Poštnina plačana v gotovini.
Leto VIJI., št. 50.
(„jutro" xvi., st. J97 a) Ljubljana, ponedeljek 23. decembra 193$
Cena 2 Dir
^ jjittvuii>l.vo. i^jUUiJitlliL. I-. nx.[IJeVfl
ulica 6. — releton št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Imeratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v biši dr. Baum-?artner1a.
Ponedeljska lidafa
»življenje in sve^
Uredništvo:
LJubljana: Knanjeva ulica 5. Telet ot. št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 312* vsaV ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej in velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno
Ponedeljska Irdaja »Jutra« izhaja
Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440.
Celje: Strossmajrerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc tarifu.
Abesinei pred A
om
Po krvavih borbah zadnjih dni so Aksnm, kjer pričakujejo odločilne
se pripravljajo na
prodrli do svetega mesta — Tudi na južni fronti ofenzivo
London, 22. decembra, o. Keuter poroča iz Desija: Po abesinskem poročilu so čete rasa Ajelu zavzele močno utrjene postojanke Italijanov južno od Enoa Salasija v pokrajini Sire. Bojišče je oddaljeno kakih 30 milj jugozapadno od Aksuma. Italijani so se ogorčeno upirali toda polet Abesincev je bil tolikšen, da so zavzeli celo drugo črto Italijanov. Pričakovati Je novih abesinskih napadov ita vsem severnem bojišču. Abesinski krogi v Marasentu trde, da so sprednji oddleki rasa Sejuma zavzeli italijanske postojanke severno od Makale. Uradno poročilo, abesinske vlade pravi, da se je udalo Abesincem več tisoč eritrejskih vojakov. Abesinei so zaplenili 10 tankov veliko število topov in veliko količino municije.
Z italijanske strani priznavajo, da so Abesinei prodrli v neposredno bližino Aksuma, kjer se zbirajo močni abesinski oddelki. Glavni abesinski tabor je v bližini Seklakave, kakih 5 milj zapad-om od Aksuma.
Keuterjev poročevalec v Aleksandriji javlja, da se italijanske evropske čete v Abesiniji sploh še niso spopadle s sovražnikom v pravi krvavi bitki. Italijani še vedno pošiljajo v ogenj samo askare in druge iz domačinov sestavljene čete, ki so zelo zdržne. Vsak večer jim prirejajo predstave v vojaških bioskopih.
Po ugotovitvah vojnih poročevalcev potrošijo Italijani tedensko 1.200 galon-bencina. Opaziti pa je, da so začeli zadnje čase zelo štediti. Po nalogu mar šala Badoglia kaznjuJejo s 6 mesečnim zaporom vsakega, ki bi eritrejske ali abesinske ujetnike mučil. Po prihodu maršala Badoglia so zaradi vedno bolj težavnega dovoza omejili dnevne obroke italijanskih čet, vendar pa jc hrana še vedno zadostna. Glav no vprašanje je, ali bo mogoče vojaške operacije končati še pred novim deževnim vremenom.
Italijanska fronta na dveh mestih prebita
Addis Abeba, 22. decembra. A A. Ha-va sov poročevalec javlja: Abesinei so v pokrajini Šire izvojevali zmago. Za« radi slabih prometnih zvez snoči še niso vedeli, ali se borbe v teh krajih na daljujejo. Italijani so po krvavih bor= bah in z velikimi žrtvami zopet zavzeli svoje položaje pri Enda Selasiju in De= gajsamu, ki so jih prejšnje dni oddelki rasa Sejuma začasno zasedli. Na ta na= čin so Italijani zopet vzpostavili zvezo na desnem krilu tigrejskega bojišča, ki je bila tri dni prekinjena. Abesincem pa se je medtem posrečilo presekati zveze Italijanov pri Dembeguini in TAksumu.
Italijani se umikajo
Addis Abeba, 22. decembra. AA. Havasov poročevalec javlja: Abesinri čim dalje '»olj ogrožajo obrambne črte Italijanov okrog Aksuma. Po poročilih iz uradnega abesinskega vira, se je bitka začela l napadom abesinskih oddelkov pri Degajsanm. Kmai;i je prišlo do borbe od moža do moža. italijanska letala so prizadela Abesincem hude izgube. Abesincem se je posrečilo zavzeti Degajs, nato pa Einle Selasi. Italijani so se umaknili na svoje utrjene postojanke. Po uradnih poročilih so Italijani imeli velike izgube. Abesinske izgube pa so majhne. Vse kaže, da so bile te operacije v zapadlim delu Tigreje najresnejše, odkar je izbruhnila vojna,.
Velike priprave Abesincev na južni Sronti
Diredau, 22. decembra. AA. Havas poroča: Abesinske čete utrjujejo z veliko vnemo bojišče v Ogadenu, kjer računajo že v prihodnjih dneh z velikimi dogodki. Na južnem bojišču je opaziti veliko premikanje čet, ki so bi'e pomnožene z novimi oddelki.
