Poštnina platana v gotovini. Maribor, iefriek f5. februarla f940 Stav. 7. teto III. Cena VSO din Nezaupanje izhaja ferskim, strah iz slabosti. Mahatma tiandhi. Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališka ul. 6 / Tel. 25-67 / lzhaia vsak četrtek Velja, letno 36 din. polletno IS din. četrtletno 9 din. za inozemstvo letno 60 din Rokopisi se ne vračajo / Pošt. ček. rač. 11.787 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Po vojni a a Vse bojujoče se sile zatrjujejo, da jim gre v tej vojni za novo ureditev sveta. Za tako ureditev, ki bo odpravila vse velike krivice pa tudi vse možnosti bodočih vojn. V teh nadvse optimističnih prerokovanjih za konec vojne so si zavezniki in Nemčija popolnoma edini. Seveda pa bi pri točnejšem študiju voinih ciljev spoznali, da si kljub podobnim besedam evropski državniki v svoji zamisli povojne ureditve sveta silno nasprotujejo. O tem je »Edinost« že večkrat pisala. Poleg posebnih vzrokov, ki so sprožili današnjo veliko vojno, so se ob tej vojni nenadoma pojavila nova vprašanja, ki silijo v rešitev. Države in narodi, ki imajo občutek, da se jim je godila pred leti po zadnji svetovni vojni ali pa tudi preje krivica, vedno glasneje poudarjajo nujnost, da se sedaj vendarle že enkrat pristopi delu za odpravo te krivice. Pri tem pa zadevajo na odločne odklonitve, češ, tako reševanje bi v teh časih povzročilo še večje zmede in bi morda vojni požar razširilo še na druge pokrajine. V naši bližini spadata v to vrsto držav Madžarska in Bolgarija, ki prav sedaj naglašata svoje neporavnane račune na-pram Romuniji. Toda Romunija je danes v obrambi obstoječega stanja bolj odločna kakor kedaj preje. Dobro se namreč zaveda, da bi najmanjša privolitev v ka- ka »popravila« lahko sprožila plaz, ki se ne bi dal več ustaviti. Podobno je stališče Velike Britanije na-pram zahtevam indijskih narodov. Indija je dobila že med svetovno vojno obljubo, da bo postala dominion z veliko samoupravo. Ta obljuba bi se naj izvršila takoj^ po svetovni vojni. Vendar do tega ni prišlo. Razlogov zato navajajo več. Angleži seveda druge kakor Indijci. Dočim trdijo Angleži, da so se lahko prepričali, da indijski narodi še niso dovolj zreli za tako široke samouprave, se Indijci pritožujejo, da Angleži sploh niso imeli namena ugoditi indijskim prošnjam, ampak so obljubili samo radi sile, v katero so prišli med svetovno vojno, v kateri so sl morali zagotoviti pomoč in sodelovanje vseh narodov »britanske zveze narodov«, kakor imenujejo sedaj angleški državniki Veliko Britanijo. Indijski kongres, ki je pred kratkim zopet ostro zahteval in disko samoupravo, je sedaj pri novj obljubi, da se ^ bodo vsa ta vnrašanja reševala t>o vojni, zahteval takojšnjo rešitev, Vprašanje je, ali bo v teh zahtevah uspel. Ce bi se vojna priostrila in bi bila Velika Britanija še bolj prizadeta, bi Indijci — seveda, če bi pokazali dovolj odločnosti in discipline — morda uspeli. V primeru pa, da bi se vojna proti pričakovanju kmalu končala, bi prišli Indijci v podoben položaj kakor tik po svetovni vojni in bi morali s svojim bojem tako rekoč na novo pričeti. Povsem drugačno je stališče Italije, ki stalno poudarja, da je njena nevtralnost samo začasna in da čaka na ugoden trenutek, ko pride tudi ona s svojimi zahtevami na vrsto. Ona nikakor ne namerava čakati do konca vojne in šele tedaj uveljavljati svoje zahteve. Zdi se, kakor da bi zapaane demokracije tem dovolj od ločnim zahtevam ne bile več povsem nasprotne. Saj je bila Italija v podobnih prilikah med svetovno vojno s svojim vstopom v vojno ogromno pridobila. Tudi danes lahko kljub svojemu prijateljstvu z Nemčijo, ki ga, kakor zatrjujejo njeni državniki, ne namerava opustiti, zavezni-kem silno pomaga, če drugače ne, na Finskem, kjer ima Italija z obema demokracijama popolnoma enake poglede in enake koristi. Morda se te koristi skladajo tudi na Balkanu. Za danes o tem še ni mogoče soditi. Mi, ki stojimo ob strani, si prav tako, kakor vsi narodi sveta, ne želimo ničesar bolj goreče kakor, da bi bil mir, ki ga bodo po tej vojni sklenili čim trajnejši in da bi vseboval čim manj takih točk, ki bi mogle vzbuditi med' kakim narodom zagrenjenost ali celo želje po maščevanju. Kmečka vojna leta 1573 Te dni se, kakor vsako leto, spominja slovenski in posebno hrvatski kmet velikega upora 1573. Lepo bi bilo, če bi se tudi med Slovenci uvedla navada, da bi se kakor na Hrvatskem vsako leto v februarju po časopisih in s predavanji spominjali velikih in junaških dni našega kmeta. (Op. uredništva.) Do leta 1573 je bilo precej manjših in večjih puntov v naših krajih, toda to so bili le neorganizirani upori brez pravega načrta, šele velika kmečka puntanja leta 1573 je imela jasnejši program, ki je zahteval popolno osvoboditev kmeta izpod gosposkega jarma. Pogoji za upor so bili kakor vedno nečloveško izkoriščanje delovnega kmečkega ljudstva. Z napredujočo civilizacijo ter z uvedbo denarnega gospodarstva so rasle potrebe plemstva in gospode, s teni pa so rasli kmetu davki in so se mu krajšale pravice ker je moral plačati potratno in brezdelno življenje gospode. Tudi cerkev je zahtevala vedno več. Na vso to hevoljo so od 14. stoletja skozi 300 let pustošili naše kraie Turki, ki so ubijali in uničevali, a ljudstvo ie moralo plačevati vojne davke in graditi utrdbe. Naš slovenski. hrvaški in srbski kmet je zaustavlja! turške navale na Evropd, da se je lahko razvijala, sam pa ie kulturno zaostal. Vrh vsega ie tedaj divjalo med našim narodom nešteto nalezljivih bolezni ter kuga, ki je pobrala na tisoče žrtev. Radi kuge je nastalo pomanjkanje, ker je manikalo ljudi za obdelovanje zemlje. Splošno nezadovoljstvo pa so še povečale razne državne odredbe proti kugi. Na vso to nesrečo pa ie gospodka žalila čut kmeta z zaničevanjem njegovega človeškega dostojanstva, ker ie zlorabljala in posiljevala kmečke žene in hčere. Godile so se strahovite krivice, a kmet se ni