred dnevi sta Velenje obiskala zvezni trener Kre-šo Račič in sekretar AZJ Miloš Viličkovič. Velenjčani so ju seznanili z dosedanjimi pripravami in s predvidenim programom organizacije prvenstva. Ogledali so si tekmovalno progo v športnem parku ob jezeru, kjer se bodo pomerili med seboj najbolj- ši tekači Romunije, Bolgarije, Turčije, Grčije in Jugoslavije. Prireditelj AK Velenje bo posebej povabil tekmovalce iz Albanije, ki se doslej iz političnih razlogov Balkanskih krosov niso udeležili. Na pogovorih o pripravah je sodeloval tudi predsednik Skupščine občine Velenje Nest Žgank in poudaril, da je treba to tekmovanje organizirati tako, da bo v ponos ne samo Velenju, temveč vsej Jugoslaviji. V naslednjih mesecih ča ka velenjske športne delavce veliko dela, če bodo hoteli Balkansko prvenstvo izvesti v zadovoljstvo vseh. PROSLAVE EVA JLA V Mislinjski dolini pripravljajo aktivi Zveze mladine ter organizacije ZROP in ZZB NOV več priložnostnih prireditev ob 22. decembru — dnevu JLA. Tako bodo predstavniki občinske skupščine in občinskih vod- stev družbenopolitičnih organizacij obiskali garnizijo JLA v Dravogradu, mladi iz Slovenj Gradca pa bodo obiskali pripadnike obmejnih enot JLA, jim čestitali za praznik in jih obdarili. ZAKAJ VPRAŠALNIKI Občani velenjske občine, ki so v preteklih štirih letih zgradili ali obnovili stanovanjsko ali počitniško hišo bodo v prihodnjih dneh dobili posebne vprašalnike, ki jim jih bo poslala davčna uprava Skupščine občine Velenje. Kot nam je povedal načelnik davčne uprave Ferdo Kukovec želijo s temi vprašalniki ugotoviti, kdo so bili izvajalci posameznih investicij in ti imajo dovoljenje za opravljanje obrti ter če pravilno prijavljajo svoj dohodek. Na območju velenjske občine so se zlasti v zadnjem obdobju pojavile številne skupine zidarjev, tesarjev idr., ki prevzemajo dela »na čez«, občani pa jih izplačajo večinoma še pred začetkom del. Te skupine oziroma posamezniki, ki po opravljenem delu enostavno izginejo, ne da bi prijavili zasluženi dohodek. In ker so to veči del »anonimneži« tudi naročniki-občani, kasneje nimajo možnosti, da bi se pritožili na račun slabe kvalitete del. S temi vprašalniki želi torej davčna uprava stopiti na prste tako imenovanim »šušmar-jem«, ne pa kot so si narobe razlagali graditelji — lastniki stanovanjskih hiš v nekaterih drugih občinah, ki so podobne vprašalnike že dobili, da bo s tem obdavčeno njihovo lastno delo. Ob tem naj opozorimo še na občinski odlok iz septembra lani, po katerem so izvajalci obrtniških del in investitorji dolžni na objektih izobesiti tablo, s katere mora biti razvidno: Ime izvajalca, ime investitorja ter nadzorniškega organa. so odborniki Skupščine občine Slovenj Gradec na seji pretekli četrtek, po krajši razpravi, sprejeli načelno usmeritev gospodarskega in družbenega razvoja Mislinjske doline za razdobje 1973—1977, pri čemer so poudarili, da bo treba sprejeta razvojna izhodišča sproti dopolnjevati in usklajevati. Občina Slovenj Gradec sodi med tista območja na Slovenskem, kjer je v zadnjem razdobju delež družbenega proizvoda na prebivalca naraščal počasneje kot v Sloveniji. Na to je vplival počasen razvoj dosedanjih nosilcev gospodarskega razvoja ter iztroše-nost in zastarelost delovnih sredstev, kar vse je pogojevalo nizko produktivnost in akumulativnost. Kar 1.400 občanov pa se vozi na delo v Velenje, Dravograd in na Ravne na Koroškem. Medtem ko so leta 1970 dosegli v Slovenj Gradcu 57 odstotkov poprečnega družbenega proizvoda na prebivalca v naši republiki, ga naj bi leta 1977 že 76 odstotkov. To želijo doseči predvsem z izvajanjem take družbeno-ekonomske politike, ki bo krepila in pospeševala razvoj dejavnosti regionalnega značaja ob sočasni optimalni izkoriščenosti prednosti v gozdarstvu, lesni in kemični industriji ter v trgovini in turizmu. Tako bo družbeni proizvod v prihodnje naraščal letno po 19,1 odst., v industriji pa celo po 24,3 odstotke. Nosilci prihodnjega razvoja bodo zlasti Gozdarstvo in lesna industrija Slovenj Gradec ter Tovarna usnja Slovenj Gradec in pa nekatere organizacije združenega dela, ki imajo v Mislinjski dolini temeljne organizacije združenega dela, kot Gorenje, Sloveni-jales, Kolinska in Toper. Ob teh nosilcih gospodarske aktivnosti pa bo treba razvijati tudi nove industrijske panoge, posebej še s področja kovinsko-prede-lovalne industrije in plastike. V Mozirju ustanovljena Delavska univerza Družbene potrebe po dopolnilnem izobraževanju odraslih so narekovale, da je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 10. 9. 1973 u-stanovila Delavsko univerzo Mozirje kot samostojni samoupravni izobraževalni zavod. Značilnosti družbenoekonomskega položaja delovnega človeka pri nas je njegova samoupravnost, ki jo uresničuje kot član delovne skupnosti. Ker se vsebina in obseg samoupravnih pravic nenehno širita, bogatita in poglabljata, vsebinsko polnejši ter osebno in družbeno odgovornejši položaj delavskega razreda zahteva vsestransko sposobnejšega in vedno širše razgledanega človeka. Sistem družbenega izobraževanja vključuje izobraževanje in usposabljanje delavcev za samoupravno ter za družbenopolitično u-dejstvovanje in odločanje. Vsebina družbenega izobraževanja je izredno razčlenjena. Vključuje potrebe in interese delovnega človeka kot samostojne osebnosti proizvajalca, upravljalca — člana delovne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter ožjih in širših družbenih skupnosti. Družbenega izobraževanja ne moremo pojmovati ozko — le v smislu posredovanja družbenih, ekonomskih in idejnopolitičnih znanj, temveč kompleksno, v smislu oblikovanja celovite človekove osebnosti. V sodobnem izobraževanju se vse bolj brišejo meje med posameznimi izobraževalnimi področji, kajti le celovito oblikovana osebnost lahko u-spešno deluje kot proizvajalec in upravljalec. Družbenoekonomsko izobraževanje postaja tako vse bolj strokovno, družboslovno znanje pa vse bolj sestavni del splošne in strokovne izobrazbe. Le celovit sistem, ki gradi na družboslovnih znanjih, pridobljenih v rednem šolanju in upošteva vse možnosti družbenega izobraževanja, zagotavlja, da bo to izobraževanje uspešno in učinkovito. Družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela potrebujejo za sodobno in učinkovito družbenopolitično delo med drugim tudi strokovno u-sposobljeno, idejno opredeljeno, družbeno angažirano in dobro organizirano izobraževalno ustanovo, kot je delavska univerza, ki lahko opravlja sistematično in trajno izobraževalno dejavnost. Vsa našteta stališča in ugotovitve so narekovale potrebo, da je Skupščina občine Mozirje ustanovila Delavsko univerzo. DELO DELAVSKE UNIVERZE Organizacije združenega dela čutijo potrebo po družbenoekonomskem in strokovnem izobraževanju, ker želijo imeti na delovnih mestih poleg strokovnjaka tudi političnoekonomsko in družbeno razgledanega de- NOVA ŠOLA - SKRB VSEH 2 l\= lavca — samoupravljalca. Skupne potrebe organizacij združenega dela so družbenoekonomsko izobraževanje, ki naj bi zajemalo: — predavanja za kolektive, — predavanja za vodilno osebje in strokovnjake, — seminarje za člane samoupravnih organov in sindikalnih vodstev. Za ustanovitev delavske univerze so bili zainteresirani tudi občani sami, saj iščejo informacije po osnovnih šolah in drugih institucijah o dokončanju osnovne šole in o dopolnilnem izobraževanju s področja kulture, turizma in ostalih panog gospodarstva. Za vsestransko izobraževanje v občini Mozirje so zainteresirane tudi družbenopolitične organizacije. Delavska univerza naj bi za komuniste, sindikalne delavce, odbore SZDL in krajevne skupnosti prirejala seminarje o družbenopolitičnih, gospodarskih in organizacijskih vprašanjih. Potrebe občanov, družbenopolitičnih organizacij in delovnih organizacij po izobraževanju so naloga delavske univerze, da jih realizira s svojim dolgoročnim programom, ki bi ga lahko opredelili v nekaj vrst izobraževanja: • DRUŽBENO IZOBRAŽEVANJE — izobraževanje samo-upravljalcev — izobraževanje članov in vodstev družbenopolitičnih organizacij — izobraževanje vodilnega osebja v gospodarstvu — izobraževanje organov komunalne samouprave — obravnavanje aktualnih idejnih in političnih problemov. — druge oblike izobraževanja. • STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE — strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje — izobraževanje vodilnih in strokovnih kadrov — izobraževanje, ki je vezano na zakonske predpise — šole in tečaji za kmetijske proizvajalce — izobraževanje za turizem • SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE — priprava za razne izpite — splošno tehnično in kul-turno-estetsko izobraževanje — šola za starše — šola za življenje — zdravstvena vzgoja, gospodinjstvo — tuji jeziki. • ODDELKI ZA ODRASLE REDNIH SOL — oddelki osnovne šole — po potrebi oddelki strokovnih in drugih šol. Delavska univerza ni bila ustanovljena zato, da obstaja, ampak je njena naloga, da se vplete v vsa družbena dogajanja v občini, da proučuje potrebe po izobraževanju, da tesno sodeluje z občani, družbenopolitičnimi organizacijami in OZD ter pri svojem organiziranju in planiranju upošteva njihove želje in potrebe. Zavedati se moramo, da bo delavska univerza brez sodelovanja občanov ostala sama, osamljena in sebi namenjena ustanova. V prejšnji številki smo zapisali kratek razgovor, ki smo ga imeli na posebni šoli v Velenju o tem, v kakšnih razmerah deluje ta šola, kaj mislijo nekateri starši, ravnateljica in učenci o nujnosti gradnje novega objekta. Tokrat pa smo sc pogovarjali z ravnatelji vseh treh velenjskih osnovnih šol. »Skrb za mladi rod, ki bo jutri dal potrditev tistemu, za kar se starejši danes zavzemamo in delamo, je naša prvenstvena naloga. Prav zato morajo biti vsi naši napori usmerjeni v to, da bomo mladi rod vzgojili v duhu, ki bo porok, da se bodo naša hotenja tudi v bodočnosti uresničevala.