Zvonovi za Abesinijo
Benetke, 22. decembra- AA. Agencija Štefani poroča: Armenska mehitaristična kon* gr.sgacija v Benetkah je ponudila italijanski državi tri velike zvonove, ki so bili prvotno določeni za cerkev v Nikomediji v Mali Aziji. Zvonove je kongregacija poklonila za prvo cerkev, ki jo bodo zgradili Italijani na abesinskem. od Italije za civilizacijo in za razširjenje katoliške vere, osvojenem ozemlju.
Angleški Rdeči križ
v Abesiniji
Addis Abeba, 21. decembra. AA. Davi je prispelo v abeeinsko prestolnico odposlanstvo Rdečega križa iz Velike Britanj. je. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem. Odposlanstvo bo prihodnji teden odpotovalo v Desije.
Utrjevanje
Aleksandri ja, 22. decembra, o. Angleži so pričeli Aleksandrijo z vso naglico utrjevati. V pristanišču je sedaj zbranih okrog 89 angleških vojnih ladij. Promet v luki je zelo težaven. Večje ladje moraio ponoči odpluti na odprto morje. V zapadnem delu so Angleži zgradili veliko vojaško taborišče. Nihče ne sme v njegovo bližino. Z vso naglico gradijo barake in postavljajo šotore ter pripravljajo vse ostalo za nove oddelke vojaštva, ki bodo v kratkem pri-
speli iz Anglije in dragih delov angleškega cesarstva. V zadnj ni času je prispelo v Aleksandri jo izredno veliko število letal. Pravijo, da so angleške sile v Egiptu sedaj že mnogo močnejše kakor italijanske v Libiji.
Vpoklic rezervistov
v Angliji
London, 2 decembra, o. Poleg demisi-
je Hoareja je izzvala silno senzacijo vest agencije Reuter, ki je izšla oeividno z dovoljenjem angleške vojne cenzure in po kateri je vlada sklenila poklicati pod or0ž. je rezerviste vojne i?iomarice.
Pred novim letom na pdiakovat! novih diplomatskih poizkusov za rešitev abesinskega spora
Pariz, 22. decembra. AA. V poučenih krogih misiijo, da bo italijanska vlada posvetila morebitnim novim mirovnim predlogom angleške in francoske vlade svojo največjo pozornost. Navzlic temu pa bo Italija tudi v tem primeru nadaljevala svojo dosedanjo politiko.
Ker so božični prazniki pred durmi, mislijo, da bo diplomatska delavnost prihodnje dni popustila. Takoj po novem letu pa bo nastalo novo zelo živahno diplomatsko delovanje. S tem v zvezi naglašajo, da je predsednik belgijske vlade van Zeeland že imel sestanek z italijanskim poslanikom v Bruslju. Kakor je znano, je van Zeeland dal prvo pobudo za Hoare-Lavalov mirovni poizkus.
Francija s* ne
Pariz, 22. decembra. AA. Havas poroča: Grof d'Ormesson piše v današnjem »Figa-ro« o politiki, ki naj jo francoska vlada zavzame v sankcijskem vprašanju. Pisec misli, da mora Francija dozdaj sprejete sankcije vestno izpolnjevati, vendar naj bi za primer poostritve in uvedbe novih sankcij stala na strani. To ne pomeni, da Francija ne bi izpolnila svoje dolžnosti, če bi Italija napadla zaradi sankcij katero izmed članic Društva narodov in s tem povzročila oboroženi spopad v sami Evropi. Takšno ravnanje bi povzročilo avtomatično in popolno izvedbo čl. 16. pakta Društva narodov. V tem pogledu se v Rimu ne smejo motiti. Na podlagi tega je mogoče povzeti bodoče smeri francoske
Božični siaso 'ssr angleškega ksraffa
London, 22. decembra. AA. Angleški
kralj je s kraljico odpotoval v Sandringham. Odtod bo imel prvi dan božiča božični govor, ki ga bodo prenašale radijske postaje
vsega angleškega imperija.
Nova intervencija papeža
Rim, 22. decembra. AA. Agencija Štefani poroča: Vatikanski dvor bo čestital svr očetu božične praznike 24. decembra. Sv. oče bo odgovoril z velikim govorom.
Rimski krogi smatrajo, da bo sv. oče pri tej priliki naglašai potrebo nove akcije za mirno rešitev italijansko-abesinsikega spora.
«3«
zunanje politike v telo točke: 1. dozdaj sprejete sankcije se izvajajo dalje; 2. novih sankcij ni treba sprejeti; 3. Francija hoče brezpogojno izpolniti svoje obveznosti po čl. 16. pakta Društva narodov.
Pozabiti ne smemo, da si je Francija dozdaj močno prizadevala urediti spor na način, ki je v obilni meri ustrezal upravičenim zahtevam Italije. Francija je stavila celo predloge, ki so nasprotovali pravim francoskim interesom. Navzlic temu pa so bili ti predlogi odklonjeni ali pa nanje ni bilo pravočasnega odgovora. Francija zaradi tega ni užaljena. V bodeče pa si bo dobro premislila, preden ponovi podobne poizkuse.