mogel nikamor pritožiti, ker je bil plemič njegov gospodar in sodnik. Za vsako malenkost je lahko graščak sodil tlačana po pravem ali krivem na zapor, pretepanje. natezalnico, rezanje ušes, nosa ali na smrt. Toda plemstvo je izgubljalo svojo moč. Ko se je razvijala obrt in trgovina, je dobilo plemstvo fevdalno naturalno gospodarstvo težke udarce. Razvijala so se mesta m iačalo se je meščanstvo, ki ie zahtevalo svoj delež. Rasla so nasprotja med meščanstvom in plemstvom na eni in med kmeti in plemstvom na drugi strani. Tako so nastala tri gibanja: plemiško, meščansko in kmečko-ljudsko. * Prepad med vladajočimi in revnim delovnim ljudstvom se je večal. Z gosposke strani je bil vedno večji lov za slavo, bogastvom in uživanjem, na drugi strani pa je bilo oropano in potlačeno kmečko ljudstvo. Slične razmere so vladale po celi Evropi, zato so v raznih državah nastali kmečki upori in uporne misli so se širile dalje. Pred 367 leti je izbruhnil v slovenskih in hrvaških krajih veliki kmečki upor pod vodstvom Matije Gubca. Takrat so bili slovenski in hrvaški kmetje-tlačani brez-lična množica brez večjih narodnih razlik. Takrat še ni bilo narodnih mej, ampak je vsa ta kmečka »gmajna« služila često eni in isti tuji nemški ali madžarski gosposki. Kmet je bil povsod enako izkoriščan, zato se je združeval v borbi za boljše življenje. Neposreden povod tega upora je bilo zločinsko postopanje madžarskega graščaka Ferenca Tahija in njegov spor z grofico Henigovico radi graščine Sused-grad. Od začetka so se kmefie borili med seboj za gospodo, toda kmalu so uvideli, da imaio od tega samo nehvaležnost in škodo. Uvideli so, da je gospoda vsa enaka in da »vrana vrani ne izkliuje oči«. Hrvaškim kmetom so se pridružili še slovenski kmetje, ki so prav tako trpeli pod tlačanskim jarmom. Ta upor ni bi! navaden »punt« iz obupa, ampak dobro organizirana kmečka vojska, ki je imela svoje politično vodstvo v kmetu Matiji Gubcu, vojaško vou-stvo pa v Iliji Gregoriču. To ie bil stanovski, razredni boi za socialne človeške pravice in svobodo! Tu je bil že precei iasen načrt za pravičen družben red! Kmetie so se hoteli rešiti gosposkega iz-koriščevanja. Odpraviti nepravične davke, carine in mitnine itd. ter odpreti svoboden promet do morja. Hoteli so ostati zvesti vladarju, toda niso hoteli biti sužnji, amoak svobodni liudje na svoji zem-lii. Hoteli so ustanoviti cesarsko vlado v Zagrebu za vse slovenske in hrvaške pokrajine in se brigati za Vojno Kraiino. S tem načrtom bi uničili stari fevdalni družbeni red in uredili novi. katerega je prinesla komai po več kot 200 letih francoska revolucija in leto 1848! Upor je bil radi splošnega gosposkega in družbenega položaja hitro v krvi zadušen. Kmetje niso imeli družbenih in gospodarskih pogojev za uspeh, ker je bilo meščanstvo, ki se je zbalo za svoje imetje, proti kmetom. Krvavi ples, ki se je začel 29. januarja 1573. leta je bi! že v dveh tednih končan. Dobro oborožena, izurjena, plačana gosposka vojska, ki ji je pomagala vsa gospoda, je zmagala nad hrabro toda slabo oboroženo in izvežba-no kemčko vojsko. Maščevanje je bilo strahovito! Ljudi so mučili in ubijali ter uničevali kmetovo borno metje. Dali so kronati in ustoličiti Gubca kot »kmečkega kralja« na žarečem železnem prestolu za pustno veselje... Nešteto ljudi je bilo mučenih, nešteto otrok je ostalo sirot in žen vdov. Mnogo domov ie bilo pretvorjenih v pogorišča. Preteklo je morje krvi in solz! Nekaterim so odsekali ušesa m nosove, do bodo v strah in trepet bodočim rodom in da bodo pomnili, da se ne sinejo upirati. čeprav izgleda, da so kmečki upori propadli brez uspeha, vendar ni tako. Ni sile, ki bi zadušila človeško težnjo za pravico in napredkom! Kmečki upori šo rušili fevdalni red in pripravili pot ha-Dredku. In z napredkom so dobivali kmetic večje pravice. š. A. bodo vsi popolnoma enakopravni, da ne bo ljudi s predpravicami niti ljudi brez pravi«. Beseda o politiki »Politika ni palitikarstvo, kakršnega uganja naše javno življenje. Ona ni ciu-šesloven problem, niti problem volivnih geometrij, lepih člankov in govorov in globokih poklonov volivcem ob volitvah. Ona je problem kruha in dela, socialne zaščite in gospodarske prosperitete... Nad sedanje politikarstvo (prihaja) Sodoma in Gomora. Ljudske množice čakajo organizatorjev, ki jih bodo povezali v veliko strjeno celoto in jih popeljali k aktivnem udejstvovanju in če treba še tako velikim naporom, da se ustvarijo možnosti boljšemu gospodarskemu procvitu in vzbude spet upi, nade in veselje do življenja«, piše »Ljudski glas« 10. februarja. Or. Krnfevic o volitvah v hrvatski sabor in v skupščino Na zboru HSS v Daruvaru je pred veliko množico poslušalcev govoril tajnik HSS dr. Krnjevič ter med drugim označil stališče HSS do skupščinskih in saborskih volitev. Takole je govoril: Danes govorijo mnogo o volitvah v skuoščino in v sabor. Ni še gotovo, kedaj se bodo vršile, toda vršile sc bodo v najkrajšem času. Volitve v sabor bodo zelo važne, ker bo sabor prerodil našo domovino. Kar se tiče skupščinskih volitev, je zadeva drugačna. Beograjska skupščina je le začasna dokler ne izvedemo dokončne preureditve države. Toda volitve v sabor kakor tudi v skupščino so zelo važne. Ostati moramo složni in biti moramo pripravljeni, da to našo sloeo pokažemo kakor v letih 1920, 1923, 1935 in 1938, da da bodo Hrvatie sami svoji gospodarji. Odnošaji s Srbi bomo uredili tako, da Uredba o kontroli cen Trgovinski minister je sedaj predpisaf napovedano uredbo o kontroli cen, s katero se je javnost bavita že del j časa. Prvotno besedilo uredbe je bilo umaknjeno. Po tej uredbi bosta ministra za trgovino in za socialno politiko določila blago, ki spada pod to uredbo, ki se ne bo nanašala na vse blago, ampak v glavnem le na življenjske potrebščine, v prvi vrsti na živila. Pod uredbo tudi ne spada prodaja lastnih proizvodov kmetovalcev. Uvozniki, trgovci na debelo in proizvajalci