« Tako so vsi skupaj zapisali v pozivu staršem, da se kot samoupravljal«, občani v krajevnih skupnostih, člani družbenopolitičnih organizacij vključijo v skupna prizadevanja za zgraditev posebne osnovne šole in 4. osnovne šole v Velenju. Vsak zase pa so povedali naslednje: FRANJO ARLIC, ravnatelj osnovne šole Gustav Šilih: »Nujno je, da se takoj pristopi k gradnji 4. osnovne šole. Naša šola bo delovala v prihodnjem šolskem letu v celoti v dveh izmenah, v času male šole pa se bo devet razredov izmenjavalo v treh izmenah. Kakšne probleme prinaša šoli pouk v dveh, posebej pa še v treh izmenah, menda ni treba še posebej o-menjati, saj to ne prinaša številne nevšečnosti le učiteljem in učencem, ampak tudi staršem. Učitelji ne morejo zaradi zasedenosti vseh prostorov dopoldne in popoldne zadostiti nekaterim zakonskim obveznostim (dopolnilni in dodatni pouk) ter zahtevam razširjene dejavnosti šole (svobodne dejavnosti). Zaradi pomanjkanja prostorov se ne more razširiti število oddelkov za podaljšano bivanje učencev, ki pa prav v Velenju zaradi vedno večjega števila obojestransko zaposlenih staršev in številnih drugih socialnih in vzgojnih problemov postaja prava nuja. Starši vse te probleme poleg učiteljev in učencev najbolj občutijo; zato menim, da čimprejšnja iz- nove šole. Le v urejenih materialnih pogojih bo šola lahko ob svobodni menjavi dela med družbeno proizvodno dejavnostjo zagotavljala kvalitetnejše vzgojno-izobraževalne usluge, kar je prav gotovo naša skupna korist.« PANKRAC SEMECNIK, ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca: »Našo šolo sedaj obiskuje 748 učencev. Pouk imamo v dveh izmenah, že spomladi, ko bo začela mala šola, bomo morali uvesti še tretjo izmeno za nekatere oddelke. Tudi ni prostora za razmah svobodnih dejavnosti; še zlasti zdaj pozimi, ko je zelo težko organizirati te dejavnosti po 18. uri zvečer. Lani smo ustanovili pionirski klub, ki pa letos ne more delati, ker ni prostorov. Problem je tudi s tistimi u-čenci, ki doma nimajo prostorskih pogojev za učenje. Letos smo uvedli novo obliko: učimo se učenja. Ce bi imeli več prostora, bi lahko še razširili to obliko. Tudi varstva otrok nimamo tako urejenega kot bi moralo bi- 'ti. Zdaj imamo v varstvu 74 otrok v 4 oddelkih. Ce bi hoteli zadostiti potrebam, bi morali imeti vsaj še štiri oddelke. Prihodnje šolsko leto se bo stanje še poslabšalo. U-čencev bo še več, prostora, ki ga že zdaj ni dovolj, s tem še manj; zato bomo prisiljeni za nekatere oddelke uvesti triizmenski pouk. Dodatne pomoči pri učenju učencem seveda ne bomo mogli nuditi. Seveda bi bilo najbolj idealno, če bi učenci imeli pouk le dopoldne. Tedaj bi svobodne dejavnosti v celo- gradnja 4. osnovne šole ne more biti le skrb in briga učiteljev ali skrb občine, ampak mora to biti tudi skrb vseh staršev* ki lahko kot delavci in samoupravljalci v temeljnih organizacijah združenega dela odločilno vplivajo na čimprejšnjo ali kasnejšo zgraditev Pankrac Semečnik Vlado Zakošek ti odigrale svoje poslanstvo, urejeno pa bi bilo tudi varstvo otrok v času, ko sta oba starša zaposlena. Zato sem prepričan, da se bodo starši oziroma vsi občani vključili v prizadevanja za izgradnjo nove osnovne šole.« Vlado ZAKOSEK, ravnatelj osnovne šole Miha Pin-tar-Toledo: »Res malo na neobičajen način skušamo reševati nekatera vprašanja in probleme iz naše vzgoj-no-izobraževalne prakse. Neobičajen zaradi tega, ker bi bilo pričakovati, da bo prišlo do akcije za gradnjo objektov splošnega in širšega družbenega pomena, kamor sodijo tudi šole, iz Vaši prispevki za Dedek Mraz obišči nas tovariš urednik! Rada prebiram Naš čas, ker v njem najdem marsikaj zanimivega. Večkrat nas vabite k sodelovanju. Zato sem se odločila, da vam pošljem svoj prispevek in mislim, da ga boste objavili. Sem gospodinja, mati dveh otrok, moj mož je rudar in je že več kot dvanajst let zaposlen v velenjskem rudniku. Ker se bližamo novemu letu in s tem tudi obdaritvi naših otrok, sem prijela za pero in napisala teh nekaj vrstic. Moti me namreč, da na Rudniku Velenje dedek Mraz ne obdari otrok zaposlenih. Skoraj v vseh drugih podjetjih so otroci zaposlenih staršev obdarovani. Vem, da so tudi na rudniku, vendar le tisti, ki so sirote. Zelo lepo pa bi bilo, če bi tudi druge otroke razveselili vsaj z malenkostnim darilom. Prikrajšani so zlasti otroci mater, ki niso zaposlene pri drugem podjetju, kjer njihove otroke obišče dedek Mraz. Zato naši otroci občutijo razliko. Lani sem otroke peljala v Šoštanj v dom Svobode, da bi jim vsaj pokazala povsem druge strani: iz vrst najbolj neposredno zainteresiranih, najbolj prizadetih, najbolj pripravljenih pomagati svojim otrokom — štaršev. Naša šola opravlja svoje učno-vzgojno poslanstvo pod specifično težkimi pogoji. Že vsa leta se odvija pouk v dveh izmenah, v času ko pa vključimo novince v malo šolo, se nekaj oddelkov stiska v treh izmenah. Kolikor poznam razmere v Sloveniji, takšnega kritičnega primera prostorske stiske nimajo nikjer. Pri nas na naši šoli pride na učenca 2,1 kvadratnih metrov didaktičnega prostora, v občini 2,8 kv. m., v republiki pa 3,45 kv. m. Podatek zgovorno dokazuje, da so naši učenci v mnogo-čem prikrajšani: odvzemamo jim pravico do dopolnilnega in dodatnega pouka, do razvijanja njihovih interesov v svobodnih dejavnostih in končno tudi pravico do normalnega psihofizičnega razvoja. V skrajno asocialnem položaju so učenci vozači iz Cirkovc, Plešivca in Skal. Z zgraditvijo 4. osnovne šole bi nam uspelo zanje organizirati pouk samo v dopoldanskem času. Zdaj se jim zadnja šolska ura v popoldanski izmeni izteka ob 18.10, avtobus pa jih odpelje ob tričetrt na sedem zvečer. Ste že bili kdaj ob vznožju Plešivca, pri tistem mrakotnem kamnolomu? Pozimi, ob devetnajsti uri. Pred njimi pa je še uro in pol do dve uri hoda s pretežko šolsko torbo v noč, sneg, mraz, v strah. In jutri spet... in spet... in spet. Mi pa iz prijetno toplih stanovanj zdolgočaseno zremo v zimsko noč in nas nič ne stiska pri srcu, ker ne vemo... da se tam nekje po zametenem kolovozu prebija skozi noč in mraz nebogljen šolarček, da bi dosegel več znanja in — glejte — tudi večji kos kruha. Ko človek vse to razmisli, ga postane sram za tiste, ki so rekli da si šolniki spet nekaj izmišljujemo'.« dedka Mraza. V dvorani je bilo mnogo otrok, katerih starši so zaposleni v Šoštanj ski termoelektrarni. Neko dekletce mi je pojasnilo, da bo dedek Mraz obdaril le otroke zaposlenih staršev v elektrarni. Žalostni smo se napotili proti središču mesta, kjer naj bi tudi bil dedek Mraz. Vendar ga tudi tu nismo videli, ker se je s svojim spremstvom že odpeljal. Zato smo se vrnili domov. Na RLV se obračam s prošnjo, da bi za naše otroke pripravili obisk dedka Mraza, po možnosti naj bi jih z malenkostmi obdaril. Menim da bi z malo dobre volje to v rudniku zmogli. Ce ne bi šlo drugače, pa poprosite za pomoč rudarje. Vem da bo vsak izmed njih dal kakšen dinar, malo pa primaknite še iz sindikalnega ali drugega denarja. Veselje naših otrok bo poplačalo vse vaše napore in stroške. Občutili bodo, da so tudi oni sad naših pridnih mož in očetov — rudarjev, ki se iz dneva v dan neutrudno borijo za naše vsakdanje življenje. S. d. Šoštanj KAKO BOMO L.ICITIRALI * t«?®;!®. m H * % S fc » \ «1 lzookijja enota Terasa II — zgornja enota Danes je objavljen že težko pričakovani razpis javne licitacije za parcele v soseski »GORICA«, kjer je možno graditi zasebne stanovanjske hiše. Od skupno 307 parcel, ki so bile v tej soseski na razpolago, je prostih še 72, med njimi največ parcel za gradnjo hiš terasnega in atrijskega tipa. Vseh teh 72 parcel je danes v razpisu javne licitacije. Za vsako parcelo je možno pogledati v elaborat, ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, kakšni so pogoji zazidljivosti, zlasti sanacije terena, obvezne podkletitve in tudi katere parcele bodo zazidljive šele po odstranitvi določenih ovir. Kljub temu smo za 9. 1. 1974 organizirali še poseben informativni sestanek, na katerem bomo pred licitacijo pojasnili še eventualne nejasnosti, pa tudi interesenti sami bodo lahko ugotovili kakšen je interes za posamezno parcelo in koliko je interesentov. Nekateri so že izrazili bojazen, da bodo na licitaciji ostali praznih rok, ker da je premajhno število prostih parcel. Vsem tem naj povem, da je po naši evidenci približno 20—30 interesentov, ki so se zanimali za pridobitev parcel in da bo torej glede na število razpoložljivih parcel za vsakega parcel več kot dovolj. Kar se tiče cene 35 din za ma zemljišča, ki jo je določil upravni odbor sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča, sem dolžan pojasniti, da ta cena ne predstavlja povišanje cene od prejšnjih 20 din za m3, temveč so v tej ceni zajete tudi vse davščine, ki so v zvezi s prenosom zemljišča. To pa so: občinski prometni davek (ta znaša za parcelo, veliko npr. 500 ms, 2.275 din) trikrat in znesek katastrskega dohodka za starostno zavarovanje kmetov (ta se plačuje, kadar gre za zemljišče, ki je bilo pridobljeno od takega zavezanca) ter eventualne druge davščine, ki se plačajo ob prenosu zem- ljišča (lani je bil to republiški prometni davek od prometa s kmetijskimi zemljišči v višini 2 din za m2). Tako dejansko ne gre za podražitev cene stavbnemu zemljišču kot za to, da investitor z enim plačilom poravna vse obveznosti in ga ne bremenimo s številnimi odločbami, za katere se je že večkrat izkazalo, da navsezadnje niti ne ve kaj plačuje. Prispevek za komunalno ureditev je zaenkrat ostal v višini kot že doslej, tj. 30.000 din za parcelo, ne glede na njeno velikost. Tudi način plačila je enako urejen kot že doslej za to sosesko. Marjan MARINŠEK, dipl. prav. Atrij I in II : % Gostinsko podjetje »Pod gradom« VELENJE VABIMO VAS NA PRIJETNO ILv aiste & v cz m, i e. V KOLODVORSKI RESTAVRACIJI V VELENJU - PLESNA GLASBA - SILVESTROVA VEČERJA Rezervacije so vam že na voljo v upravi podjeja in po telefonu 85-131 ali 85-132. Izredna cena - samo 100 dinarjev. Prijetno silvestrovanje in srečno novo leto 1974 vam želi kolektiv! Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča občine Velenje razpisuje po sklepu 19. redne seje upravnega odbora sklada z dne 12. 12. 1973 ter 9. do 12. člena zakona o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Ur. list SBS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4. do 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski šaleški rudar, št. 2/71, 4/71, 1/72 in 8/72) JAVNO LICITACIJO za oddajo zasebnih stavbnih zemljišč v soseski »GORICA (Šalek-Bevče), ki bo v sredo, dne 16. januarja 1974 ob iS. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje, Titov trg 1. I. Predmet natečaja so: 1. Parcele za gradnjo vrstnih hiš tipa ATRI I.: Št. 92, 96, 108, 100, 102, 104, 109, 117, 123, 132, 133, 142, 138, 139, 141, 143, 147, 151, 158, 177 (pare. št. 2409/3 v izmeri 298 m2) 223 (pare. št. 2397/41 v izmeri 323 m2) 224 (pare. št. 2397/41 v izmeri 323 m2) 245 (pare. št. 2397/31 v izmeri 325 m2) 246 (pare. št. 2397/30 v izmeri 325 m2) Velikost teh parcel je med 280—600 m2. 2. Parcele za gradnjo vrstnih hiš tipa ATRIJ II.: Št. 111, 112, 115, 116, 144, 145, 235 (pare. št. 2411/23 v izmeri 276 m2) 238 (pare št. 2397/12 v izmeri 276 m2) Velikost teh parcel je med 280—400 m2. 3. Parcele zagradnjo vrstnih stanovanjskih hiš tipa TERASA I.: št. 75, 29, 37, 38, 39, 30, 32, 42, 44, 40, 41, 447, 48, 50, 51, 49, 54, 59, 64, 55, 56, 61, 62, 63, 57, 58, 67, 74, 65, 66, 73. Velikost teh parcel je med 180—350 m2. 4. Parcele za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš tipa TERASA II.: št. 24, 27, 33, 28. Velikost teh parcel je med 300— 700 m2. 5. Parceli za gradnjo vrstnih stanovanjskih hiš tipa V-l: št. 277 in 275, (pare. št. 3298/2 v izmeri 354 m2 in pare. št. 3298/2 v izmeri 354 m2 in pare. št. 3298/1 v izmeri 335 m2. 6. Parcela št. 19 za gradnjo vrstne stanovanjske hiše tipa V-2 v izmeri ca. 550 m2. 7. Parcela št. 79 za gradnjo individualne stanovanjske hiše tipa HABIT (pare. št. 3304/4 v izmeri 7062). Vse parcele ležijo v k. o. Velenje in imajo oznako gradbenih številk. Točna izmera bo znana šele po geometrski odmeri. Parcele, ki so že odmerjene, imajo poleg gradbene številke v oklepaju še katastrsko številko in točno izmero. II. Sestavni del tega razpisa je Analiza prostih površin v I. fazi zazidave »Šalek-Bevče«, ki jo je izdelal Zavod za urbanizem pod št. 159/MO-MJ z dne 4. 12. 1973 in ki se nanaša na pogoje zazidljivosti posameznih parcel, ki so v razpisu. Analizo je mogoče vpoftledati na Zavodu za urbanizem Velenje, Titov trg 1/IV. v uradnih dneh. III. Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v šestih mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi stavbnega zemljišča, končana pa mora biti najkasneje v treh letih po dodelitvi zemljišča, sicer izgubi investitor pravico uporabe tega zemljišča. Sklad bo v tem primeru odvzel zemljišče ob enakih pogojih kot ga je oddal. IV. Izklicna cena za zemljišče je 35 din/m2 in se plača v treh dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. V. Stroški komunalne ureditve posamezne parcele znašajo 30.000 din in se plačajo v treh mesecih po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. Stroškov komunalne ureditve ne plačajo tisti investitorji, ki se z izjavo izkažejo, da so v delovnem razmerju pri tistih delovnih organizacijah, ki so podpisnice samoupravnega sporazuma o komunalni ureditvi soseske »Šalek-Bevče« in v kolikor je taka delovna organizacija poravnala vse obveznosti po sporazumu. VI. V ceni za zemljišče je že upoštevan občinski prometni davek, event. trikratni znesek katastrskega dohodka od pridobljene površine za starostno zavarovanje kmetov ter ostale davščine, ki so v zvezi s prenosom pravice uporabe na dodeljenem zemljišču. VII. Ponudnik mora najmanj en dan pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 3.000 din na naslov: Sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča občine Velenje, tek. rač. št. 52800-652028073 z oznako, da je varščina. Varščina se ob uspeli ponudbi zadrži in vračuna v odškodnino za zemljišče, ob neuspeli ponudbi pa se vrne. Ce ponudnik s ponudbo uspe, kasneje pa odstopi od ponudbe, zapade varščina v korist sklada. Posamezni ponudnik sme za eno vplačano varščino kandidirati samo za eno razpisano parcelo. VIII. Vse ostale stroške v zvezi z gradnjo na oddanih parcelah nosijo investitorji (gradbeno in lokacijsko dovoljenje, soglasje in eventualne zemljiške prispevke, ki se plačajo pred izdajo gradbenega dovoljenja, zemljiško knjižni prepis, hišni priključki itd.). V stroških komunalne ureditve niso zajeti stroški toplovodnega ogrevanja ter kakršnihkoli sanacijskih del na zemljišču, ki se oddaja v uporabo. IX. Umestna javna licitacija bo v sredo, dne 16. januarja 1974 ob 15. uri v sejni dvorani Skupščine občine Velenje. X. Za najugodnejšega ponudnika se bo štel tisti, ki bo sprejel vse razpisne pogoje in ponudil najvišjo ceno. XI. Vse informacije dobe interesenti v pisarni Sklada za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča v upravni stavbi Skupščine občine Velenje, Titov trg 1, soba št. 41-IV. nadstropje. XII. Ustmena informacija o pogojih natečaja ter o urbanističnih, geometrskih, komunalnih in pravnih vprašanjih bo podana v sredo, dne 9. januarja 1974 ob 14.30 v upravni zgradbi Skupščine občine Velenje, soba št. 9/pritličje. Po informaciji bo v primeru lepega vremena organiziran ogled na terenu. Številka: 464-14/1973-4 Velenje, dne 12. 12. 1973 kP V i d\OAC/ STRAN MLADIH BRALCEV NAŠEGA ČASA Metulji sedajo na rože -ne na smeti »Velenje, med najbolj urejenimi mesti si!« so vzklikali nekoč turisti, kaj le pravijo danes? Kadar se spomnim dneva, ko smo se šolarji spravili po Velenju, da bi očistili zelenice, me strese. Joj, kaj vse smo našli na travi ob visokih, bahavih stolpnicah in pod razkošnim grmičevjem po zelenicah! Mar je to mogoče, da je ljudem vseeno, v kakšnem okolju živijo? Ali ljudje ne vedo, da je okolje ogledalo človekove urejenosti? Ali je prav, da mora cvetlica, ki je komaj vzcvetela, umreti pod kupom smeti? Ali si v mestu nihče ne želi pisanih metuljev? Po vsem svetu si prizadevajo, da bi ohranili čistočo v okolju. Razmislimo o tem tudi v Velenju, pa nam cvetje ne bo umiralo pod nesnago in metuljem ne bo treba sedati na smeti! Marina Sluga 7. c Ančin Korl Moj stric Tone je bil v partizanih. Njegov tovariš Ančin Korl je z zvijačo u-jel skupino Nemcev. Bilo je med vojno. Ančin Korl in še dva druga partizana so šli skozi gozd. Globoko v gozdu so nenadoma naleteli na dvajset Nemcev. Nemci jih še niso opazili, zato so se partizani hitro potuhnili v grmovje. Ko pa so bili Nemci le še dvajset metrov oddaljeni od njih, je Ančin Korl začel poveljevati partizanom, ki jih sploh ni bilo in Nemce pozval k predaji. Nemci, ki so mislili, da so obkoljeni, so odvrgli orožje in dvignili roke. Ančin Korl je pobral puške in odgnal Nemce k svoji četi. Nato so jih odpeljali v vaško dvorano. Tam jih je stražil moj stric Tone. Andrej Polutnik, 3. b. razred, osnovna šola Anton Aškerc, Velenje Vdor sovražnikov Babica mi je pripovedovala, kako je bilo prvo leto vojne, ko je poučevala v Prekmurju. Pokrajina je gričevita. Skoraj nova šola je stala ob robu gozda. Ljudje so bili dobri in pošteni. Skromno oblečeni in nerazvajeni otroci so radi hodili k pouku. Z vsem srcem so bili predani učitelju. In v ta tih in miren svet je čez noč vdrl sovražnik. Moja mamica je bila stara dve in pol leti. Z mojo babico sta bili takrat sami doma. Ves dan so nad to pokrajino letala sovražna letala. Bilo je toliko grmenja in hrupa, da sta bili o-be na moč prestrašeni. Babica se je bala, da ji bo o trok zbolel. K sreči se je naslednjo noč vrnil dedek. Sovražniku ni hotel služiti. Sreča ni dolgo trajala, ker so družino preselili v Me-džimurje. Vita Kolšek 3. b razred, osnovna šola Anton Aškerc, Velenje Dobra partizanka Med vojno je bil moj ati star 4 leta. Moral je hoditi v nemški vrtec. Imenoval se je Kindergarten. Otroci niso smeli govoriti slovensko in so jih učili nemške pesmice. Ko so partizani o-svobodili Kozje, so imeli tabor na dvorišču, kjer so imeli očetovi starši hišo. Neka partizanka je atiju Franc Tavčar- Rok v Mislinjski dolini Slovesnosti ob zaključku tekmovanja za »Odličje 22. de-ccmbra«, ki so bile v Slovenj Gradcu, se je udeležil tudi generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok, komandant ljubljanskega armadnega območja — Pogovor s kmeti iz Mislinjske doline pri Ivanu Kranjčanu-Blatniku na Vrheh — Občinska konferenca Zveze mladine Slovenj Gradec in Garnizija JLA Dravograd sta osvojili 2. mesto v letošnjem tekmovanju za »Odličje 22. decembra«. Republiška konferenca Zveze mladine Slovenije in Komanda ljubljanskega armadnega območja sta tudi letos razpisala tekmovanje občinskih konferenc Zveze mladine in garnizij JLA za »Odličje 22. decembra« z namenom, da bi postale skupne aktivnosti mladih v uniformi in izven nje še bolj organizirane in načrtne, vsebinsko bogate ter množične. V zadnjem, že četrtem tekmovanju je sodelovalo 