H1?©JS1
Njegovo imenovanje za zunanjega ministra tolmačijo kot dokaz, da je zmagal v angleški vlačil fi?^litalijanski
keSI?2
London, 22. decembra. AA. Minister za Društvo narodov Anthony Eden je imenovan za zunanjega ministra
-V
Anthony Eden se je rodil 12. junija 1897. Študiral je na glasovitih visokih šolah v Etonu in Oxfordu, na katerih se je specializiral za orijentalske jezike. Med svetovno vojno se je boril v Franciji, po končani vojni pa je nadaljeval študije in je bil izvoljen na listi konservativcev v parlament. Deta 1924 je postal parlamentni zasebni tajnik državnega poditajnika v , notranjem ministrstvu, pozneje pa zasebni ; tajnik v tajništvu ministrstva zunanjih ,
zadev. Ko je bila leta iyol na krmilu vlada narodne koncentracije, je postal državni podtajnik v ministrstvu zunanjih del, a od leta 1932 je zastopal zunanjega ministra Simona v njegovi odsotnosti pri Društvu narodov v Ženevi. Lani v januarju je bil imenovan za ministra pravde, letos pa za ministra pri Društvu narodov, ter je eden glavnih pobornikov politike sankcij proti Italiji. Njegovo imenovanje za zunanjega ministra tolmačijo splošno kot dokaz, da se je odločila angleška vlada za odločen nastop v zaščito načel Društva narodov in za energično politiko proti It-Tji.
Tudi Anglija omejuje uvoz
London, 22. decembra. AA. Reuter poroča: Trgovinski minister pripravlja na podlagi posebnega zakonskega pooblastila uredbo, ki bo izpremenila dosedanje predpise o uvozu slanine v Veliko Britanijo. Uredba bo objavljena in stopi v veljavo najbrže v ponedeljek zjutraj. Po tej uredbi bo omejen uvoz tega blaga tudi iz dTŽav ki doslej niso uživale posebnih kontingentov. Uvozni kontingenti iz teh držav, se bodo ravnali po stvarnem uvozu leta 1934 in 1935. Uredba pooblašča trgovinskega ministra, da sme naknadno določiti kontingente za tisfte države, ki zadnji dve leti niso uvažale tega blaga v VeHko Britanijo.
Vohunska afera v angleškem letalstvu
London. 22. decembra. AA. Na angleškem letališču pri Gravesindu so odkrili novo vo* hunsko afero. V neki letalski lopi je nočni stražar naletel na neznanega človeka, ki ga je takoj napadel. Med stražarjem in vohunom je prišlo do ogorčene borte. Vohunu je priskočil na pomoč njegov tovariš ,in
ubil stražnika. Oba sta nato pobegnila. Vse kaže, da gre za poizkus tatvine. Ugotovili so, da so neznani zločinci v lopi preizkušali kovinsko zliiino. iz katere so zgrajena letala
Re*if erjjev dopisnik izgnan iz SoSijc
ciija. 22. decembra. AA. Ravnateljstvo sofijskega redarstva je pozvalo Reuterje-ve dopisnika in poročevalca »Newyork Ti-masa« v Sofiji, Josipa Svviera da mu ne more podaljšati dovoljenja za prebivanje na Bolgarskemi ki poteče 24. t. m. Ta poročevalec deluje v Sofiji že tri leta. Kaže ,da se je zameril oblastvom zaradi svojega poročanja o aferi Darrjana Velče-va in njegovih tovarišev
Najdišče zlata v Turčiji
Carigrad, 22 decembra. AA. V bližini vasi Kebanergrani so našli močn0 ž"lo zlate rude. Vlada je poslala v ta kraj svoje strokovnjake.
Rekonstrukcija vlade
Ministra Komnenovič in Robič sta podala ostavko — Za njuna naslednika sta imenovana Dragiša Cvetkovič
in dr. Marko Kožulj
Beograd, 22. decembra. M. Danes dopoldne sta posetila ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zd ravje g. Mirko Komnenovič in minister za gradnje g. Miloš Bobič. Pri tej priliki sta oba ministra izročila predsedniku vlade svojo demisijo.
Predsednik vlade g. dr. Milan Stoja dinovič je takoj nato odšel na dvor, kjer je bil sprejet v daljši avdijenei pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Po po-vratku z dvora je predsednik -Jade dr. Stojadinovie odšel v predsedstvo vlade, kjer je zbranim novinarjem sporočil, da je bila ostavka ministrov gg. Komne-noviča in Bobiča sprejeta ter istočasno izvedena delna rekonstrukcija vlade. Kmalu za tem je bil izdan tudi službeni komunike, ki se glasi:
V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi namestniki sprejeli ostavko, ki sta jo podala na svoje položaje minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. ?.Iirko Komnenovič in minister za gradnje g. Miloš Bobič, ki sta razrešena svojih dolžnosti in stavljena na razpoloženje.
Na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra sta bila z drugim ukazom kraljevih -?amestn!kovimenovana:
za ministra socialne politike in narodnega zdravja ter zastopnika ministra za telesno vzgojo g. Dragiša CVETKOVIČ- narodni poslanec; za ministra za gradnje g. dr. Marko KOŽULJ, narodnj poslanec in minister na razpoloženju.
Novoimenovana ministra gg. Dragiša Cvetkovič in dr. Marko Kožulj bosta jutri zaprisežena, nakar bosta prevzela vodstvo svojih resorov.