ozir. predelovalci smejo povišati cene le, če se poprej obrnejo do pristojnega oblastva in dobe od njega potrebno dovoljenje. V prošnji morajo navedbe natančno dokazati. Urad za kontrolo cen mora odločitev izdati v 7 ozir. 15 dneh in sporočiti prosilcu, da poviša cene ali pa da prošnjo zavrne. Prošnja se lahko naslovi tudi preko pristojnega Združenja trgovcev, ako gre za celo vrsto prosilcev. Urad za kontrolo cen bo v najkrajšem času proučil vse dosedanje cene in jih bo, ako se mu bo zdelo potrebno, znižal. Določene cene bodo potem veljale kot maksimalne cene, po katerih se je treba ravnati. Brez predhodne odobritve "se ne sme blago prodajati po višji ceni. Ministra za trgovino in za socialno politiko lahko za gotovo blago tudi določita maksimalne cene za vso državo, ki se bodo lahko spreminjale le po naknadnih odločbah urada za kontrolo cen. Pri vsak: prodaji je,treba v naši državi predelovalcem (proizvajalcem in trgovcem) izdati obvezen račun', ki mora jasno vsebovati kakovost prodanega blaga. V poslovnih prostorih se lahko po posebnih organih izvede kontrola cen in morajo organi dobiti vse ootrebne dokaze, ki jih bodo zahtevali. Pristojna oblast za kontrolo cen je. banska uprava. Pri okrajnih glavarstvih bodo postavljeni posebni strokovni 'kontrolorii cen, kr bodo nadzorovali izvajanje uredbe in se Davili z gibanjem cen. Po potrebi sc postavlja v večjih mestih tudi krajevni kontrolorji cen. Pri trgovinskem ministrstvu se osnuje urad za kontrolo-cen, ki mu bo Stal ob strani poseben odbor. Dolžnost obeh je spremljati razvijanje cen in storiti v zaščito konsumentov vse potrebno. Za prestopke te uredbe so določene zelo stroge zaporne in denarne kazni, do 6 mesecev zapora in 50.000 dinarjev. Predzadnji številki ie bila priložena položnica. Kdor je naročnino že poravnal vsaj deloma tudi za leto 1940., naj izvoli položnico shraniti za prihodnje nakazilo ali pa odstopiti prijatelju, ki ga pridobi za novega naročnika! Od zamudnikov pričakujemo, da bodo storili svojo dolžnost Nekatere stare zamudnike bomo moral? črtati radi zlorabe našega zaupanja. UPRAVA »EDINOSTI« Maribor; Kopališka ulica'6 7 dni domačih vesti % Banski svet zaseda v Ljubljani. Ban dr. Natlačen je imel obširen ekspoze. Predlog banovinskega sporazuma znaša 139,831.260 din in je za 2,807.990 din višji od lanskega. G. ban je razvil nadalje sliko slovenskega gospodarstva'in se posebno podrobno bavil s komunistično propagando v Sloveniji ter pohvalno omenil časopise »Slovenec«, »Slov. dom«, Domoljub«, »Straža v viharju«, ki so mnogo storili za pobijanje komunistične nevarnosti. Posebno ostro se je g. ban obrnil proti tisku, ki pri tej protikomunistični borbi ■ ne sodeluje, ampak le pasivno opazuje. Velik del inteligence stoji na nekem oportunističnem stališču, ki računa za vse primere. Sledila je obširna debata, ki je razsvetlila protikomunistično borbo iz vseh vidikov. Med drugim je pal predlog o nadomestitvi orožništva z državno policijo posebno v industrijskih krajih. V ,Času, ko to( pišemo se seje nadaljujejo. > G. ban dr. Natlačen je na seji banskega sveta ostro obsodil nek dnevnik, ki je prinesel potvorbo njegovega govora o komunizmu. V »Slovencu« beremo, da veljajo ti očitki »Jutru«. Gre za tri mesta v govoru. »Jutro« piše, da je g. ban pohvalil nekatere liste, dočim je g. ban, kakor razlaga »Slovenec«, samo ugotovil i dejstvo, da ti listi odločno pobijalo komunizem, dočim del tiska molči. V »Jutru« pa stoji: »Ostali tisk v državi molči.« Tretje mesto se nanaša na srednješolce, ki so v službi kominterne. V »Jutru« stoji pri tein besedica baje, dočim je g. ban rekel: »Imamo dokaze...« »Jutro« še enkrat pomafiskuje celotni banov govor in . svoj izvleček. * Ministrski predsednik Cvetkovič je govoril na seji banovinskega odbora JRZ o naših zunanjepolitičnih in notranjepolitičnih prilikah. Poudaril je, da je naš narod preživel dovolj vojn in da ie prišel čas, da živi v miru. V vojno bi šli samo, če bi nas kdo napadel. V notranji politiki gremo, je dejal ministrski predsednik Cvetkovič, postopni demokratizaciji nasproti. Novi volivni zakon, ki predvideva tajne volitve to jasno dokazuje. O JRZ pa je izrazil ministrski predsednik mnenje, da so jo hoteli pred leti soraviti v fašistične vode, toda naš narod fašizem odklanja, zato je ta poizkus propadel. Treba je zbrati vse radikale in pričeti z novo organizacijo. £ Zagrebška policija dobi oklopne avtomobile, ki bodo opremljeni s strojnicami. Sploh se bo popolnoma modernizirala. Nakup mora potrditi še banska oblast. * Okrožni odbor Rdečega križa, ki je imel te dni svoj letni občni zbor, ima sedaj 1364 članov, od teh 437 rednih. Za predsednika je bil zopet izvoljen bivši državni pravdnih dr. Ivan Jančič. $ Upokojen je bil ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani dr. Janko Lokar. m a ■ a mn -■ g s Američani m pom sc Finski Kako sodil© o tem Skandinavci V časopisu »Politiken« je izšel članek, ki ostro kritizira stališče USA v današnji vojni, članek je zanimiv, zato ga prinašamo v izvlečku. Mimo se lahko trdi, da se nihče na svetu ne more znajti v ameriški politiki. Najprej so izjavili Američani, da lahko brez nadaljnjega dobavljajo Finski orožje in municijo, ker se ona ne nahaja v vojni s Sovjetsko Rusijo. To formulo je baje iznašel Cordell Hull in tedaj so se ljudje čudili inteligenci ameriškega državnega tajnika. Izjavil je dobesedno: »Zakon o nevtralnosti ne prihaja proti Finski v poštev, ker je komisar za zunanje zadeve Molotov pred kratkim izrecno izjavil, da se Sovjetska Rusija ne nahaja v vojni s Finsko. Ves svet je pričakovat, da bo Amerika portala na Finsko' mnogo vojnega materiala. V Ameriko je prišla finska komisija in 'Normi, tekač svetovnega slovesa^ mora nastopati v raznih varietejih Zedinje- nih držav, da dela reklamo za Finsko. Govorilo.se je že o kreditih, ki bi naj dosegali 100 milijonov dolarjev. Ko bi naj prišlo do izplačila