31 občinskih konferenc Zveze mladine in vse garnizije JLA iz naše republike. V velikem razmahu so bile skupne delovne akcije, idejno politično izobraževanje in delovanje na področju revolucionarnih tradicij, pa akcije na področju splošnega ljudskega odpora. Zaključne slovesnosti letošnjega tekmovanja za »Odličje 22. decembra« so bile v središču Mislinjske doline, v Slovenj Gradcu. Udeležili so se jih številni gostje, med njimi komandant ljubljanskega armadnega območja, generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok, predsednik Republiške konference ZMS Ljubo Jas-nič, generalmajor Milan Daljevič, člani predsedstva Republiške konference ZMS ter predstavniki občinskih konferenc ZMS in garnizij JLA, ki so sodelovale v tekmovanju. POGOVOR O SKUPNEM DELU ZVEZE MLADINE IN JLA V prostorih Muzeja revolucije so v okviru zaključka tekmovanja za »Odličje 22. decembra« pripravili priložnostno razstavo »Slovenski osrednji in naš domači partizanski tisk od II. zasedanja AVNOJ do osvo- boditve«. V novih prostorih Umetnostnega paviljona, kjer so pripravili razstavo fotografij »30 let Jugoslo-slovanske ljudske armade«, pa sta se komandant ljubljanskega armadnega območja, generapodpolkovnik Franc Tavčar-Rok in predsednik republiške konference Ljubo Jasnič s sodelavci pogovarjala o dosedanjem skupnem delu Zveze mladine in JLA, katerega največja vrednost je zlasti še skupno idejno politično izobraževanje ter delo pripadnikov JLA in mladine, in pa o aktivnosti v prihodnje. Generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok je med pomenkom to skupno delo ocenil kot zelo dobro in poudaril, da so se okrepile in utrdile vezi med mladino in pripadniki JLA, kar je še posebej pomembno v sedanjem času, ko se mora vsa naša socialistična samoupravna družba organizirati tako, da bo sposobna braniti pridobitve revolucije — samoupravno socialistično Jugoslavijo ter bratstvo in enotnost naših narodov. Med pogovorom je bila nekajkrat poudarjena želja in naloga, da se v prihodnje vključi v vojne akademije več mladincev iz naše republike, kar naj bo ena od najpomembnejših skupnih akcij in prizadevanj Zveze mladine iri JLA v letu 1974. SREČANJE S KMETOVALCI IZ MISLINJSKE DOLINE Popoldne so generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok, Milan Daljevič, Ljubo Jasnič in drugi gostje ter predstavniki občine Slovenj Gradec obiskali kmetijo Ivana Kranjčana-Blatnika na Vrheh pri Slovenj Gradcu. Tam so jih pričakali predstavniki samoupravnih organov in vodstva kmetijske zadruge ter gozdarskega obrata, pa več kmetov. Predsednik občinske skupščine, dipl. inž. Peter Pla-ninšec, je gostom predstavil občino ter poglavitne smeri njenega prihodnjega razvoja, dipl. inž. Ivan Ur-šič, direktor kmetijske zadruge, pa je podrobneje spregovoril o stanju in razvojnih možnostih kmetijstva v Mislinjski dolini. Med drugim je povedal, da bodo v petih letih preusmerili gospodarjenje na okrog 500 kmetijah, žal pa je tudi v Mislinjski dolini iz leta v leto več kmetij brez naslednika. Generalpodpolkovnik Franc Tavčar-Rok se je še posebej zanimal za napredek v pogojih življenja in gospodarjenja na podeželju. Kmetje so povedali, da je bil dosežen v zadnjem obdobju občuten napredek. Močno se je spremenil družbeni položaj kmeta, tudi z izenačenim zdrastve-nim zavarovanjem ter z u-vedenim starostnim oziroma pokojninskim zavarovanjem, zastavljenih pa je še več drugih akcij, katerih namen je izenačiti življenje v mestih in na podeželju. Skupna prizadevanja, ki jih bo treba v prihodnje še o-krepiti, pa bi morala kar najhitreje vsaj približno izenačiti standard ljudi, ki živijo in bodo ostali na vasi. NA OBISKU PRI IVANU KRANJČANU BLATNIKU NA VRHEH; sekretar RK ZMK Zdenko Mali, gostitelj Ivan Kranjčan, generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok in predsednik RK ZMS Ljubo Jasnič. (Foto: F. Jurač) dala ustno harmoniko in | mu je obljubila, da mu ne bo treba več hoditi v nemški vrtec. Tega je bil moj ati zelo vesel. Peter Marinšek, 3. 6. razred, osnovna šola Anton Aškerc, Velenje Učenci in domača naloga Učenec je v šoli dobil nalogo. Ni je bil vesel in zato je počasi racal domov. Doma je razložil potrebščine ter se pripravljal, da bi pisal nalogo. V sobo pa je skočil kuža. Učenec ga je pobožal ter mu rekel, naj mu napiše domačo nalogo. Kuža se je spomnil, da on pazi hišo in zato je poklical muco. Muca se je pravkar lepo umila in zato se ji je škoda zdelo tačic za tako umazano pero, pa je poklicala miško. Miška je pomislila, saj sem vendar premala, za tako veliko pero. Ker pa je raztreseni učenec pozabil zapreti vra- ta, je v sobo stopila kokoš. Miška, muca in kuža so se tako prestrašili, da so vsi naenkrat planili k zvezku, pri tem pa je muca razlila črnilo. Kokoš, ki pa je hotela pomagati pisati pa je stopila v packo in riaredila velik pečat v zvezek. Tako lepo napisano nalogo je nesel učenec v šolo. V šoli je dobil tako lepo oceno, da sta bila oče in mama tako vesela, da so jima lasje kar pokonci stali in prav gotovo je učenec prešteval bu-ške in odslej naprej sam pisal domačo nalogo. Jožica Hudej 6. a Novost LIK Slovenj Gradec okno Jntro rt Te dni je stekla poskusna proizvodnja v temeljni organizaciji združenega dela " Lesno industrijskega podjetja Slovenj Gradec v Podvelki. V novi tovarni stavbnega pohištva, ki je nastala po ukinitvi proizvodnje lesovine in lepenke v Podvelki, so začeli izdelovati »INTRO« okna, in sicer po licenci zahodno-nemške tovarne »ROTO«. Okrog 160 zaposlenih, kolikor jih jc bilo tudi v bivši Tovarni lesovine in lepenke Podvelka, bo na leto izdelalo okrog 100.000 »INTRO« oken, pri čemer bodo več kot polovico proizvodnje izvozili. »INTRO« okna so novost na našem tržišču, še posebej pa bodo primerna za vgraditev v visoke stavbe, saj so zaradi dobrega tesnjenja odporna na bočni veter. Nova okna, ki bodo finalno že obdelana, bodo sestavljena iz lesenega podboja, okvir pa je iz plastike. Zastekljena bodo z dvojnim lepljenim steklom, za tesnitev pa bo- do uporabili posebno gu-1 jetje Slovenj Gradec, ki mo. nenehno širi izbor stavbne- Lesno industrijsko pod-1 ga pohištva in opreme za stanovanja na tržišču, se tako predstavlja z zanimivim novim izdelkom! Dejavnost umetnostnega paviljona Do konca meseca je v starih prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenj Gradcu odprta razstava del akademskega kiparja Janeza Pirnata. V prostorih Umetnostnega paviljona je te dni odprta samostojna razstava del akademskega kiparja Janeza Pirnata iz Ljubljane. Zdajšnja razstava v središču Mislinjske doline je ena najpomembnejših v tem letu. Janez Pirnat, ki sc le redko odloči za razstave, predstavlja zraven otroških portretov (vseh je okrog 20) tudi osnutek za spomenik Stanetu Rozmanu v Ljubljani, pa tudi več risb s svinčnikom. Zanimiv in svojstven prijem so u-veljavili v Slovenj Gradcu pri ureditvi razstave, in to z nevsakdanjo razmestitvijo plastik. Z razstavo del Janeza Pirnata bo Umetnostni paviljon Slovenj Gradec sklenil letošnjo sezono. Pripravili so 9 likovnih razstav, med drugim II. razstavo del jugoslovanskih likovnih umetnic, razstavo del slikarja in grafika Wal-terja Zachariasa iz Ragens-burga v Zvezni republiki Nemčiji, pa razstavo del likovnih ustvarjalcev iz Voitsberga v Avstriji. V poletnih mesecih so pripravili razstavo olj iz stalne zbirke Umetnostnega pavi- ljona, s posredovanjem Narodne galerije iz Ljubljane pa je bila v Slovenj Gradcu tudi razstava »Od baroka do impresionizma«. Ob slovenskem kulturnem prazniku — 8. februarju pa je bila v prostorih Umetnostnega paviljona razstava in prodaja knjig slovenskih založb. Dopisujte in sodelujte 65 Za seboj na levi strani je zaslišal streljanje. To je verjetno streljal eden izmed gangsterjev, ki sta skušala zbežati. Kakšen obraz je imel tistega večera inšpektor Kannet, ko je prihitela v njegovo sobo osebno missis Jenei Ger in ga zaprosila za razgovor. Povedala mu je vse, kar se je zgodilo, vse tisto, kar je nekaj ur prej povedala tudi dvema napadalcema. Tudi to mu je opisala do podrobnosti. Inšpektor Kannet je bil že od samega začetka tako presenečen in vesel, da je pozabil celo vključiti magnetofon. Čeprav mu je povedala veliko, ni hotela Jeni iz ljubezni in spoštovanja do svoje prijateljice povedati inšpektorju vsega, kar bi ga še bolj razveselilo in presenetilo. Govorila mu je samo o tistem, kar je zadevalo Avo, niti bese- dice pa mu ni povedala o njeni družinski drami in o pravem razlogu, zaradi katerega je prišla Ava v New York. Kljub vsemu ji je inšpektor na koncu razgovora od sreče toplo stisnil roko in jo pogledal. Inšpektorju je bilo žal, da jo je pri prvem razgovoru v mislih obkladal z grdimi imeni, ker je uvidel, da je v njej prava žena, da veje iz nje nekaj takega kot iz Ave, ki je znala prevzeti človeka s kretnjami in govorjenjem. Zadovoljen se je inšpektor vrnil v svojo pisarno. Ko je spremljal Jeni iz pisarne na ulico, je z gibom glave pokazal na senco, ki se je skrivala v hiši nasproti prefekture. Gangster, ki so ga ulovili s pištolo, je govoril, da bo nekdo položil zanj kavcijo in da bo že naslednjega dne prost. Vsedel se je za pisal- 66 no mizo in z rdečim svinčnikom zaokrožil datum. V mislih je še enkrat pretehtal vse dogodke in razgovore. Bilo mu je vse jasno, razen izjav, ki jih je dal Tom Tomps v zvezi s krajo njegovega avtomobila. Ti odgovori so bili vse drugo, razen prepričevalni. O njem mu je poslala policija vse podatke. O gangster ju ni bilo govora. Sedaj se je spominjal, da je Tom ves čas njunega razgovora nekako skrival roke, ko sta se pogovarjala. — To je moral biti oni drugi ugrabitelj, je govoril