Zagrebška zdravniška ef^ra
Zagreb, 22. decembra, p. Danes je za- kernunike: grebška zdravniška zbornica razpravljala Na osnovi člena 101 zakona o zdravni-o aferi treh zagrebških zdravnikov, ki so kih naroča upravni odbor zdravniške zbor-obtoženi zaradi nedovoljene odprave plodu niče zborničnemu tožilcu, da v smislu to-Zdravniška zbornica je na podlagi gradiva, čke 1. člena 90 zakona o zdravnikih zalvte-ki ji ga je dostavilo zagrebško sodišče, va od zborničnega disciplinskega sveta ta-proučila zadeve dr Mirka Karpati ja. spe. kojšnjo prepoved izvrševanja privatne ciafeta za ženske bolezni m porodništvo, prakse zdravniku dr. Mirku Karpatiju, dr. Kolcmana S t rake. specialista za ženske specialistu za ženske bolezni in porodništvo bolezni in dr. Josipa Koporca, zdravnika v Zagrebu; v zadevah zdravnikov dr. Ko-zaikladne bolnice v Zagrebu. Obtoženi so, lom a na Strake in dr Josipa Koporca naj da so vršili splave na način, ki po zakon- postopa disciplinski svet po svojii svobo-skih predpisih ni dopuščen. Po zakonskih dni odločitvi.
predpisih je dopuščena odprava plodu sa- Kakoir se doznava, je bila o tej zadevi mo v primeru medicinske indikacije in še zaslišana tudi zagrebška medicinska fakul-to samo pod najstrožjim nadzorstvom v teta. ki pa je dala zelo porazno mnenje, bolnici in po zaslišanju naimanj treh Najbolj obremenilno za obtožene zdrav-zdravnikov. Obtožen« zdravniki pa so v nike je to. da pacijentk. ki eo po izvršenem ■;lavnem obremenjeni zaradi načina. po splavu obolele, mso poslali v svrho zdrav-katerem so izvrševali splave in pa zaradi Tienja v bolnice, mairveč so jih pustili v razlogov, iz katerih so se spuščali v take domači negi, zaradi česar je prišlo do več nezakonite posle. O svojih današnjih skle- smrtnih primerov, pih je zdavniška zbornica izdala naslednji
Razlastitev židovskih tovarn v Nemčiji
Berlin, 22. decembra. AA. Havas po? roča: Pokrajinski namestnik Saneckel je v soglasju z ministrom vojske gene> ralom Blombergom odredil, naj država prevzame veliko tovarno orožja v Sulu, ki je bila dozdaj last židovske rodbine Simson. Odlok o tem izroča tovarno v
Sulu državnemu voditelju na razpola* go. Rodbino Simson pa so izs gnali češ, da je imela protizakonite do* bičke, da je plačevala delavcem prenizs ke mezde in da v svojih tovarniških prostorih ni upoštevala higijenskih predpisov.
Nove poplave
v Skoplju
Beograd, 22. decembra p. Zaradi nenadnega vremenskega preokreta so nastaile v Skoplju in okolici znova velike poplave. Vardar je naglo narastel in je v pretekli noči zopet prestopil bregove. Novj del Skoplja je poplavljen do meter visoko Gasilci, vojaštvo in prebivalstvo z vso nagli. Co grade obrambne nasipe. Promet med Skopi jem in Veleecm je ponovno prekinjen, ker je voda v več krajih pop Id vila tudi železniško progo.
Otvoritev nemške razstave v Reogradu
Beograd, 22. decembra. AA. Danes ob 11. dopoldne so v umetniškem paviljonu na Malem KaJemegdanu otvorili razstavo nemške umetnosti in umetne obrti. Razstavo je otvoril prosvetni minister g. Sto-šovič. Po njegovem govoru je povzel besedo nemški poslanik na našem dvoru Heeren. Najprvo je govoril v nemškim jeziku, nato pa nadaljeval v našem. Otvoritvi sta med drugimi prisostvovala tudi finančni minister g. Dušan Letica in predsednik Narodne skupščine g. Stevan čirič.
Reneševa proslava
v Zagrebu
Zagreb, 22. decembra, o. V mestni posvetovalnici se je vršila danes svečana proslava izvolitve prezidenta dr. Beneša, ki jo je organizirala zagrebška JČMiga skupno z ostalimi češkoslovaškimi društvi. Med mnogimi odličniki. ki so prisostvovali proslavi, sta bila tudi ban dr. Kostrenčič in poveljnik IV. armije general Jurišič. 0 pomenu iz« volitve dr. Beneša je govoril banovinski šolski nadzornik g. Bogunovič, o dr. Benešu kot državniku pa bančni ravnatelj dr. Ražem. Za odlično prireditev in počastitev prezidenta češkoslovaške republike se zahvalil češkoslovaški ""n^d"! Uon-"il dr. František Resi.
Praga prezidentu Renešu
Praga, 22. decembra AA. DNB poroča: Snoči je prebivalstvo Prage priredilo predsedniku republike dr. Edvardu Benešu pred njegovim stanovanjem navdušene manifestacije. Predsednik republike dT Beneš ip z okna svoieg* stanovanja nagovoril
množice in izjavil med drugim: Zavedam se, da sem predsednik vseh slojev, vseh politični}! strank in vseh narodnosti in so bom po tem tudi ravnal.