pa so »učenjaki Amerike« odkrili, da je nemogoče dati kredit bojujoči se Finski, .vendar se je sestala t. im. »borzna komisija«, da spravi finsko posojilo na tržišče. To posojilo je popolnoma privatnega značaja in na njem bodo delali tako dolgo, da ne bo več potrebno ... Potem je prišlo novo poročilo o državnem kreditu 10 milijonov dolarjev, toda z izrecno odredbo, da se za ta denar ne sme kupovati orožje... Ves svet se sprašuje, kaj naj bi finska komisija storila s temi milostno podeljenimi 10 milijoni, če zanje ne sme kupovati orožja. Ali naj si Finci nabavijo nekaj luksuznih avtomobilov? K temu so prišle še vesti, da je Roosevelt na konferenci tiska rekel, da Amerika Finski ne more pomagati, ker je v vojni. Mogli bi samo pošiljati orožje švedski oziroma Norveški. Skratka Finska je ostala brez orožja in municije. Samo Francija ji je poslala večjo pošiljko, za katero se je ministrski predsednik Ritty zahvalil Daladieru. V Skandinaviji se silno čudijo postopku Zedinjenih držav. Mar nikomur v Ameriki ni prišlo na um, da bi razmišlial o posledicah takega postopanja. Kaj bo mislil svet o položaju na Finskem, če USA tej siromašni zemlji ne da večjih kreditov. Vsak bo rekel: »Finska je izgubljena in radi tega nočejo več Američani riskirati svoj denar. « Finci so se na Američane še najbolj zanašali, saj se zavedajo, da zavezniki pri najboljši volji ne morejo toliko pomagati, ker se sami borijo na življenje in smrt. Če Američani ne bodo pomagali, ne bo nihče pomagal, žalostno je, pristavlja »Politiken«, da stavljajo Zedinjene d.zave radi 100 milijonov na kocko usodo Finske in da s tem Rusijo podpirajo. Na zagrebškem vseučTščo so izvo- j lili 7 novih profesorjev: Barado, Tomaši- j-ča, čepullča, Pričo, Dragašiča in Toma- ■ šeca. j sfc- Nagla smrt jc te dni ugrabila^ v Ma- ' riboru v eni noči dva odlična moža. Nenadoma je preminul ravnatelj mariborske podružnice Celjske posojilnice Franjo Pi-šek, star 58 let, ki se je udejstvoval na gospodarskem, kulturnem in narodnem področju. Volil ie po 5000 din Dijaškemu kuhinjama v Mariboru in Celiu, Sokolu in Ciril-Metodovi družbi. — Kap je zadela bivšega ravnatelja in dirigenta Glasbene Matice v Mariboru Josipa Hladka-Bohiniskega, starega 61 let. Pokojnik je bil glasbenik in zborovodja in se je pred leti udejstvoval tudi v Sarajevu. * Zdravnikov je sedaj v Sloveniji 624, kakor so poročali na nedeljskem občnem zboru zdravniške zbornice. Večina zdravnikov jc zaposlena pri raznih bolniških blagajnah ali v bolnicah. Dohodki od privatnih ordinacij stalno nazadujejo, ker se vedno več prebivalstva poslužuje bolniških blagajn in podobnih ustanov. 1 Med Jugoslavijo in Bolgarijo bo prišlo do tesnejšega gospodarskega sodelovanja. V nedeljo se je vršila ustanovna skupščina jugostovansko-bolgarske trgovinske zbornice. Prisotna sta bila jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres in 'bolgarski minister dr. Zagorov. j#. 6705 brezposelnh imajo v Zagrebu. Zimski čas jo najbolj ugoden za pridobivanje naročnikov. Cenjeni zaupniki in prijatelji „Fdinosti“ naj ga za lo porabijo, da bomo vsi • vkup imeli ustrezen delež na poštenem pospeševanju pravičnih toženi kmečko-delavskega človeka in našega občestva! 7 dni ©o □ Novo mirovno akcijo so pričeli v Ameriki. Pomočnik zunanjega ministra Sumrner Welles je odpotoval na italijanski ladji »Rex« v Evropo in bo potoval po evropcirih prestolicah. Obiskal bo Rim, Pariz, Berlin in London ter se bo pogovarjal o morebitni obnovi miru. Dočim so v Ameriki še precej prepričani o uspehu \Vellesove m kije, so v Franciji in Angliji silno skeptični. Saj stavita obe demokraciji kot pogoj jamstva trajne vrednosti, ki jih v nacionalno socialističnem režimu ne vidita. □ Sovjetski pritisk na Karelijsko ožino se v nezmanjšani meri nadaljuje. Po finskih poročilih so vsi napori sovjetske vojske zaman, sovjeti pa poročajo,* da so osvojili 23 fnskih utrjenih položajev, od katerih je 21 betoniranih in opremljenih s topovi. Dobi’i so 230 tinskih strojnic in 23 topov. Glasilo sovjetske vojske »Kras-naja zvezda« pa svan pred prezgodnjim optimizmom, ker se Finci hrabro branijo. Finska je dobila doslej 700 letal, od teh 400 iz Anglije. Ta letala vodi 400 poljskih pilotov. □ Med poljsko vlado v Franciji in vlado Velike Britanije se vršijo razgovori o vojnih ciljih. Poljska vlada bi si bila rada na jasnem o bodoči urodi in o bodočih mejah svoje domovine napram Nemčiji in Sovjetski Rusiji. □ Švedsko komunisFčno glasilo »Nya Dag« je bilo ustavljeno. Pri znanih komunistih so izvršile švedske oblasti hišne preiskave. □ Med Bolgarijo in Sovjetrko Rusijo se z 18. februarjem otvori redni zračni promet. □ Francoski ministrski predsednik Da- ladier je na seji parlamenta poročal o najdbi raznih kompromitirajočih listin na pariškem sovjetskem poslaništvu. Med listinami je bila tudi neka vprašalna pola nemške Gestapo o priljubljenosti Dala-diera in o podobnih vprašanjih, ki zanimajo Ruse, oziroma Nemce. Parlament ie izglasoval Daladieru zaupnico. □ Položaj na Bližnjem vzhodu postaja od dneva do dneva bolj napet. V obmejnih pokrajinah se že zbirajo velike armade. □ šef romunske mladinske organizacije je obiskal Rim, kjer so ga prijazno sprejeli. □ V luki Pemabucco se je doslej zbralo že deset nemških ladij, ki hočejo predreti angleško blokado. □ Med angleško in romunsko vlado se vršijo pogovori radi omejitve pošiljanja nafte v Nemčijo. __ □ Na seji angleškega parlamenta je neki laburistični poslanec interpeliral mornariškega ministra Churchilla o petih nemških ladjah, ki so iz Rotterdama ušle v domovino. Churchill je odgovoril, da so to posamezni primeri, ki se dado le težko prenrečiti. □ Nekatere angleške ladje so postale v zadnjem času žrtve nemških min in letal. □ 95 milijonov kron ali 1 milijardo in pol dinarjev znaša švedski proračun za voisko. □ Na Madžarskem so strašni snežni zameti, ki so v nekaterih nokraiinah ustavili ves promet in izolirali nekatera mesta. Luis Adamič: ,Tajci’ so novost za Cleveland (Sestavek iz knjige »Moja Amerika«) Omenil sem že, da zavzemajo priseljenci iz druge generacije velik del prostora v treh največjih krajevnih dnevnikih: Press, Plain Dealer in Nevvis. Za tem pa tiči cela zgodba. V začetiku 1. 