sam s seboj. Ujema se tudi z opisom, ki mi ga je dala Jeni Ger. Toda zakaj in kako? To so bila vprašanja, ki so mučila inšpektorja. O kakšnem spanju ni bilo govora. Moral je oja-čati spremljanje g. Tompsa. Vedel je, da OBRAČUN ima Tom tudi zasebno letalo in da je nebo preveliko, da bi ga lahko vseskozi spremljali. Tedaj je udaril po mizi in vzkliknil: — In zakaj imamo radarje? Zakaj imamo močno mrežo radarjev? Gospoda Tompsa moramo spremljati ves čas, pa naj potuje z vlakom, ladjo, avtomobilom ali pa letalom!... Medtem ko je inšpektorjev obraz tistega dne in naslednjega dne kazal vse drugo razen zaskrbljenosti, je kazal Tomov obraz popolnoma drugo podobo. Nenehno je hodil gor in dol po svoji sobi, govoril sam s seboj in se večkrat prijel za glavo jezen in nerazpoložen. Še nikoli v življenju ni imel tako zavezanih rok, kot sedaj. Našel je sled za ljubljeno osebo in nato so mu ti policaji vse zmešali. Ni veliko manjkalo pa bi ga tudi umorili. Že dva dni se ni do- 67 taknil hrane. Na mizi je stala skoraj prazna steklenica gina, kljub temu se na njem ni" videlo, da je užival zadnja dva dni le alkohol. Zdelo se mu je, da pije vodo in ne alkohol. Naslednjega dne zvečer je zaslišal zvonenje na vhodnih vratih. Stari služabnik je šel od-pret vrata. Slišal ga je, kako se z nekom prepira. Odgrnil je zaveso in zagledal hrbet neke žene. Mislil je, da kdo išče lastnico te vile in ni posvetil večje pozornosti razgovoru pred vrati. Kmalu so se iz-nenada odprla vrata njegove sobe. Presenečeno se je obrnil. V predsobi ni bilo svetilke in ni mogel takoj prepoznati ženske, ki je stala na pragu njegove sobe. šele, ko je prestopila prag njegove sobe je prepoznal svojo mater. — Tom! ... Mati! sta se zaslišala skoraj v istem trenutku dva vzklika. Tom se je najprej čudil, da je prišla mati v New York, nato mu je bil jasen njen nenadni prihod. Zadnje dni se ji sploh ni javljal, in mater je zaskrbelo kaj je. Ko sta se pozdravila in malo umirila, ji je začel pripovedovati. Gospa Tomps je z na jvečjim zanimanjem poslušala vse, kar ji je pripovedoval. Ko je Tom govoril, ni opazil, kako materi drhtijo ustnice in da komaj premaguje jok. Ko je nehal pripovedovati, je spregovorila z drhtečim glasom gospa Tomps in dejala: — Tom, ne obsojaj me. Veš, da imam samo tebe in koliko sem pretrpela zaradi tebe v času vojne. Pravzaprav sem prišla, da te zaprosim, da se vrneš domov. Moram prizati, da sem tole pismo povsem slučajno vzela s seboj. To- 68 da sedaj, ko sem poslušala tvoje pripovedovanje, sem spremenila svoje misli. Gledam te in vidim, kako govori tvoja misel, kako gori v tebi močan ogenj in zdiš se mi kot goreča sveča. Poznam ta plamen, ker jc tudi mene nekoč tako žgal. Veliko let je že minilo, ko je tudi mene objel ta plamen, plamen ljubezni do tvojega očeta. Ne vem, kaj bi bilo, če se najina ljubezen ne bi končala s poroko. Bilo je veliko ovir, zlasti s strani tvojega starega očeta in matere. Verjemi mi, Tom, če se ne bi poročila z njim, se ne bi poročila nikoli. To ti pripovedujem zato Tom, ker veje iz tebe enak plamen, kot je iz mene. Zaradi tega tudi menjam svojo odločitev. In tu ti tudi izročam pismo tiste, za katero trepetaš in se bojiš... Po teh besedah je začela jokati. Glavo je skrila v dlani. Tom je bil tako presenečen, da ni vedel kaj naj stori. Ali naj bi objel in skušal potolažiti mater, ali pa naj pobere pismo, ki je padlo materi iz rok in je ležalo na tleh. Pristopil je k materi in jo začel tolažiti. Šele ko se je mati nekoliko umirila, je pobral pismo, na katerem je bil njegov naslov. Tisto, kar ga je pretreslo in hkrati razveselilo, jc bil Avin rokopis. Nekaj časa ga je držal v roki in gledal mater, kot da bi pričakoval dovoljenje, da ga sme odpreti. Nekaj časa sta se gledala, nato je pa s smehljajem dejala: — Vsedi se Tom in ga pre-čitaj v miru. Jaz se bom med tem malo odpočila v sosednji sobi. Tom je ni zadrževal. Odprl jc pismo. (DALJE PRIHODNJIČ) LO-PA-TA! Naš čas je pač takšen, da hodimo hitro, kajti naš čas je dragocen, dragocenosti pa so vredne denarja, se torej lahko izražajo v denarju, ki pa nam ga na žalost vedno primanjkuje. Enemu manjka denarja za kruh, za kurjavo, za zimske čevlje, drugim zopet za novoletno garderobo — toaleto, za boljši dražji avto, da o drugih sploh ne govorimo. Negodujemo, tarnamo, in zabavljamo čez standard, čez elektriko (oziroma bolje pomanjkanje elektrike), pri tem se pa na tihem zadovoljno muzamo in smo kar nekam čudno zadovoljni, da živimo v Jugoslaviji in ne morda nekje v Vietnamu ali v Palestini. Obloženo kosilo nas čaka na pogrnjeni mizi doma ali v restavraciji in niti pomislimo ne, kaj bi, če tega našega vsakdanjega blagostanja ne bi bilo. Zadovoljni smo s tem kar imamo in si želimo še več, več, več ... Kaj pa pravzaprav hoče tale pisec, bi se kdo vprašal, naslov je o poledici, piše pa o vsem mogočem. Le počakajte, tudi poledica in sneg prideta na vrsto, če ne drugje pa na novem smučišču v Šaleku ali na velenjskem drsališču. Ko je Janez iz Ljubljane prišel v Velenje, je z razširjenimi očmi občudoval to novo provinco. Vse novo, vse lepo, vse urejeno. »Nak, kaj takega, da imajo v Velenju!« se ni mogel načuditi. Pa zimski bazen, pa Herberstein, pa Standard, pa nov trgovski center, ki bo kmalu zasenčil »Namo«, ki je mimogrede po izboru blaga že postala navadna štacuna. Iskal in iskal je naš kranjski Janez napako, vidno ali nevidno in je ni mogel najti! Takrat pa: Lop po tleh! da se je kar zabliskalo in v reducirani temi, se je po dolgem in počez postavil na nos. »Aha, ga že imam!« se mu je posvetilo v njegovi, sicer s temo obdani glavi. Bila je namreč čisto navadna redukcija toka. »PLOČNIKI!« je zavpil, da so ga mimoidoči, dr- sajoči občani, kar čudno gledali. Nimajo očiščenih pločnikov! Imajo snežni top, nimajo pa navadnih lopat! »Mogoče pa tudi odloka o tem niso sprejeli!« se je na tiho vprašal. Ali pa ga imajo, pa ga ne izvajajo. »No, seveda,« si je mislil, »mlado mesto, mladi ljudje, ali pa takšni, ki še nimajo dosti mestnega »staža«. In kaj je sklenil ta preklemani Janez? Nič ni sklenil! Zaželel si je le eno, kar si verjetno tudi marsikdo izmed preljubih naših občanov. Očistimo pločnike! Če ne vsi, pa vsaj tisti, ki smo to dolžni storiti. Trgovci, hišniki, ko-munalci, zavihajte rokave in lopato v roke — lopato. In nastal je nov list »Lo—pa—ta!« - C AN Izložbe vabijo Zima, zima bela, vrh gore sedela, pa tako je pela, da nam bo ves denar vzela! Tako nekako bi lahko zapisala k uvodu naše ankete, ko sem si ogledovala v različnih trgovinah mozirske in velenjske občine izložbe, ki vabijo k novoletnemu nakupu. Tokrat sem za spremembo pobarala tovarišice za prodajalno mizo (s stanjem dinarske valute naših kupcev sem si več ali manj na jasnem) kako so se pripravili in založili z darili, s katerimi bo nas in naše otroke razveselil dedek Mraz (račun pa poslal nam). Trgovsko podjetje Savinja, Mozirje — poslovalnica DOM, Nazarje — Erna Pod-križnik, trgovka: »Merx Celje nam je dobavil tri različne vrste darilnih paketov in sicer po 12,25, 17,80 in 30,70 dinarjev. Na prodajnih policah pa prevladujejo otroške igrače iz plastike, lego kocke, punčke, avtomobili, slikanice, vendar ne predrage. Najvišja. cena igrače je 110 dinarjev in, in to avtomobilov. Kupcev za enkrat še ni, verjetno je sedaj manj denarja, po plači pa mislim, da bo prodaja otroških igrač narasla. Tudi za starejše kupce je velika izbira med pijačami, gramofonskimi ploščami, osebnim perilom in malimi gospodinjskimi aparati Gorenje. Novoletnih okraskov prodamo največ okrog 20. decembra. Trgovsko podjetje Zarja — poslovalnica Galanterija Šoštanj, Jana Pavšar, tr- Nabavljenih stvari ne bo zmanjkalo, če pa bi se to zgodilo jih dobimo naknadno pri Merx Celje.« govska pomočnica — »Preskrba z novoletnimi darili je precej pestra. Na izbiro so novoletni okraski, otroške igrače, knjige, slikanice, usnjena galanterija in kozmetika, odvisno kako posameznik izbira ali kom-pletira. Cene posameznemu artiklu se gibljejo od 10 do 200 dinarjev. Cena igrač se tudi giblje od 10 do 200 din. Promet se je zadnje čase povečal pri prodaji otroških igrač. Kupci so izbrali igrač za povprečno 100 do 150 din, manj pa jih je bilo za 200 din. Pripravljamo pakete — darila za vsako priložnost, okus in starost. Igrače smo še dodatno naročili, ker smo jih v teh dneh precej prodali. Kupci kupujejo igrače tudi v kioskih predvsem čez dvanajsto uro, ko imamo mi zaprto.« Veleblagovnica NAMA Ljubljana — poslovalnica Velenje, Milka Kričej, prodajalka — »Letos je oddelek igrač še enkrat bolj založen kot lani, ker nam je lani proti koncu nakupovalne sezone igrač skoraj zmanjkalo. Tudi izbira igrač je večja. Igrače so domače in tuje proizvodnje. Gene se gibljejo od 4 do 500 dinarjev, kolikor stanejo nekatere punčke. Stranke porabijo za otroška darila do 600 dinarjev največ pa je takih, ki kupijo povprečno za 100 ali 200 din. Pripravljene imamo darilne pakete, katerih cene so: 20,50, 30 in 40 din. Pri kozmetičnem salonu pa so pripravljena darila za starejše kupce — kozmetične kolekcije za ženske in moške. Cena se giblje od 50 do 200 dinarjev.« Trgovsko podjetje ERA Velenje, Martina Kumar, trgovka — »Posameznih artiklov ne morem naštevati, ker jih je preveč. Igrače so od domače Jugoplastike, druge pa so uvožene. Cene se gibljejo od enega dinarja do 1.500 dinarjev, kolikor stanejo otroški vozički. Največ prodamo punčk, baby vozičkov, posodic, avtomobilov, lego kock itd. Največ kupcev porabi za igrače okrog 100 dinarjev, kakšni posamezniki pa tudi do 500 din. Bližajoča novoletna obdaritev se pri naši prodaji zelo pozna. Tudi kolektivnih naročil iz podjetij je veliko. Darilnih paketov ne pripravljamo, ker prepustimo izbiro kupcu in izbrane predmete nato a-ranžiramo.