Podaljšanje obsednecr stanja v Braziliji
Rio de Janiero, 22. decembra. AA. Brazilska zbornica je pooblastila vlado, naj za 90 dni podaljša obsedno stanje v Braziliji. Predsednik republike pa bo smel po potrebi določbe obsednega stanja tudi poostriti. Zakonski načrt o teh pooblastili h je nato sprejel tudi senat.
Zetski banovinski svet
Cetinje, 22. decembra, p. Danes se jo sestal banovinski svet zetske banovine k proračunskemu zasedanju. Otvoril ga Je ban Sočica, ki je PoS-lal v iimenu banovin-skega sveta uidanoetno brzojavko Nj. Vel. kralju. Nato je imel daljši referat o proračunu, ki ga je izpopolnil načelnik finančnega oddelka Plamenac. Oba eksp0ze_ ja eta bila soglaso pPrejeta. ter proračun v načelu.
Proračun primorska banovine
Sph't, 22. decembra. Banska uprava primorske banovin^ je objavila predlog pro-računa za leto 1936-37. Proračun znaša i okoli 40 milijonov dinarjev ter je za 3 i milijone večji od lanskega. Državna dota-j cija je vnesena z zneskom 2,700.000 Din.
Banovinski svet se bo sestal k proračunskemu zasedanju v prvih dneh prihodnjega leta.
Nogometne tekme
BEOGRAD: Jugoslavija : Concordia (Zagreb) 4:1 (2:0).
SOLUN: Bask (Beograd) : Aris 1:1.
MARSEILLE: Kiispest (Budimpešta) t Olvmpic Komb. 7:2 (4:1).
RIM: Prvenstvene tekme: Triestina : Na« poli 6:1. Roma : Brescia 1:0, Bologna : La-zio 2:0. Torino : Genova 2:0, Palermo : Sampiedarena 2:0. Fiirenze : Ambrosiana 2:0. Juventus : Mila.no 3:2. Bari : Alessan« dri a 4:0.
PRAGA: Nachod : Sparta 1:0!, Teplitzer FC : Slavia 3:3.
Kronika zlate nedelje
Ljubljana, 22. decembra.
Današnja nedelja je bila najlepši uvod v božične praznike. Ves teden so smučarji ugibali in šteli knofe: bo, ne bo. bo( ne bo ? . . Namreč smuka za praznike. Saj je bilo vreme dovolj muhasto: v ponedeljek jug. v torek zmrznjeno, potem solnce. megla., dež, sneg. ves spored, le pravega ne. A v petek se je začelo prašiti izpod neba. dobili smo pol metra srednje suhega snega, v soboto je potegnil sever, ponoči
je pritisnil mraz( da je živo srebro zdrknilo na 1 stopinj pod ničlo in se je napravil izvrsten srež. Ljubljančani niso zdržali doma. Kdor je le mogel, si je že dopoldne oprtal smuči ln pohitel na bele poljane, v breg, veselju in soncu naproti. Malo megleno je še bilo v Ljubljani, a više gori proti Katarini je sonce že zlatilo vrhove. To je bila prava nedelja bele opojnosti. Prva v sezoni, a nedvomno ena najlepših. Da bi bilo še mnogo takih!
Žrtve zime in smuka
Smuk in z-m a sta pa tudi zahtevala prve žrtve, popularni slikar St2ne C'ider-man je med prvimi moral v špital. V soboto popoldne se je smučal na Poljanah pri Kamniku in pauel tako nesrečno, da si je zlomil levico En,wa nezgoda je doletela usnjarjevo ženo Katarino Gregorčičevo iz Ljubljane. Na poledene'i cesti je padla in si zlomila levico Tretja žrtev ie bil trgo-\-ec Jernej Pinter iz Ljubljane. Pred kavarno s-Evropo« mu je spodrsnilo padel je in si zlomil desno nogo. V soboto zvečer je viška stražnica telefonično pozvala na pomoč reševalno postajo. Na stražnico so bili prenesli nekega Petra Hriba-ja, ki pa ni mogel navesti nobenih podatkov. Sodijo dq je mož pade! na glavo in si pretresel možgane. Izpred kavarne »Zvezde« so reševalci prepeljali v bolnišnico tudi 25 let-
nega krznarja Jerneja Godca z Gosposvet-ske ceste 13, ki je po nesreči z roko udaril po šipi in si prereza 1 žil"
Hujša nesreča je doletela kretnika državnih železnic Ignaca Hvastjo, starega 47 let. stanajočega v Stožicah 71. V kurilnici državnih železnic na gorenjskem kolodvoru je padel s stroja in si nalomil hrbtenico.
Tragična smrt je zadela mladega delavca. 15. decembra je v kamnolomu v Radečah zasulo 18-letnega delavca Martima Kneza, ki je dobil nevarne notranje poškodbe. Dva dni pozneje so ga prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so se zdravniki z?<lo trudili, da mu rešijo življenje, a ves trud je bil zaman: v soboto zvečer je mladi delavec izdihnil.