1927. se je nekega dne pojavil v uredništvu Cleveland Press nek mlad Romun Teodor Andrica, ki je imel nekaj izobrazbe še iz stare domovine, V svoji polomljeni angleščini je povedal, da ima nek načrt, o katerem bi rad govoril z urednikom. Urednrk je gledal mladega priseljenca, ki je takoj prešel k stvari, namreč, da v Clevelandu listi stvarno mnogo izgubljajo, ko posečajo tako malo __ aii skoro nič — pažnje priseljencem v mestu in njihovim že v Ameriki rojenim otrokom. , . Nadaljeval je tako: saj vendar obstoja okrog 60 odstotkov prebivalstva v Clevelandu iz priseljencev približno 14 raznih narodnosti in njihovih otrok. Tudi te imajo pogostokrat za »tujce«, čeprav so vsi ameriški državljani brez ozira na to ati so naturalizirani ali ne. Tisk skoro nikoli ne prizna, da obstojajo, razen seveda primerov, kadar pride kak Slovak, Poljak, ceh ali Slovenec z zakonom navzkriž. Andrica je trdM, da ie to vsesplošna napaka, ki ima za posledico, da angleških listov v tujski četrtih ne berejo v tako velikem obsegu, kakor bi jih, če bi bde posamezne narodne skupine v nMhovih stolpcih nekoliko zastopane. Omenil ie da list, kakor Press izgublja denar, ker zanemarja turiške predele. To zanemarjanje oa ni dobro niti za mesto niti za tujce. Narodnosti se preveč držijo zase in radi tega gre asimilacija ali amerikanizacija, kakor jo že kdo hoče imenovati, prepočasi. Tujci imajo občutek, da se nihče, ki ima vpliv v Clevel. resnično ne zanima za nje; da so ljudje iz gospodarsko in socialno vladajočega sloja — tako zvatii Staroameri-kanci — po večini nagnieni k temUj da zviška gledajo na nje. Pri tujcih kakor pri njihovih v Ameriki rojenih otrokih zato splošno prevladuje razpoloženje, da se za dogodke okrog sebe ne brigajo in se ne udeležujejo javnih zadev Clevelanda. Pri tem pa imajo, ie rekel Andrica, oboji, posameznki in cele narodnostne skupine ali vsaj nekatere med njimi dobršen del lastnosti, iki bi sčasoma lahko koristile. Prvo sredstvo za to, da se uporabijo njihove dobre lastnosti, bi bilo v tem, da se oripozna njihov obstoj, da se piše o nIih 'tako, da se ooazi, da vidi tisk v njih de! menita in se jim na ta način vceoi občutek, da so koristni, kakor tudi zavest, da žive v Clevelandu. Andrica je izvlekel i/ žena sveženj po roofl o nainoveiših zadevah v češki, fin ski, nemški, iudovski, madžarski. Italijan ski, litvanski, poljski, romunski, ruski, južno slovanski, slovaški, skandinavski, ukrajinski in še eni ali dveh drugih skupinah ter rekel, da misli, da so te vesti gotove važnosti za Cleveland. B.l ie mnenja, da bo nekatere staromr.erikmske bralce lista Press stvar mogoče zanrnTa, dočim bodo nri drugih mogoče šele vzbudile zanimanje. Mlad! Romun pa je seveda najbolj poudarjal. da bo naklada tista mogoče ta- koj narasla, če odpre svoje stolpce za poročila o »tujcih«, če pa ne takoj neposredno, pa prav gotovo v nekaj mesecih. Ko ie videl, da se urednik za stvar zanima, se je sam ponudil za poročevalca o dogodkih ih zadevah, priseljencev in njihovih številnih oočin v mestu. Hitro je dodal, da piše angleščino nekoliko boljše, kakor jo govori in da misli, da jo bo še izboljšal. Rekel je tudi, da že ima zveze v številnih tujerodnih skupinah in ^ po njegovem mnenju tudi ne bo imel težav, da jih naveže še z ostalimi. Urednik je takoj sprejel Andrica, da! pa mu je razumeti, da misli, da je vse skupaj le poskus. Poskus pa je imel skoro takoj popoten uspeh. Andrica se je seznanil z voditelji tride-etih največjih narodnostnih skupin in je dnevno prinašal v uredništvo kratke notice o napovedanih sestankih Slovaškega ženskega društva v Clevelandu, o igri in nieni ponovitvi pri Slovenskem drauiat-skem društvu, o slikoviti poroki poljskega para, o predavanih za švedsko ali judovsko skuruno.o smrti nekega delavca, k? se je 1. 1901. nacelil v Clevelandu ter ie bil zato v mestu najstarejši Litvanec in tako dalje. . Ti sestanki, igre, poroke, predavanja, smrti itd. so dobili v listu Press prav to-i'ko prostora, kakor podobni dogodki iz življenja staroamerikanskih c'eveland-nkih meščanov in poročali so o vsem prev tako moštljivo. In naklada lista v tujskih predelih mesta se ie takoj dvignila in je neprestano naraščala. Nato jc Andrica dal pobudo, da bi list Press pokrenil velik iaven festival, ki bi /ružil narodnostne skupme, kntee živijo tn delujem v Clevelandu že nad č°trt sto-'etja in iini na ta način dal priložnost da druga drugi im nred celim mestom pokažejo nekaj svojih Umetniških in kulturnih '-posobnosr.i, Snrva so imeli v uredništvu lista Press precej pomislekov. Niso verovali v uspeh takega festivala, ker so mnoge skupine druga proti drugi gojile stoletna nerazpoloženja. Kljub temu so se pa odločili, da organizirajo prireditev z naslovom »Ples narodov«, zato ker je bil ples nekaj, kar je zanima'o vse skupine in se tudi ni bilo bati sporov. Andrica mi je pripovedoval 1. 1934.; »Začeli smo objavljati številne članke o značilnostih narodnih plescv vsake skupine in tudi mnogo slik. Zgodilo se je prvič, da je kak velemestni list našega obsega posvečal stolpec za stolpcem po-dorbnostim o ljudskih plesih in drugih značilnostih narodnosti; in po mojem mnenju smo s tem izpolnili dvojno nalogo: tem narodnostim smo vlili občutek, da imajo nekaj, kar je vredno pokazati, netujerodnim bralcem pa smo nudili pri-liko, da izvejo kaj o lastnostih in znanju tujerodcev.