« Kiosk Mladinske knjige, Velenje, Romana Jan, trgovka — »Preskrba igrač za novoletno obdaritev je zelo velika, da bi le vse prodali. Imam občutek, da je letos manj zanimanja za igrače. Mislim, da ljudje kupujejo bolj potrebne stvari za obdaritev in manj igrač. Med igračami prevladujejo punčke, avtomobili, slikanice in plastične igrače. Največ smo prodali medvedkov, avtomobilov in miniaturnih telefonov. Najdražjega medvedka lahko kupite za 118,90 dinarjev. V kiosku kupujejo posamezne igrače, ker je tu le drugače kot v trgovini. Ljudje mislijo, da morajo biti v kioskih igrače cenejše kot v trgovini. I m I «« I i Stoti zavarovanec BO ZAVAROVAN BREZPLAČNO Zavarovalnica SAVA, poslovna enota Celje, je 22. oktobra odprla v Velenju na Prešernovi cesti svojo ekspozituro, ki opravlja vse zavarovalne storitve za družbeni in zasebni sektor. Odprta je dnevno od 6. do 18. ure. Zavarovalnica SAVA ekspozitura Velenje bo svojega stotega zavarovanca zasebnega sektorja nagradila z enoletno brezplačno premijo premoženjskega zavarovanja katerekoli vrste. Zavarovanci velenjskega, šoštanjskega in slovenjgraškega področja — odslej po zavarovalne usluge v ekspozituro SAVA Velenje. STOTI ZAVAROVANEC BO ZAVAROVAN BREZPLAČNO. Življenjsko zavarovanje Življenjsko zavarovanje spada med najstarejše vrste zavarovanja. Poznali so ga že prastari narodi. Nastalo in razvilo se je do neslutenih možnosti zaradi potreb ljudi. Pri nas se je življenjsko zavarovanje zelo razvilo po osvoboditvi. Samo pri zavarovalnici SAVA je zavarovanih preko 300.000 ljudi. Življenjsko zavarovanje je varčevanje, ki vključuje tudi riziko smrti zavarovancev. Eno samo plačilo mesečne premije že lahko zagotovi izplačilo zavarovalne vsote, kajti zavaro- valnica jamči za znesek, ki je naveden v polici. Varčevalec — zavarovanec zagotovo doseže cilj, to je izplačilo dogovorjene zavarovalne vsote, bodisi njemu samemu ali pa svojcem. Vsak zavarovanec varčuje za sebe in prejme zavarovalno vsoto ob doživetju dogovorjene dobe. Ce pa zavarovanec umre med zavarovalno dobo, zavarovalnica izplača tudi zavarovalno vsoto, čeprav je plačana samo mesečna premija. Zavarovalnica krije razliko med zavarovalno vsoto in zbrano vrednostjo zavarovanja iz fonda, v katerega prispevajo vsi zavarovanci. Nikjer se ne pokaže tolika povezanost in solidarnost ljudi, kakor v zavarovanju. Zavarovanec plačuje za življenjsko zavarovanje mesečne prispevke, ki jih imenujemo mesečna premija. Premija je izračunana ta- ko, da pokriva vse obveznosti iz zavarovanja in stroške. Velikost premij ni enaka za vse zavarovance. Odvisna je od starosti zavarovanca, zavarovalne dobe in cenika. Cim mlajši je zavarovanec in čim daljša je doba, tem manjša je premija. Najbolj je razširjen način zavarovanja, kjer zavarovalnica izplača zavarovalno vsoto takoj po smrti zavarovanca, najkasneje pa ob izpolnitvi dogovorjene zavarovalne dobe. Tak način zavarovanja najbolj ustreza potrebam ljudi. Imamo zavarovanje za smrt in doživetje ene osebe ali dveh oseb. Slednje je zlasti ugodno za zakonce. Zavarovalno vsoto prejmeta oba zavarovanca ob doživetju zavarovalne dobe, v primeru smrti enega izmed njiju, pa prejme preživeli takoj zavarovalno vsoto. Življenjsko je lahko zavarovana oseba od 15. do 65. leta starosti. Zavarovanje je možno skleniti pri zavarovalnici SAVA za 5, 7, 10 in 12-letno dobo. Pri življenjskem zavarovanju nastanejo presežki, pri katerih je udeležen vsak zavarovanec, ki ima življenjsko zavarovanje od 1. 1. 1965 dalje in je v veljavi vsaj 3 leta. Vsak zavarovančev otrok od izpolnjenega 1. leta starosti do izpolnjenega 15. leta, je brezplačno zavarovan. Dodatna zavarovalna vsota znaša 10% osnovne življenjske zavarovalne vsote, toda najmanj 500 din in največ 1.000 din. Vabimo vas, da se tudi vi pridružite stotisočem življenjskim zavarovancem v zavarovalnici SAVA! nih primerov za zavarovalnico. Oblike premoženja so različne. Nekdo ima kmetijo, drugi hišo, tretji opremljeno stanovanje v bloku, vikend, avto in še bi lahko naštevali. Vse to si je pridobil s trdim delom in dolgoletnimi prihranki. Vaša zavarovalnica je pri oblikovanju upoštevala vse to in za vsako vrsto premoženja določila način zavarovanja in letni prispevek, ki ga je treba plačati ob podpisu pogodbe in vsako nadaljnje leto. Marsikdo bo ob čita-nju tega sestavka pomislil: kaj pa se lahko zgodi, če je hiša zidana in dobro vzdrževana ali celo nova? Če stanovanje ogrevamo na trda goriva, potem ni izključena možnost POŽARA, če pade žerjavica iz peči. Možnost je toliko večja, če imamo doma otroke ali osebe, ki ob kurjenju niso dovolj pazljive. Povedati pa moramo, da so osmoditve preprog ali oblog tal izključene iz zavarovalne zaščite. Če pa je zaradi osmoditve nastal požar, je zavarovalnica plačnik take škode. STRELA lahko s svojo silo ali toploto povzroči pravcato razdejanje v našem mirnem domu. Enake ali celo hujše so posledice EKSPLOZIJE peči, radiatorja, kotla za centralno ogrevanje ali plinske bombe v štedilniku. VIHAR lahko razkrije streho in dež neusmiljeno namaka in prodira v prostore ter poškoduje stavbo in opremo. TOČA nam razbije okenska stekla. Posledice ZRU-ŠENJA letala, DEMONSTRACIJE in MANIFESTACIJE so lahko občutne, čeprav so ti dogodki bolj redki. Večkratni povzročitelj škode je tudi nenadna okvara vodovodnih cevi ali drugih s temi cevmi povezanimi napravami za toplovodno in parno gretje. Posledica takšne okvare je vdor tople ali mrzle vode na zavarovane stvari. Proti vsem tem nepredvidenim dogodkom lahko zavarujete hišo in opremo z eno pogodbo o požarnem zavarovanju. Cena je odvisna od tega kaj in kje se zavaruje in za kakšno vrednost. Pri zavarovanju kmetijskega posestva velja posebna ugodnost požarnega zavarovanja. Vse stavbe, premičnine, živino in pridelke se lahko zavaruje po pavšalnem načinu in velja zavarovanje na področju vsega posestva, trga, v kraju predelave, obdelave in tam, kamor so dane stvari na posodo. Če nimamo posestva ali svoje hiše, potem smo vse svoje prihranke vložili v opremo stanovanja v bloku. Opremo lahko nabavimo tudi na kredit. Ker nesreča ne počiva, lahko o-premo uniči ena od nevarnosti, ki smo jih že našteli in če smo brez zavarovanja je obnova stanovanja veliko težja predvsem še zato, ker moramo odplačevati še obroke za uničeno opremo. ZAVAROVALNICA SAVA je imela v vidu tudi najemnike stanovanja in uvedla STANOVANJSKO ZAVAROVANJE. Pri podpisu pogodbe ni potrebno našteti stvari, ki jih imamo v stanovanju niti to, koliko so vredne. Dovolj je, da u-gotovimo število sob in od tega je odvisna premija. Stanovanjska oprema pa ni zavarovana le za nevarnosti požara, eksplozije, viharja, toče, padca zračnega vozila, manifestacij in demonstracij in izliva vode pač pa še proti VLOMU, POSKUSU VLOMA in ROPU, RAZBITJU vratnih ali okenskih STEKEL. V zavarovanje je vključena tudi škoda, ki jo najmenik stanovanja ali njegovi družinski člani povzročijo drugim, in sicer za poškodbe oseb do 20.000 din kakor tudi za poškodbe stvari do 10.000 din. Primeroma navajamo padec cvetličnega lončka z okenske police na spodaj parkirano vozilo. S STANOVANJSKIM ZAVAROVANJEM je taka škoda zanesljivo pokrita. ZAVAROVALNICA SA VA je v Velenju odprla svojo ekspozituro, kjer lahko dobite še podrobnejše informacije o zavarovanju. Tam lahko sklenete tudi pogodbo o zavarovanju če nimate pri roki našega krajevnega zastopnika. V ekspozituri Zavarovalnice SAVA lahko uredite tudi vse ostale zahtevke, če bi prišlo do nesreče. ZAVAROVALNICA SAVA EKSPOZITURA VELENJE VAM ŽELI SREČNO! Kolektivno nezgodno zavarovanje Kolektivno nezgodno zavarovanje jamči za nezgode v službi in izven nje. Torej povsod. Nevarnostim, ki smo jim stalno izpostavljeni na cesti, pri delu, doma in drugod, se iz dneva v dan pridružujejo no- ve zaradi nezadržnega razvoja tehnike, ogromnega povečanja gostote prometa itd. Niti stalna zbranost in pazljivost pri delu, previdnost na poti na delo in z dela, upoštevanje prometnih in varnostnih predpisov ne zadostuje, da bi se nesrečam lahko izognili. Tudi največja predvid-nost ni porok za varnost, saj številne nesreče nastajajo zaradi tuje krivde ali elementarnih dogodkov. ZAVAROVALNE VSOTE PRI PREMIJI din 5 din 8 Smrt Inv. N. smrt Smrt Inv. N. smrt I. 33.750 67.500 1.000 54.000 108.000 1.500 II. 22.500 45.000 1.000 36.000 72.000 1.500 III. 16.875 33.750 1.000 27.000 54.000 1.500 IV. 13.500 27.000 1.000 21.600 43.200 1.500 v. 11.250 22.500 1.500 18.000 36.000 1.500 Pojasniti moramo, da spadajo v: I. nevarnostni razred — pisarniški delavci II. nevarnostni razred — inženirji in tehniki, ki nadzorujejo delo, vratarji, snažilke III. nevarnostni razred — delavci v tovarnah konfekcij, tekstilni ind. IV. nevarnostni razred — mehaniki, rudarji na dnevnem kopu itd. V. nevarnostni razred — delavci, ki delajo v jamah, šoferji itd. Lahko se pa sklene rovancem, za dneve, ko 200 dni. Zavarovalne vso-zavarovanje z dnevno je nesposoben za delo te za nezgodno smrt in odškodnino. Dnevna od- zaradi poškodb ali ne- invalidnost so v tem škodnina pripada zava- zgode, vendar največ za primeru manjše, in sicer pri premiji i m Zavarovanje premoženja V prejšnjem sestavku je pojasnjen namen osebnega zavarovanja v obliki življenjskega in nezgodnega zavarovanja. V tem sestavku pa bi se dotaknili še zavarovanja premoženja. din 5 din 8 Smrt Inv. D. odš N. s. Smrt Inv. D. odš N. s. I. 11.250 22.500 11,25 1.000 18.000 36.000 18,00 1.500 II. 7.500 15.000 7,50 1.000 12.000 24.000 12,00 1.500 III. 5.625 11.250 5,62 1.000 9.000 18.000 9,00 1.500 IV. 