Zlata nedelja — brez zlata
Kaikor v trgovinah po mestu, je bila zlata nedelja tudi po prcdbo žičnih umetniških razstavah precej mrtva. Človeku se zdi na prvi pogled, kakor da se je trg z umetnina« mi za praznike prematrpail — tn umetniške razstave so že nekaj tednov hkratu odprte — in da je prav zaradi prevelike ponudbe upadlo povpraševanje. Nazadnje pa je vendarle že malo preveč te ihdolerice. ki jo kaže naša javnost v zmerom večjd meri do vsega, kar je lepih, duhovnih vrednot. V splošnem se namreč vkljub krizi ne da reči da j;e stari običaj nakupovanja in obdarovanja za praznike izumrl, le v ljudeh je menda v dobršni men izumrl smisel za vse. kar je lepo. in tako domaila vsi, kar je še dandanes darovalcev, segajo rajši po malovrednih brezpomembnih predmetih, k-ikor da bi prinesli svojim dragim nekaj resnično lepega, trajno vrednega v božični poklon.
Drugače si ni mogoče razlagati, da je razstava v Jakopičevem paviljonu, ki ie združila 13 izmed naših najboljših slikarjev in grafikov stare'še. mlajše in naim.lajše ge= nemcije in 2 mlada kiparja, deležna doslej tako skromnega obiska in da še med tisti-
mi redkimi obiskovalci, ki so prišli, ni bilo razen enega nobenega kupca. Razstavljalci upajo, da se bo kulturni del Ljubljane vsaj v prihodnjih dneh v malo izdatnejšem številu odzval njihovemu vabulu nn da se bodo našli ljudje, ki bodo razumeli, da je umetnina najlepše darilo iin najlepši okras vsa* kega doma — mnogo lepši kakor je vsa tista po tujini povzeta kičasta navlaka, ki jo zlasti imovitejši krogi tako radi prinašajo v paketih, zavitih s srebrnimi vrvicami in okrašenih s smrekovo vejico, da jih doma polože pod božično drevo.
Razen Društva likovnih umetnikov v Jakopičevem paviljonu razstavljajo še naši akvarelisti v kavarni Zvezdi in kiipar France Gorše v svojem ateljeju v Kolizeju. Gor« šetova razstava, ki je bila prvotno namenjena ^amo za teden dni. je podaljšana do konca leta. na Silvestrovo pa sc bo vršilo v ateljeju žrebanje prodanih vstopnic za dobitke. Jutri v ponedeljek, do 18.30 bo kipar svojim obiskovalcem, ki so nekajkrat izrazili i željo, da bi radi videli umetnika pri delu demonstrirali svoje delo po živem modelu, kair bo brez dvoma privaibiilo še mnogo interesentov.
Mestna občina obdarovala 450 otrol
V dvorani Mestnega doma se je zbrala mnogoštevilna družina siromašnih otrok in njihovih mater, da prisostvujejo kratki, preprosto pripravljeni slovesnosti in pričakajo sicer skromnega a zanj«- vendar dragocene« ga darilca. Ker je bila dvoiana premajhna — doslej so se božični ce mestne občine vršile v IJnionu — so 450 otrok, kolikor jih ie bilo obdarovanih, razdelili v dve veliki skupini, ki sta ob 14. in 16. uri napolnili dvorano7 do kršja.
Pred zastorom ua odru je bilo nagrma« denih malih in »'-likih zavojev, ki je bilo v njih po malo vsega, kar je treba siromašnemu otroku za zimo: čevlji in nogavice, kosi obleke in perila, pri vsakem pa še majhen zavitek s sladkim priboljškom. brez kakršnega si drohni ljudje praznikov ne morejo misliti Zavoji -o bili veliki in majhni, da je marsikdo i;med čakajočih v svojem srcu na tihem trepetal, ali ne bo morda zapostavljen za kom izro^d svojih sosedov. A v resnici je bilo v vsakh.ni zavoju blaga Za -kora.j enako ceno. Iz rednega pror^ču« na ie biio za božič iieo pripravljenih tO.000 Din iz nekaterih prihrankov in drugih prispevkov pa so še -v-Iiko nabrali da je lahko ' besede prenašal tudi radio.
Božiček v Vajenskem domu
vsakdo prejel daril za blizu 2Q0 Din. Ob odru je bilo v poltem: prižgano veliko božično drevo a zvočnik je od časa do časa sipal. iz sebe sta rožnate svete melodije.
Dosedanji župan dr Ravnihar je nagovo« ril male občane, jim ž<-;lel vesele praznike in izjavil, da občina od slojih obdjrovancev ne terja zahvale, pač pa	naj bodo
poslušni svojim staršem in vzcrniiteljem. da bodo napredovali v šoli in da bodo postali dobri državljani.