« 12. novembra 1927. zvečer je nastopilo v veliki dvorani Public Hall-a okrog 800 plesalcev obojega spo'a in sicer Švedi, Slovaki, Grki,' Čehi, Ukrajinci, Litvanči, Srbi, Italijani, Poljaki, Irci, Judie, Madžari, Slovenci, ameriški črnci, Hrvati. Staro ameriikanci, Skoti, Tirolci in Romuni. Vsaka tretja skupina ie imela lasten orkester, ki je igral za njo. »Pričakoval sem gnečo«, mi je pripovedoval Andrica, »a celo jaz sem bil presenečen, ko smo natrpali v dvorano okrog 14.000 hudi, 2000 drugih sino pa morali odo ra viti, ker nismo imeli prostora. Izvajalci so bili sami amaterji; potrudili so se in so številnim gledalcem z usnehom prikazali, da so plesi verke dcže'e leni in zanimivi ter vredm, da se ovekovečilo v Ameriki. Tudi s čisto finančnega stališča se je prireditev izplačala.« Ta uspeh je ohrabril list Press in pri-hodnie leto ie n n Dan Dela skupno s KULTURNA OBZORJA IN FILMSKI TRAK Beseda k vprašanju ljudskega gledališča Mnogo se je že pisalo o krizi našega ljudskega gledališča (r.a je ma'okomu bilo mogoče, da jih obišče. Zakaj bi ne »šli domov« za nje vse; fotografirali, kar je novega v njihovih vaseh, govorili z njihovimi sorodniki in najbližjimi sosedi in pisali o tem v listu Press, »Ideja je bila čisto neverjetno sijajna« mi je prepovedoval Andrica. »Poleti so me poslali v Evropo, vzhodno in iužno od Dunaja, ker od tam izhaja največ naših priseljencev v Clevelandu, šel sem v vasi in se potrudil, da so vesti postale osebne. Srečal sem Johna I—, katerega stric stanuje na št. 5598 East, cesta 5 v Clevelandu in rekel je itd. Napravil sem fotografije glavne u'ice, cerkve, novega župnika in župana in v Clevelandu so imele zgodbe uspeh. Poleti 1933. in 1934. smo to ponovili; sedaj me poznajo kot »moža iz lista Press, ki gre v našo vas.« Na stotine ljudi prihaja v naše uredništvo ali me ustavlja na ulici in oravi: »Povejte, greste prihodnjič na Poljsko (Madžarsko, Jugoslavijo) pojdite v moj rojtsni kraj, ali bi?« L. 1935. in 1936. je šel Andrica s spremljevalcem ponovno v staro domovino v imenu skoro ene četrtine Clevelanda ter je na teh dveh potovanjih posnel barvaste filme o slikovitem življenju v vaseh, trgih in mestih na ČeSkem, Slovaškem, Pol iškem, v Avstriji, Madžarski, Jugoslaviji, Romuniji in še dveh ali treh deželah. Ko se je vrnil je prikazoval svoje filme po celem Clevelandu. V teh dveh letih je bil jeseni in oozimi eden najbolj zaposlenih mož v Ohiju, pa tudi eden najbolj priljubljenih. Prikazoval je svoje filme in govori! o svojem potovanju tudi po tri in štirikrat na dan in to ne samo pred številnimi »tujerodnimi« skupinami, za katere so bile slike intimno zan;mive, marveč tudi pred neštevilnimi ameriškimi društvi in ljudskimi in srednjimi šolami Pri tem je pisal poročila za list Press in pripomoge', da ie mesto Cleveland spoznalo samega sebe. L. 1937. je tujski oddelek lista Press z Andricom na čelu zbral ogromno količino zgodovinskega gradiva o raznih prišel je-. niških skupinah v Clevelandu. Nekaj ga je objavil, vsega pa uredil za morebitno uporabo bodočim zgodovinarjem mesta. Seveda je list Press z obema tekmecema vse to delal zato, ker je koristilo nakladi lista, toda po'eg tega je imelo vse to po mojem mnenju nekaj izvrstnih učinkov. Zdelo se mi je, da se nriseljenci in njihovi otroci počutijo v Clevelandu mnogo bolje, kakor priseljenci in pripadniki druge-generaciie v večini drugih krajev, ki sem jih videl. Kakor mislim pa je to nastalo predvsem zato, ker so jih pri-poznali veliki angleško pisani dnevniki v mestu. Mnogo bolj kakor drugje imajo tu priseljencii in njihovi otroci občutek, da pripadajo mestu in ga tvorijo. Staro-amerikanci v Clevelandu pa so zdaj pripravljeni, da z manišini nezaupanjem sprejemajo svoie someščane tuiega rodu in pokolenja. Neumnih predsodkov proti oriseliencem je v Clevelandu manj kakor kjer koli drugod. Razen tega so tam v tuierodnih skuoinah razmere manj nezdrave kakor drugje: zdelo se mi je pa tudi, da ie močnejše stremljenje k tisti vrsti amerikanizacije ali asimilacije, ki ne uničuie velikega dela dobrih lastnosti in sposobnosti, ki so lastne sedanjim priseljeniškim skupinam. Radi dejstev, ki sem jih tukaj opisal, je Cleveland Press eden najznamenitejših listov in Teodor Andrica eden najpomembnejših časnikarjev v državi. Prevedel z avtorjevim dovoljenjem Vito Krajger. SIRITE ..ED/msr *• MARIBORSKA TISKARNA p . D. T/SK ARSK ° PODJETJE SEVERNE S LOV EM I JE POSTREŽEMO HITRO, DOBRO IM PO NIZKIH CENAH TELEFON 25-67. 25-68, 25-69 Neka] iz zgodovine podmornic Ideja plovbe pod vodo je prav tako stara kaikor sanje o potovanju po zraku. Vzporedno z zgodbo o Ikaru, ki kaže že staro grško hrepenenje po vladi nad ozračjem, poročajo' tudi o prvih grških poskusih potapljanja pod vodo. Nekateri pisci, ki govorijo o starih Slovanih, vedo povedati, da so se ti znali vzdržati pod vodo med ličjem več ur na ta način, da so jemali v usta votle bilke ter skozi nje dihali. S. to svojo metodo, ki predstavlja gotovo najprimitivnejši način podmornic, saj ima isti smisel: skrivanje pred sovražniki, so si Slovani priborili časitni naslov predhodnikov današnjih podmornic. Seveda samo, če vse to ni zgolj pravljica. Prvi konkretni poskusi, ki so znani, izvirajo iz leta 1624., ko se je skušal Holandec Cornelius van Drebel spustiti- na dno Tem se, kar pa mu ni' uspelo. Nekaj let za njim sta se poskusila na tem področju z enakim uspehom Piere Marsan in de San. Šele Italijan Borelli je 1679 zgradi! tako primitivno podvodno napravo, a je ni prailctično preizkusil Prav tako so se ba-vili s teoretskimi načrti Giminius Dalalg-ne in Simon, vsi na prehodu v 18. stoletje. Sele Anglež L)ay je 1774 praktično preizkusih svoj načrt ter ostal kot prva žrtev teh poskusov na dnu morja. Američan Brushnel je 1775 zgradil prvo podmornico v obliki jajca, ki sc je dala z rokami poganjati naprej. Toda zaželeni uspeh je izostal. Njegov rojak Fulton je zgradil prvo podmornico »Nautilus«, ki je imela nekaj uspehov, a sc je med poskus: kmalu potopila. Uporabljal je komprimi-rani zrak za dihanje. Mnogo let po tem so se pečali s takimi poskusi dr. Pitt (1834), Španec Cherva (1835) in Američan Philips (1851). Najbolj