4.500 9.000 4,50 1.000 7.200 14.400 7,20 1.500 V. 3.750 7.500 3,75 1.000 6.000 12.000 6,00 1.500 Potreba po zaščiti svojega doma, kamor se po napornem delu vračamo vsak dan je nujna, saj svetovne statistike dokazujejo, da je največ nesreč ravno doma, medtem ko so prometne nesreče šele na drugem mestu. Ob naporu za ureditev čim prijetnejšega doma pa često pozabimo, da se kljub pazljivostim in dobremu vzdrževanju premoženja lahko pripeti nesreča, ki žal ne počiva. Takrat, ko je običajno že prepozno, se spomnimo ZAVAROVANJA. Napačno bi bilo mišljenje, da se lahko človek zavaruje proti vsem morebitnim dogodkom, dejstvo pa je, da se z zavarovanjem lahko prenese dobršen del nesreč- ZAVAROVALNE VSOTE PRI PREMIJI £ din 12 z dnevno odšk. »■ jpjgjgi din 12 brez dnevne odšk. Smrt Inv. :JD. odš. N. s. Smrt Inv. N. s. I. 27.000 54.000 27,00 2.000 81.000 162.000 2.000 II. 18.000 36.000 18,00 2.000 54.000 108.000 2.000 III. 13.500 27.000 13,50 2.000 40.500 81.000 2.000 IV. 10.800 21.600 10,80 2.000 32.400 64.800 2.000 V. 9.000 18.000 9,00 2.000 27.000 54.000 2.000 Priporočamo vsem čla- ločijo za zvišanje zava- kaj se mu jutri lahko i m m $ Če nezgode ni mogoče preprečiti, se ji izogniti, pa je s kolektivnim nezgodnim za varovali jem mogoče zelo ublažiti težke gmotne razmere, v katere pahne nezgoda družino, ki je izgubila hranitelja ali družino, katere član je zaradi nezgode nesposoben za delo. Tak odgovor - potrjujejo tisoče vdov in tisoči invalidov, ki jim je Zavarovalnica SAVA izplačala zavarovalnino takrat, ko so jo najbolj potrebovali. nom kolektiva, da se od- rovanja, ker nihče ne ve, zgodi. Nezgodno zavarovanje je v nekem pogledu važnejše in bolj potrebno kot kako drugo zavarovanje. Vsaka škoda na imetju se da nadomestiti, dokler smo zdravi in sposobni za delo. Pri nezgodah, ki imajo za posledico popolno ali delno nezmožnost za delo ali pa celo smrt, pa postane negotov prav nadaljnji zaslužek, ki je vir vsemu ostalemu. Odškodnina je večja, če je premija višja. Nepričakovana nezgoda, ki uniči ali zmanjša delovno sposobnost človeka, s tem povzroči gmotno škodo poškodovanca in pahne njegovo družino v hudo stisko, čemur pa v neki meri pomaga odškodnina iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja. Kako se lahko člani zavarujejo, nam pokažejo primeri iz tabel. M Gostinsko podjetje PAKA Velenje obvešča in priporoča Obveščamo vas, da igra vsak dan v restavraciji JEZERO kvintet »OTO PESTNER« iz Celja. Poje Frenki. VSAK TOREK JE RESTAVRACIJA »JEZERO« ZAPRTA (I. 10. do 30. 4.). VABIMO VAS, DA OBIŠČETE RESTAVRACIJO »JEZERO«, KI JE OGREVANA. ^ ,SIOIVIA< -ŽALEC 99 SIGMA" -TO Rrvi trajnogoreci kotel Kombinirani trajno goreči kotel za centralno ogrevanje na trdo, tekoče in plinasto gorivo: • specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov • gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem • velik emajliran bojJer • avtomatsko delovanje • kapacitete od 20.000 do 100.000 kcal/h Proizvajamo: • trivlečne toplovodne kotle do 2.500 kcal/h • sanitarne stene »Sigma blok« Izvajamo: • montaža vodovodnih in klimatskih naprav, zunanjih plinskih in vodovodnih vodov in razne usluge Delovnim in poslovnim ljudem želimo srečno novo leto 1974 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža in očeta MARTINA DOLARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in cveije ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupancu za vso pomoč in skrb. Žalujoči: žena Fanika, sin Milan, hčerke Slavica, Darinka in Ivica z družinama uspel nogometni turnir V telovadnici RŠC je v počastitev 29. novembra nogometna sekcija Šolskega športnega društva RSC priredila turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 25 ekip iz Šmart-nega ob Paki, Šoštanja, Celja, Stor, Maribora, Mislinja, Rečice ob Savinji in Velenja. Prvi dan so fcila pretekmo-vanja. V zaključni del turnirja pa so se uvrstile ekipe: Gorenje, RŠC, Šmartno »A« in e-kipa Slandrove ulice. V medsebojnih srečanjih so dosegli naslednje rezultate: TGO Gorenje : Slandrova ul. 8:5, RŠC : Šmartno »A« 8:2, v finalnem srečanju pa so Gorenčani premagali RŠC z rezultatom 9:5 (7:1) in prejeli pokal. Za ekipo Gorenja so igrali: Novak, Carli, Perger, Golob in Cafuta; za RŠC: Biščič, Ilu-skič, Mustafič, Nežmah in Sof-tič. Vrstni red najboljših: 1. TGO Gorenje, 2. RŠC, 3. Šlandrova ulica, 4. Šmartno »A«. Nastopili so tudi nogometaši slovenskega atletskega kluba iz Celovca. ki so se pomerili z ekipo RŠC. Zmagali so velenjča-ni iz rezultatom 9:5. Tekmo sta sodila Ivo Blekač in Franc Nežmah. Občinsko prvenstvo strelcev Na strelišču RŠC Velenje je bilo občinsko prvenstvo v streljanju z standardno zračno puško. Sodelovalo je 20 tekmovalcev. To je prvo občinsko prvenstvo s tovrstnim orožjem. Strelci so dosegli zelo dobre rezultate. Občinski prvak je postal Franjo Žučko z dobrim rezultatom 356 krogov. Favorita tega prvenstva sta bila Dušan Perkač in Milan Osredkar. Rezultati članov: 1. Franjo Žučko 356 krogov, 2. Dušan Perkač 346 krogov, 3. Kari o Gril 336 krogov, 4. Hinko Bola 334 krogov, 5. Milan Osreclkar 333 krogov; rezultati mladinci: 1. Jože Satler 320 krogov, 2. Jože Detlbah 315 krogov, 3. Mirko Panič 299 krogov. V streljanju s standard- ZAHVALA Ob izgubi naše ljube mamice, žene, tete, babice __in prababice ANTONIJE ŠTRIGL roj. Poprask se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so jo spremljali na zadnji poti in darovali vence ter cvetje. Za nudeno zdravniško pomoč se zahvaljujemo dr. Pirtovšku in sestram iz zdravstvenega doma Šoštanj. Zahvaljujemo se tudi sindikalni organizaciji in sodelavkam iz rudarskega šolskega centra za vence in tolažbo, godbi Zarja za zaigrane žalostinke ter govornikoma Milošu Volku in tov. Rženu. Žalujoči: hčerka Ivana s sinovi dom kulture velenje razpisuje prosto delovno mesto direktorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: ® imeti mora srednjo strokovno izobrazbo in vsaj pet let prakse na področju kulturne dejavnosti in pet let prakse na vodilnem mestu v grafični industriji • cla je splošno razgledan na področju glasbe, filmske dejavnosti in kulture nasploh, O znanje vsaj enega svetovnih jezikov ® imeti mora ustrezne organizacijske sposobnosti • biti mora politično neoporečen Pismene ponudbe s podatki o strokovni izobrazbi in praksi ter opisom dosedanjega službovanja naj kandidati pošljejo v osmih dneh Razpisni komisiji Doma kulture Velenje. TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE in PLESNI ŠPORTNI KLUB VELENJE vabita • v soboto, 22. decembra 1973 na republiško prvenstvo v standardnih plesih, ki bo ob 18. uri v telovadnici RŠC. (Ker je športni ples gojen samo v Sloveniji, je to obenem tudi državno prvenstvo.) • V nedeljo, 23. decembra 1973 pa na mednarodni plesni dvoboj prijateljskih mest Velenje—Schiedam, ki bo ob 18. uri v Domu kulture v Velenju. Pokrovitelj obeh prireditev je Ljubljanska banka — podružnica Velenje. Vljudno vabljeni no zračno pištolo je bil najboljši Hinko Bola s 371 krogi in dosegel nov občinski rekord. S tem rezultatom se je prebil v vrh slovenskih strelcev. Spodbuden je tudi rezultat mladinca Jožeta Detlbaha s 342 krogi. Rezultati: 1. Hinko Bola 371 krogov, 2. Jure Mogli-nicki 352 krogov, 3. Jože Detlbah 342 krogov, 4. Franjo Žučko 341 krogov, 5. Dušan Perkač 341 krogov. F. Žučko ZMAGA MISLINJCANOV V predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v slovenski odbojkarski ligi so Mislinj-čani dosegli zmago. V telovadnici RŠC so premagali ekipo Trimo iz Trebnjega z rezultatom 3:1. Prvi niz so dobili domačini s 15:13, nato so gostje Izenačili z istim rezultatom. Tretji in četrti niz pa so znova dobili Mislinjčani in tako zasluženo zmagali. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV Skupščina občine Velenje je pripravila prvo srečanje ostarelih občanov, ki bo dne 26. 12. 1973 ob 16. uri v Kulturnem domu v Velenju pod pokroviteljstvom predsednika občinske skupščine tov. Nestla Žganka. Kot starejše občane je občinska skupščina izbrala vse tiste, ki so starejši kot 77 let, oziroma, ki so rojeni do vključno 31. 12. 1896. leta. Čeprav bodo udeleženci srečanja prejeli posebno pismeno vabilo, prosimo vse tiste, ki vabila iz različnih vzrokov ne bi pravočasno prejeli, da se srečanja zanesljivo udeležijo. Na srečanju bo posebna pozornost posvečena najstarejši občanki in najstarejšemu občanu. S kulturnim programom pa želijo ob nagibu starega leta razveseliti in se zahvaliti starejšim občanom za njihovo delo, ki je pripomoglo, da nam je življenje sedaj lepše in boljše. Vljudno vabljeni. Odsek za družbene službe pri Sob Velenje OPRAVIČILO IN POPRAVEK Pri objavljeni čestitki ob dnevu republike je nastala neljuba napaka. Namesto KLEPARSTVO VODOVOD ŠOŠTANJ je pisalo »Kleparstvo vodovod Velenje«. Delovnemu kolektivu, ki je čestitko objavil, se za neljubo napako opravičujemo. Uredništvo In uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 85-087 . Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Liza Podpečan-Kuhar, Stane Vovk in Rudi zevart • Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar« jc izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je i dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 52800-678-55-263 pri SDK Velenje o Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/72) NOČNI LOV NA MEŠETARJE Zima je čas, ko se narava zavija v lepo snežno odejo in potem čaka prvih spomladanskih žarkov, ko se bo spet razbohotila v vsej svoji lepoti. Po večmesečnem počitku se bo narava znova prebudila, oživela, razcvetela. Kljub temu pa v gozdu ter v njegovi bližini zdaj le ni vse tako mirno kot izgleda na prvi pogled. Tu in tam je že opaziti cvetove prvih telohov, zelo pa se je razcvetela tudi črna trgovina z lesom. Čeprav so dnevi zelo mrzli, ponoči pa se živo srebro pogosto spusti precej pod ničlo, je na naših cestah velikokrat opaziti osamljene tovornjake, ki kar malce težko premagujejo dolge kilometre. Vča- ne bodo tudi kmetje, ki ne upoštevajo zakonskih določil«, nam je povedal načelnik davčne uprave Ferdo Kukovec pred odhodom na eno izmed akcij, ki smo se je udeležili tudi mi. Da bi dobili popolnejšo sliko o Mihael Fijavž je razvezal cerado pod katero so bili naloženi hlodi sih uspešno, velikokrat pa voznika sredi noči preseneti miličnik, ga ustavi, davčni inšpektor pa ga olajša za prometni davek. Črne trgovine z lesom je takrat konec in šofer kar nekoliko »lažje« nadaljuje vožnjo proti svojemu cilju. Zraven pa preklinja, da ni bil bolj previden. Črna trgovina z lesom se je v zadnjem času zelo razcvetela tudi v velenjski občini. Vse več je raznih »me-šetarjev« in kmetov, ki ob prodaji lesa ne plačajo obveznega 27,5 odstotnega prometnega davka pa tudi ne prispevka za biološko amortizacijo ter prispevka gozdnemu gospodarstvu. Kmet ima sicer še čas, da v petnajstih dneh po prodaji lesa pride na občino in plača prometni davek. Vendar so nam na davčni upravi povedali, da doslej še ni nobeden takšen poštenjak potrkal na njihova vrata in poravnal obveznosti. »Trdno smo sklenili, da bomo stopili na prste raznim prekupčevalcem, ki prav odirajo kmete. Izvzeti tem, kako izgleda prekupčevanje, smo v tem mesecu enkrat odšli na delo skupaj z miličnikom, davčnim inšpektorjem ponoči, drugič pa podnevi. S sabo smo vzeli tudi naše najmočnejše orožje — fotoaparat, v nočni akciji pa še fleš. Bil nam je zelo potreben, saj je prekupčevanje ponoči zelo skrivnostno. 8. DECEMBER PONOČI Skupaj z davčnimi inšpektorji in miličniki smo začeli akcijo. Zasede smo postavili na dveh straneh. Pri odcepu ceste proti Bev-čam smo s fotoaparatom v rokah bili tudi mi. Miličnik je ustavljal tovornjake. Največ jih je bilo naloženih s premogom. Ti niso bili naša tarča, zato smo jih pustili naprej. Okrog 19. ure so izza ovinka zasvetili žarometi. Motor je hrumel in kazno je bilo, da je tovornjak močno otovorjen. Tovornjak, reg .št. CE 488-83 je bil pokrit s plahto in spet smo mislili, da ne bo nič. Miličnika pa to ni zmotilo in je natančneje Naša bliskavica je avtoprevoznika Fijavža očitno zresnila. S fotoaparatom pa nismo mogli zabeležiti njegovih kletvic pregledal. Avtoprevoznik Milan Fijavž iz Bukovci j št. 1 je priznal, da ima naloženih 8 kubikov hlodovine. Nič ni pomagalo, da jo je skrbno zakril pod cerado in to močno povezal na straneh. Iz kabine je zlezel še sopotnik Mihael Fijavž, prav tako iz Bukovelj v bližini Slovenskih Konjic. Trdil je, da je on kupil les in sicer pri Antonu Višnerju s Paške-ga Kozjaka št. 21. Rabil ga bo pri gradnji hiše. Prodajalcu je za hlodovino odštel 3.000 dinarjev, plačal ni davščin. Zato je davčni inšpektor zahteval plačilo davka kar na kraju samem. Prevoznik in kupec pa denarja nista imela pri roki. Odšla sta k Obircu, vendar jima ta ni posodil denarja, ker ju ni poznal. Šofer se je spomnil na sorodnike v Velenju in je odšel k njim. Vrnil se je z denarjem in davčnemu inšpektorju odštel za plačilo prometnega davka 825 dinarjev. Stvar je bila urejena, kupec je dobil potrdilo in naloženo hlodovino sta lahko zdaj brez skrbi odpeljala. Oba Fijavža sta se z nami lepo pogovarjala vse dotlej, dokler ni zasvetila naša bliskavica. Potem pa je šofer vzrojil, češ da se lahko slika kadar sam hoče in vsa stvar ni toliko vredna, da ga bi vlačili po časopisu. Nič mu ni pomagalo. Nedovoljeno trgovanje z lesom smo hoteli tudi slikovno dokumentirati in smo kljub ugovarjanju fotografirali. 17. DECEMBER DOPOLDNE Okrog osme ure dopoldne smo se z občinskim davčnim inšpektorjem Francem Masterlom odpravili na železniško postajo v Šoštanj, odkoder smo dobili sporočilo, da imajo vagon naložen z lesom, lastnik pa nima nobenega potrdila o plačanem prometnem davku. »Kupila in plačala sva pošteno. Nimava kaj prikrivati,« sta začela v en glas govoriti Budimir Maksimo-vič in Žarko Marjanovic, ki sta prišla po les v naše kraje iz Žitkovca, vasi v srbski občini Aleksinac. »Les sva kupila pri dveh zasebnikih v Sv. Florjanu. Potrebujeva ga za gradnjo hiše. Pri prvem, Francu Brusnaku, sva dobila okrogel les; za kubik sva odštela 360 dinarjev, pri drugem, Francu Oblaku, pa sva imela več sreče, saj nama je prodal tesan les. Seveda ga je temu primerno tudi zasolil — 800 dinarjev sva morala odšteti za kubični meter lesa.« »Kako pa sta zvedela, da Brusne r in Oblak prodajata les?« Mlajši — Žarko Marjanovic je že začel pripovedovati, da imata v Velenju nekega prijatelja, ki je menda zaposlen na rudniku, tedaj pa mu je starejši stopil na nogo in naše veselje, da bomo morda izvedeli za ime posredovalca-prekupčevalca v tem primeru, se je v trenutku razblinilo. »Hodila sva od hiše do i čeprav se je pes silovito hiše ter spraševala, če ima- i zaganjal v nas. Še sreča, jo kaj lesa za prodajo. Slu-1 da je bilo to drobno ščene. čajno sva naletela na last-1 Drugače bi najbrž verigo nika in ga vprašala, če je tisti les v gozdu njegov. Namerili smo 6,75 kubičnih metrov. Ker ga potrebujeva vsaj še enkrat toliko pretrgal in naša pot bi bila zaman. Franc Oblak je povedal, da les ni njegov, ampak ga je dobil... menda od soseda, ki mu je bil sva spraševala naprej. Pri | dolžan nekaj denarja. Od- nekem domačinu sva zvedela, da ima Franc Oblak tesan les. Stopila sva k njemu. Za les je zahteval 850 dinarjev, potem smo se zmenili za 800. Govorila šel je v sobo in takoj prinesel 1.430 dinarjev; kot da bi bil denar že pripravljen. Ko je še enkrat prešteval denar pred nami, je dejal, da bo od soseda zahteval, sva še z nekaterimi proda- ; da mu ta izdatek povrne, jalci, vendar nihče ni hotel Še preden smo se poslovili Ta dva pa sta prišla po les iz Aleksinca, plačala...« »■Pošteno sva ga spustiti pod 800. Za naju od njega je dejal, da je pa je bila takšna cena pre- imel veliko dela z lesom, visoka. Pri Oblaku pa sva preden ga je obtesal. »Ve-zato vzela 6,60 kubičnih j ste ves popoldan po šihtu metrov lesa, ker je bil čisto | moram delati, če hočem ob cesti, pa še prevoz je' zaslužiti 120 dinarjev.« To- sam uredil. Brusnakov les nama je prepeljal v Šoštanj neki Turinek. Menda je avtoprevoznik. Zaračunal je dvajset jurjev.« »Ali imata plačan prometni davek«, smo ju potem vprašali. »Niti ne veva, da ga je sploh treba plačati,« sta odgovarjala drug za drugega. »Ne poznava vaših zakonov. Od prodajalca pa tudi nisva dobila nobenega potrdila. Pošteno sva plačala les.« »Ali veste, da lesa ne morete odpeljati domov, če nimate potrdila o plačanem prometnem davku? Ga bosta plačala vidva?« »Ne, midva ne bova ničesar več plačevala. Že tako imava veliko stroškov. Samo za potovanje ter tridnevno bivanje in iskanje lesa bova porabila več kot 1.200 dinarjev. Ne, kar sama naj plačata. Ali pa ga odpeljeta nazaj. Midva ga nisva ukradla. Pošteno sva ga plačala.« Usedli smo se v avtomobil ter se odpeljali v Sv. Florjan. Kupca sta pot odlično poznala. Kot da bi bila onadva domačina, mi pa iz Srbije. Neverjetno. V naše kraje sta prispela šele v soboto pa sta jih imela že v malem prstu. Pri Oblakovih nam je uspelo pozvoniti na zvonec, liko namreč zaračuna drugim za tesanje kubičnega metra lesa. Od Oblaka smo se odpravili še k drugemu prodajalcu — Francu Brusnaku. Pri njem psa nismo nikjer videli niti slišali njegovega lajanja. Smo bili pa toliko bolj presenečeni nad izlivom besed, ki sta jih na nas vlila mož in žena. Še na velenjsko občino ni prišel še nihče prostovoljno plačati prometnega davka od prodanega lesa, sta morala Brusnakova takoj odšteti denar 710 dinarjev. Veliko sreče sta imela Budimir in Žarko v Sv. Florjanu. Kaj bi namreč bilo, če bi prodajalcev ne bila več spoznala. Sama bi ostala lažja še za nekaj več kot dvesto starih tisočakov. Takšne sreče pa ni imel Branko Stojanovič iz okolice Negotina. Ta je iskal les od Velenja do Dravograda in ga končno kupil od treh lastnikov v Doliču. V tem primeru pa verjetno ni šlo za kmete, ki bi radi les čimprej vnov-čili in tako poravnali neplačane davke ter dobili prepotreben denar za nakup življenjskih potrebščin, ampak za pretkane prekupčevalce. Branko namreč ni sklenil kupčije z njimi na domu, pač pa menda kar v gozdu. Tako tudi ni zvedel naslova — kdo so, kje stanujejo. Prodan les so mu pripeljali do glavne ceste, za prevoz na železniško postajo v Velenje pa je moral poskrbeli Branko Stojanovič. Trije prekupčevalci pa so še prej kot v eni uri zaslužili najmanj 2.040 dinarjev. Toliko bi morali plačati prometnega davka. To je namesto njih storil Branko, ki je nujno potreboval deske za pod v hiši. Za konec pa še razmišljanje o tem, zakaj se je tako močno razcvetela trgovina na črno z lesom. V zadnjem času je veliko povpraševanje po lesu v drugih republikah. Če pride do kmeta prekupčevalec, je kmet rešen vseh obveznosti od prevoza pa do plačila prometnega davka. Pa tudi gozdna gospodarstva so včasih neekspeditivna. Eden izmed kmetov se je pritoževal, da je celo pro- Prodajalec (levi) iz Florjana sreča, da je december čas kolin in sta nam besedi prasci ter svinje že kar v krvi. Domačina sta zatrjevala, da sta vedela, da morata plačati prometni davek, vendar nista vedela, da gre to tako hitro. Ker pa doslej sil, da bi prišli po les, vendar jih ni bilo. Seveda je v tem primeru les še slabši, kmet pa je tudi prisiljen prodati na črno, ker enostavno potrebuje denar za življenje. Saj mora vsak dan jesti; podobno kot drugi. Stane Vovk Ljuban Naraks