Sledila je prisrčna igrica s prologom, ki jo je naštudirala gdčna Venca izova s svojo izbrano igralsko dnižrno. Dasi je bilo dejanje na cd"u lepo in zanimivo, so maii kandidati le iztežka pričakali čas. da jih je zastopnik socialno .političnega urads pričel klicati po vrsti in so lahko drug za drugim p« išli, vzeli svoj zavojči V in odhiteli domo*. de čimprei pogledajo ali jim je občinski b">žič v n>sn.ri naklonil, č. sar so si najbolj želeli. Obdaritev je naglo po« tekla, nato pa se ie dvorana napolnila še enkrat, da se lepa. vesela prigoda ponovi. Pri tej priliki je župan dr Ravnihar iz-pregovoril še enkrai in tokrat ie njegove
V Vajenskem domu Obrtniškega diruštva je bilo danes popoldne res živo. Po 15. se je pričela v domačni prostorni dvorani v pri« ti i č ju zbirati vsa za vodo va mladina, žare-čih, a tudi zvedavih obrazov so prihajali goienci m gojenke. saj so vedeli da skrb n i predsednik g. Rebek tudi letos ni pozabil nanje im da jim je pripravil božično veselje. K bož čnici so pa prišli tudi predstavniki mesta z županom in podžupanom, posl anec g. Tuirk in predsednik ofcrož. odborov g Igilič.
Ker se je predsednik g. Rebek zaradii zamude vlaka nekoliko zakasnili, je vse navzoče pozdravil g Crbas. nato je lutkovni od= sek vpnzoril prav zabavno šaloigro o Bu-talcih In ko je zastor padel ter se je polegel aplavz mladih in starejših gledalcev, se je oglasil strumni pomočniški tambura-ški zbor z užigajočo in poletno »Pesmijo mladine«, ki jo poznamo vsri iz slovitega filma »Pastir Kostja«. Medtem je tudi že prispel predsednik g. Rebek. Pozdravil ie predstavnike oblasti in jim podati kratko zgodovino Vaienskega doma posebej še pregled dela uprave, ki gotovo ni majhno, o čemer govore visoke številke. Dom oskr«
buje 72 gojencev, a dnevno ima na hrand 98 ljudi. Uprava skrbi za vestno duhovno in telesno vzgojo mladine. V teku obstola Vajenskega doma je bilo tam že 150 zanimivih znanstvenih predavanj, gojencem pa je na razpolago tudi knjižnica, za razvedrilo pa lutkovni oder in prostrani vrt. Prav po očetovsko skrbi uprava za to mladino, ki se tu gotovo počuti kakor doma. Še je dovolj prostora v domu in zato so vabljeni tudi drugi pod gostoljubni krov Va« jensketga doma Kakoi druga leta je uprava tudi letos pripravila božičnico. da obdaruje vse. stailne gojence nekoliko bolj. druge majceno manj Skromna so sicer ta darila, a darovana so mladini \i vsega srca. H - koncu se je predsednik zahvalil vsem dobrotnikom, zlasti meseni občini z željo, da bi tudi v bodoče podpirala prizadevanja Vajenskega doma.
Pod lepo okrašenim in sijajno razsvet* ljenim božičnim drevescem je bilo nato obdarovanih okrog 120 vajencev in vajemk ter gojencev zavoda s praktičnimi darili, a vsak je tudi zadovoljnega obraza odnesel vre« čico sadja in peciva. Bila je ljubka prire« ditev. lri zasulži polno priznanje.
Slovenska šahovska zveza ustanovljena
Velika spodnja dvorana "hotela »Metropol« je bila danes dopoldne kraj pomembnega sestanka; zbraln so se delegati šahovskih klubov iz vseh krajev S'ovenije, da, prisostvujejo ustanovitvi Slovenske šahovske zveze za katero so polagal- temelje že pred po' letom Prišlo je 45 delegatov ki so zastopali 20 khibov s 736 člani.
Presrčno iih jP pozdravil predsednik prinrav! jalnega odbora g Kozina. V daljšem govoru je orisal težave, s katerimi se ie moral borit' pripravljalni odbor, da je nrebrod';l vse težkooe za ustanovitev šahovske zveze za vso banovino V javnost' ie pi odbor kmalu naletel na razumevanje snujoče se organizacije, ki so ji šle na roke tudi ob'asti in razni dobrotniki Pripravljalni odbor je tudi izvedd
morailmim in tudi finančnim efektom — in to je bi'l temelj današnji organizaciji.
V lepem kar poetično zaokroženem govoru jc marljivi tajnik pripravljalnega odbora Ludvik K 1 a ko č a r izpopolnil oredsednikovo poročilo naglasu joč. da puste tajniške številke le medlo osvetljujejo podrobno življenje mladega šahovskega pokreta Z razveseljivo veliko vnemo in ljubeznijo se je pa pripravljalni odb >r takoj lotil svoiih načrtov in 'zj>opolnjevanja svoie naloge Priprave za organizacijo so 3'e tako naglo od rok. da je bilo ogTodje šahovske stavbe kmalu ' dosti trdno. Pripravljalni odbor k imel rii naloge: skrbeti. da pride v stik z vsem- klubi ter jih pridobi za sodelovanje seznanit* je moral javnost s svojim programom in skrbeti za
trebna sredstva Saj je res čudno, da so vrli fantje zvozili! Samo pomislite, s liO Din, ki so jih pnpravljalnemu odboru posodili trije klubi so začeli, pa je vendar šlo! Korajžno so pljunili v roke, pošiljali okrožnice, prošnje, vabila navezali stike, posredovali, sejali ir. de'.c:. propagando. Tajnik pravi v svojem poročilu, da se je zgodil čudež: namesto det bi odborniki še naprej vlekli težki voz šahovskega pokreta iz blatnega kolovoza letošnje pomladi (po-kret se ie začel v marcu), jih ie ta sam začel potiskati na široko lepo cesto.