sistematično se je spravil k tem poskusom Nemec Bauer, ki je dosegel zavidljivo število 130 potopitev. Toda tudi on še ni mogel podmornic tako opremiti, da bi prišle v poštev za praktično uporabo. Umrl je kot revež. Najpomembnejša letnica v zgodovini podmornic je leto 1884., ko je poljski in-ženjer Drzewiecki zgradil svojo drugo podmornico, ki je že imela električne motorje in periskop. Po teh poskusih je postala podmornica sposobna za življenje. Manjkala ji je samo še oborožitev. Tudi to je dobila od Slovanov. Avstrijski major Hrvat Lupis-Vučič je v Reki izumil prve torpede. Tam so kmalu nato zgradili torpedno tovarno, ki še danes deluje. Skoro vsi evropski narodi so sodelovali pri tem danes tako važnem pomorskem orožju. Bistveno pa so pripomogli k njegovemu napredku Slovani Treba ie prestooiti! V zadnjem času se je večkrat po časopisih bralo, da se je Sovjetska Rusija odločila, da razširi tudi tiste tire, ki vedejo iz Nemčije preko Galicije v Romunijo. Pri tej prili*ki so se citatelji vpraševali, čemu je to potrebno, širina ruskih tirov je namreč povsem različna od tirov drugod po Evropi. To svojo posebnost imajo Rusi v glavnem radi svoje zapoznelosti v industrijskem razvoju. Ždi se pa, da ta nedostatek ni imel samo slabih strani. Angleška poštna kočija je imela že izdavila 5 čevljev dolge osi, kar odgovarja približno 1435 mm širine pri modemih železniških tirih, kajti Angleži se niso mogli odločiti, da bi pri železniških lokomotivah izpreminjali širino. Kar je bilo prav očetom In dedom, zakaj bi to ne bilo prav tudi sinovom in vnukom? In vendar se je kmalu izkazalo, da ta širina ni bog ve kako ugodna, ker nima posebne stojnosti ter ne daje mnogo prostora v vagonih. Toda ker je dobivala v začetku vsa Evropa lokomotive iz Anglije, se je angleška širina »razširila« po vsej Evropi, razen v Rusiji, kjer i?o dobili železnico šele potem, ko so v Evropi spoznali nedostatke angleške širine. Rusi so se odločili, da vse te napake popravijo. Pričeli so graditi tire v širini 1829 mm, da bi bili vagoni prav gotovo dovolj udobni in da bi ruske lokomotive čim bolj varno vozile. Toda to je bilo zopet preveč. Tako široke lokomotive in vagoni se vendarle niso izplačali. Odločili ■so se torej za srednjo pot: 1524 mm. Pri tem je ostalo. če hočejo danes potniki potovati iz Evrope v Rusijo, jih že na meji čaka presenečenje: prestopiti moraio v drug vlak. Tudi ves tovor, ki gre preko meje je treba pretovoriti. DROBNE VESTI □ Med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo je prišlo do gospodarskega sporazuma. Posluževali se bodo menjalnega gospodarstva. Surovine za industrijske proizvode. V načrtu je, da se dvigne izmena blaga vsaj na predvojno višino. □ Prve avstralske in novozelandske čete so pristale na angleških pristaniščih. Minister za dominije Anthony Eden jih je sprejel s kraljevo pozdravno poslanico. Za sedaj bodo osta’e te Čete v Angliji. □ General Miaia, ki se sedaj nahaja s svojo rodbino v Mehrki, bo zaprosil za mehiško državljanstvo. □ Vrhovni poveljnik letonfke vojske general Berkls je ob tekal v Tali in n vrhovnega poveljnica estonske vojske. □ Bivši angleški vojni minister Hore Belisha se je povrnil k svojem prejšnjemu poklicu: k novinarstvu. □ Turčija bo poleg zapadnih velesil zajamčila romunsko neodvisnost. Tako piše turšiki časopis »Jem Sabah«. □ Radi torpediranja norveških ladij po nemških podmotnicah je nastalo na Norveškem veliko razburjenje. □ Finski zunanji minister Tanner je izjavil, da Finska ni zaprosila za posredovanje radi sklenitve miru s Sovjetsko Rusijo. □ Finska tovarna za smuči je ob priliki bombardiranja hudo trpela. Finci so poslali posebno poslanstvo na Holandsko, da se tam dogovori o nabavah smuči za finsko vojsko. □ Poljsko socialistično glasilo »Robot-nik« izhaja sedaj v Parizu. □ Letonski ministrski predsednik Ul-manis je imel v radiu pomemben govor letonskemu narodu. V tem govoru svari Ulmanis ljudstvo, da bi Se udajalo utvaram ter jih poziva, da se pripravi za vse morebitnosti. Leto 1940 bo hudo leto. Treba se je že danes založiti z vojaškimi potrebščinami pa tudi s hrano, da ne bo nobenih presenečenj, časnikarji so ministrskega predsednika takoj po govoru vprašali, če je Sovjetska Rusija morda 'Stavila Letonski nove zahteve. Na merodajnih mestih so odgovorili, da se to ni zgodilo. (»Slovenec«) □ 20.000 »mož« ženskih pomožnih čet je prispelo iz Anglije v Francijo. Opravljale bodo pomožno službo skozi vso vojno. □ Chamberlain je izjavil o Rooseveltovem mirovnem odposlancu Summerju Wellesu, da ga bo angleška vlada z veseljem sprejela in da mu bo dala na razpolago v*e gradivo, ki je potrebno, da si ustvari nepristransko sliko o položaju. □ 10 nemških ladij je zapustilo šipan-sike oziroma brazilske luke. Namenjene so, da pridejo kljub angleški blokadi dor mov, ali pa da se v skrajnem primeru same potopijo. □ Blizu Nankinga je izvojevala kitajska armada pomembno zmago nad Japonci, ki to zmago priznavajo. □ Predsedstvo svetli Balkanske zveze bo za letos prevzela Turčija. □ Tudi v Vatikanu bodo uvedli omejitev nekaterih življenjskih potrebščin. sete« Malie glasi beseda 0*55 din, dopisovanje po 1*50 din: inse-ratni davek do 40 besed 1*- din, nad 40 besed 2*- din. Za šifrirana pisma se plaia 10— Jin. Za o <£govor je pritožiti 3* din v znamkah MARIBOR KOPALIŠKA ULICA 6 TiSKARN/ L i T O GRAF j A OFFSETTiSK KAMNOT 5 K BAKROTSK ANiL NSK T SK KNJIGOVEZNICA kartonaza Plakat ranje □ Nemškemu industrijcu Thyssenu, ki je pribežal v Švico, so odvzeli nemško državljanstvo in zaplenili njegovo premoženje v korist državi. Thyssen in njegova žena sta imela 200 milijonov mark (3 milijarde din). Neposredni vzrok za ta ukrep je bila najbrž izjava, ki jo je dal angleškim časnikarjem, ko je izrazil upanje, da bo dalj časa živel kakor sedanji voditelji narodnega socializma. □ V Oslu tožijo radi pomanjkanja goriva. Morali so zapreti nekatere šole. DOPISI