Umetnost in vzgoja. Piše prof. Fr. Saher. (Dalje.) VII. Usiljuje se vprašanje, ali ne more govoriti tudi učitelj svojim učencetn in jim razlagati umetnine? Nekateri pravijo. da ne. Lichtwarck je ustanovil način. kako se smejo razlagati umetnine. Rein, netnški pedasog, je tudi marsikaj dobrega povedal q tem. Poleg teh je govorilo nebroj drugih. Nemci. Amerikanci. Angleži. — Če nčitelj le opozarja na kvaliteto umotvora, če z zadostno mero spošt.jivosti govori o njem, ne usiltuje svo>ih nazorov. ne sodi in ne usiljuje sodb, ne bode nič pokvaril, če že ne bode dobro uplival. Zlasti naj se ogiblje vsake kritike. ki bi jemala umotvoru ugled: delovati mora. — da rabim Komenskega primero — kakor babica: pri porodu dobrih misli moni poma_rati in zavračati mora slabe nazore s finim okusom. Delovati mora kakor ,,vodnik" nevednerrm, sam mora dosti vedeti in tako sme svojitn učencem govoriti v dober prid. — So popolnoma stvarne kvalitete. o katerih se labko kai pove: kompozicija oblik. barv. tek črt, harmoni.ia tonov. način tehnike, zgodovina umotvora in še niarsika.i. Višje kot vse to stoji umetnikova intuicija! Ta se da le slutiti in to delo čuvstva se mora prepusčati tistemu. ki umotvor uživa. — Tore. misliti je na dva momenta: o umotvoru jncramo nekai vedetl dtup-o čutiti. Kar 1e vede. se iiaj posreduje in poda, kar se mora čutiti, se nai vzbudi. Prvo bo brez dvoma lahko storil učitelj, drugo lažie umetnik. Za oboje je seveda treba svoje izobrazbe. Naše učiteljstvo ni v tem tako nevešče, kakor se včasih domneva. Mncso jih je med učitelji. ki imajo dosti umetniškega čuta, so dobri diletantje. Ali so med njimi tudi umetniki. to naj sodiio drugi. — Naihujše \TDliva kakor med drugimi nestrokovno ali nepedagoško izobraženimi ljudmi tndi v enem delu učiteljstva mnenje, ki ga imajo §e celo prosvitlenejši krogi. da je treba za male začetke v umetnosti. zlasti upodabljajoče umetnosti posebnega daru. (Bodi kar povedano: posebnega ne, pač pa n.i\adneKa zdravega razvoja čutil in duha!) Prokletstvo tega predsodka je posledica, da zanemarjajo nekateri risanje in se ne izobrazujejo v sineri umetniške vzgoje tako kakor bi se mogli in morali. (Da je to le predsodek, o tem in pa v kakem zmislu se more to tolmačiti. o tem bi bilo treba v posebnem poglavju razpravljati. Zgledov in razlogov za naše naziranje je pa na stotine. Prokletstvo omenie- nega predsodka pri starših pa je tudi posledica. da zanemarjajo večkra. to stran umetniške vzgoje. Le majhen del učiteljstva je — in ta del izgine med idealno mislečimi. — ki nima za umetnost in umetniško vzgoio zanimanja. Velik del učiteljev je tudi v risanju dosti sp^reten. Prej bi rekel, da je treba nekaterim več znanja. ki je v zvezi z umetniško vzgojo. Vsi nedostatki bi se dali lahko popraviti, ako bi se le kdo merodajnih činiteljev zanimal za ta del vzgoje in bi se le nekoliko preustrojila učiteljišča. Velika ovira pa je to, da se mora ne le znanie. ampak tudi spretnost učitel.eva razbliniti na premnogo strani. Učiteli mora obvladati več predmetov kakor bodisi kdorkoli. Na katerem zav-odii se predava obvezno o toliko predmetih v enem letniku nega na učiteljišču? In umetnost zahteva več časa nego vsaka druga stroka. Učitelj naj poje. gode. orgla. riše, slika. telovadi. opravlia vrt in poučuje v šoli ducat predmetov. ki zahtevaio deloma prav nadrobne študije. — Vrh tega naj organizira sokolstvo in orlovstvo. sodeluje pri posojilnici. opravlja občinske posle, skrbi za otroško siročad, socijalno oskrbo i. t. d. i .t. d. Ali bi v očigled te nemogočnosti ne bilo v zmislu Nietzschejevih načel. nai se poišče v gojencu ,,osebna moč" in uravna vzgoja glede na to središče — tudi pri učiteljskem naraščaju? Naj bi se osnovala dva tipa učiteljišč. eden tip kjnetiiskega. drugi tip obrtnega značaja. V obeh tipih bi se zalitevala neka gotova mera obče naobrazbe. materijalne, formalne, umetniške, potem pa bi se interesi ločili po potrebi. ki iih zahteva kmetiški stan, torej šola na kmetih, in obrtni ali uradniški stan, — torej šola v mestu. Na vsaki šoli teh raznih tipov pa bi zopet bila prilika. da se bodoči učiteli izobrazi na določno stopnio obče izobrazbe, potem pa v to ali drugo smer. kamor čuti v sebi poklic, za kar se mu zdi, da ima več naravnih sil ali veselja. Nastavljati bi bilo potem treba učitelje na raznih šolah tako. da bi. kakor potrebe zahtevaio. prišli na svoie tnesto učitelji raznih smeri in sposobnosti, ki bi si vzgojno nalogo na zavodu kolikor mogoče delili. kjer bi tega bilo treba. zlasti na večrazrednih in meščanskih šolah, ki jih je osnovati več, kolikor mogoče. Učitelji meščanske šole. usposobljeni za risanje, bi pa morali imeti posebno sposobnost za umetniški pouk. katero bi morali dokazati pri izpitih za svojo stroko. Na v*aki šoli. kier ie več učiteltev. bi moral vsaj eden krepko vihteti zastavo umetniške vzgoje. Umevno je. da bi podpiral tudl druge vzgojne potrebe. kakor bi se tndi nadejal. da drugi njega podpirajo po svoji moči. Učiteljev delokrog ie tolik, kolikor ga mora zmagati diletant y iimetnosti. ki i_o z iskreno ljubeznijo gofi in ki se obenem tudi rad peča z njeno vzgojno silo. Segal zato ne bo v delokrog umetnikov, skTbel pa bo, da vzgoji čut za lepoto v vsakršnem oziru, ljubezen do vira vseh nmetnostnih virov, namreč do narave. ¦— do umotvorov samih in do domovine. Ni toliko skrbi za umetniško vzgojo srednie^oiske mladine. Nam ie zp. vzcoio mase. V Ijndstvu naj se ukorenini čut za lepoto. ki obenem tndi podpira čut za nravnost. Nai bi postali nemogoči prizori, ki so se ponavljali med vojno, ko je vojak uničeval iz samega živinskega nagona vsc. kar imi ie prišlo pod rokc. tudi najbc!.tše proizvode umetnosti. (Znano je. kako so v Italiji portretoin v grajščinskih dvoranah iztikali oči. vtikali naslikanim damani v usta cigarete ter mahali z meči po najlepših ol.matih slikah.) Nai bi se vzgojil čut spoštovanja do umetirasti in njenih del. Naj bi bili nemogoči prizori. ki so se godili tudi v Ljubljani v nepremišlienosti in nerazimru. — Kani 1e nrišel ncdolžen Fernkornov klp predučujoč Radeckega, ki je bil dolgo časa ed.ni posvetni spomenik iz brona? Tu pač ni vedela masa rar.ločevati. kaj je umetnost. kai ie materijalna vrednost in kaj je — narodna zavest. (Dalje prih.)