MURSKA SOBOTA. Odrska prireditev. Po dolgem času je Sobota spet doživela odrsko »presenečenje«. Tukajšnji gimnazijci, člani naraščajskega sokolskega odseka, so 10. in 11. t. m. uprizorili v Sokolskem domu Jurčičevega »Desetega brata«. Igra je dobro uspela kljub nekaterim igralskim pomanjkljivostim, ki jih je pripisati samo mladostni neizkušenosti. Posebno je ugaial Krjavelj, ki je bil tako rekoč »duša« vseh nastopajočih, toda tudi ostali so se po svoje »odrezali«. Ob tem bi bilo želeti, da najmlajši igralci z udejstvovanjem na odrskih deskali pogumno nadaljujejo. Smučarske tekme. Športni klub Mura je priredil 11. t. m. propagandne smučarske tekme na nekaj kilometrov dolgi, ravninski progi. Izmed juniorjev je prvi dospel na cilj gimnazijec Deškovič, kot drugi pa Kerčmar. Med seniorji pa je »zasedel« prvo mesto Kukanja. Soboška gasilska četa je imela v nedeljo, 10. t. m. v veliki dvorani hotela »Slone občni zbor, kjer Se je poročalb o delovanju v preteklem letu ter o bodočem delovnem programu. — 24. t. m. bo imel svoj 16. občni zbor v klubskih prostorih športni klub Mura. Soboški evangeličani so preteklo nedeljo pričeli s svojimi že običajnimi verskimi popoldnevi v prostem času. Ob tej priliki protestantski šolarji deklamirajo pesmi v preKmur-skem narečju, igrajo, poleg tega pa se više še najrazličnejša predavanja. SREDIŠČE OB DRAVI. V nedeljo, dne 18. febr. ob pol 8. uri zvečer gostujejo v Sokolskem domu diletantje Društva kmetskih fantov in deklet od Sv. Bol-fenka z narodno igro »Voda s planine«. Izkoristite ugodno priliko in oglejti si to lepo igro! SV. BOLFENK PRI SREDISČU Redni letni občni zbor izobraževalnega društva »Lipa« se vrši v nedeljo, dne 18. febr. ob 8. uri zjutraj v Narodni hranilnici in posojilnici. GOSPODARSKE VESTI $ Benicnske karte so vendarle prišle tudi v Slovenijo in se sedaj razdeljujejo. Lastrtiki dobe nanje pri kateri koli črpaiiki v državi določeno množino bencinske mešanice. Bencin je treba kupiti vsak teden, sicer določena množina zapade. Odslej se nehajo vse omejitve, in všakao se zopet lahko vozi, kadar in kamor koli, seveda kolikor mu dopušča znatno skrčena množina bencina. ^ Nova stavbna zadruga, akcija mariborskih stanovanjskih najemnikov »Naš dom« ima že kakih 130 Članov in plačujejo do vselitve v svojo hišo po 20 din mesečno od vsakih 10.000 dinarjev posojila, ki jim ga bo zadruga dovolila. Ko se vselijo, plačujejo le najemnino za do- tično stanovanje, ta znesek pa se smatra ----------------...... . za odplačilo prejetega, posojila. Še letos pšeno 4 do 5 in fižol 5 do 6 din za liter bodo zidali prvih enajst hišic, menda na bivšem Rosenbergovem posestvu v mag dalenskem preamestju. $ Enodneven tečaj za obrezovanje trte priredi vinarska in sadjarska šola v Mariboru v soboto, 24. t. m. od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Udeležbo je pravočasno prijaviti. * Uredba o kontroli cen se bo, kakor javljajo iz Beograda, izdala, še ta teden. Gre za drugo besedilo, ker ie ministrstvo prvotni načrt zavrglo, ker nikakor n; ustrezal prilikam. Privilegirana agrana banka slavi letos desetletnico obstoja. Zavod je v tem času dovolil 143.804 kmetom oziroma podeželskim kreditnim zadrugam nad 1.8 milijarde dinarjev. Obrestna mera ie nizka in se giblje med 4 in 6%. Vedno več elektrike porabljajo tudi na deželi, ker [e‘jelo'primanjkovati petroleja za svečavo in bencina za pogon motorjev. Lani so v Sloveniji porabili kakih 350 milijonov kilovatnih ur toka. Velika ovira za elektrifikacijo banovine je naglo naraščanje cen materialu. + Jugoslovansko-nemški odbor za les je pričel v soboto razpravljati na Bledu. Konferenca bo trajala več dni. V obeh podkomisijah razpravljajo o cenah lesu, ki naj ga Jugoslavija dobavlja Nemčiji in o splošnih vprašanjih. Naši izvozniki zahtevajo nove, boljše cene. * Trgovska bolniška blagajna, ki jo vzdržuje Trgovsko bolniško-podporno društvo v Ljubljani in ki je sedaj povečala svoj moderni sanatorij »šlaimerjev dom«, je imela doslej precej izgube, ker je zaračunavala nižje prispevke kakor Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Z veljavnostjo od novega leta dalie se je prispevek povišal od 30% na 42% in s tem izenačil z onim, ki ga pobira Okrožni urad. Tržne cene Na živilskem trgu v Mariboru veljajo sedaj naslednje cene: pri okoliških kmetih: Teletina 6 do 12, svinjina 10 do 12, izluščena 13 do 14, riba 16 do 17, zajec 13 do 14, salo 15 do 16, slanina 14 do 15, pljuča s srcem 7 do 8, jetra 8 do 10, reberca 10 do 12 in glava z jezikom 5 do 7 din za kilogram, ledvice 2 do 3 in noge 1 do 2 din za komad: piščanci 25 do 65 dni za par, kokoši 20 do 32, purani 45 do 65 in kunci 10 do 30 din za komad; krapi 12, belice 8. ščuke 18 in morske ribe no kakovosti 10 do 36 din za kilogram; krompir 1.50 do 2 din za kilogram ali 10 do 12 din za merico po 7 kg, čebula 2.50 do 3.50, česeh 8 do 10, kislo zelje 4 do 4.50, kisla repa 2 til hren 7 do 9 din za kilogram, repa 0.25 do 0,50, karfijola 1 do 14 (8 do 10 din za kilogram), ohrovt 0.50 do 4.50, zelena 0.50 do 3, endivija 0.50 do 3 (10 do 12 din za kilogram), por 0.50 do 1, koleraba 0.25 do l in redkev 0.25 do 0.50 din za komad, peteršilj in majaron 0.50 do 1 din za šopek, vrtno korenje 0.50 do 1, motovilec, špinača in radie 1 dinar za kupček, radie tudi 14 din za kilogram: jabolka 3 do 8, hruške 5 do 8, suhe slive 6 do 10, orehi 7 do 8 in luščeni 24 do 28 din za kilogram, limone 0.50 do 1 in oranže 1 do 3.50 za komad; mleko 2 do 2.50 in smetana 10 do 15 din za liter, surovo maslo 30 do 32, cajno maslo 36, kuhano maslo 32 do 36 in domači sir 8 do 10 din za^ kilogram, jajca 1 do 1.75 din za komad; pšenica in proso 2, rž in iečmen 1.75, koruza 1.50 do 2, oves 1, ajda 1.25, proseno pšeno 4. aidovo Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni uiednik Jaroslav Dolar, novinar« — Tiska MaribojsJca tiskarna d. d, predstavnik ravnatelj Stanko* Detela, vsi v Mariboru.