Tajnik je nato poda1 kratko zgodovino odborovega dela in njegovih prireditev in poudarjal, da je med vsem« odborniki vedno vladala kpa vzajemnost in požrtvovalnost *er popolno zaurvinje Zahvalil je tudi raznirn dobrotnikom za izdatne podpore prav tako g Mikliču in restavraterju g. Zupamu v »Zvezdi«, ki sta dajala organizaciji brezplačno prostore na razpolago.
O stanju blagajne je poročal g F! r k e r. navajajoč, da izkazuje lep prebitek. Tehnično poročno jc podal prof B a j e c. Pripravljalni odbor je 6 in 7 apri'« v Ljubljani priredil turnir za prvenstvo dravske banovine po krožnem sistemu k; se j-i ie m dele žilo 81 š-ihistov Zmagal ie Mikin Vidmar ml. — 2 iunij-a ie bi' dvoboj d na v. ske m savske banovine in so naš- fantje zmagali z 12 in po' oroti 7 m ool točke. Od 4. do 25 avgusta je bil v Ljubi j-ini nacionalni am<itprsk; turnir na katerem si je pribori' naslov nacionalnega mojstra g. Milan Vidmar ml V splošnem so se au Slo venci častno odrezal• saj sc jih je šest plasiralo v finalna tekmovanja.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 21-24
DANES OB 4., iy4 tn 9i/j URI NEPREKLICNO ZADNJIKRAT VESELA KOMEDIJA
POVRATEK K SREČI
Pavel Horbtger — Luise Ullrich
Predprodaja od 11 —
|| Fr e m i e k x i kino
Prečitapa so bila pravila, ki obsegajo 56 točk in so brla z malimi korekt-ir-iuni sočasno sprejeta Pri volitvah je b: a predložena samo ena lista Soglasno je b:l izvoljen z<a predsednika g Kozina, er vko je bila sprejeta lista naslednjih odborni« kov: Čiri] Vidmar Janko Jarc. Ludvik Kla. kočar. Karel Juršič. Julij Erker, Tone Ba-iec. Ivan SloVan. Vas,« Pire vsi iz Ljubljane, Hinko Singet iz Kranja in inženjer i Sajovic iz Celja. Nadzorni odbor: Mirko Kragelj in prof S;'a. oba iz Ljubi jarc. ter g. Sredenšek iz Trbovelj.
MLADIM MATERAM in ženam pomaga po večkratni no^ečno^ti n iravna
FRANZ-JOSEFOVA
voda — grenčica na i večkrat že v malih količinah, za rp.ino delovanje erevesW
Ozl- res. S. br. 16485/35
Blagoslovitev lesene cerkve v Mostah
V Mostah so danes dopoldne slavili pomemben praznik. Zastopnik škofa stolni prošt Nadrah je ob asistenci šentpeterskega župnika Petriča. bežigrajskega župnika patra Zakrajška in ostale duhovščine svečano blagoslovi! novo zgrajeno cerkev, posvečeno sv. Družini ki je — za karakteristiko predmestja, v katerem prebivajo pretežno delavske družine — lesena, ker župijani pač niso zmogli sredstev za bolj luksuriozno hišo božjo. Ves mošianski okraj se je za to siavje ogrnil v zastave, na glavnih dohodih so goste pozdravljali slavoloki, cerkev sama Pa je bila vsa obdana z mlaji, ki so z njih Vihrale državne trobojnice. K svetemu opravilu, ki se je vršilo ob devetih, se je zgrnila vsa soseska, med odličnejšimi vnanjimi gosti pa so prisostvovali tudi pomočnik bana dr. Majcen. dosedanji mestni župan dr Ravnihar in novo imenovani dr. Adlešič. Namestnik škofa je opravil najprej svečano blagoslovitev v cerkvi in okrog nje ter slovesne molitve pred oltarjem, nato pa je imel z leče lep nagovor, v katerem je pozival Moščane naj se tesno oklenejo novega božjega hrama, ki je sicer boren, a je prav zato Bogu še bližji, hkratu pa je napove-
daj skorajšnjo ustanovitev moščanske župnije. Po govoru je stolni prest daroval še pontifikalno mašo s Te Deumom. pri kateri je z lepim uspehom sodeloval domači pevski zbor pod vodstvom prejšnjega šolskega upravitelja Grada.
Nova cerkev, ki je prva lesena cerkev v Sloveniji stoji tik za mošiansko šolo in je vernikom dostopna s poti, ki drži od Zaloške ceste na Selo. Zgrajena je po načrtih domačinke gdč. dipt. tehnice Albine Gru-move in napravlja pri vsej svoji skromnosti prav lep, intimen vtis. Kakor je vsa stavb-a iz lesa. taxo so tudi tla zbita iz desk, a tako, da propuščajo vrzeli precej občuten prepih, kar bo še na vsak nač n treba popraviti. Prav tako je škoda, da cerkev od Zaloške ceste ni dostopna po najkrajši poti med Solo in lekarno, ker se ta ulica zaradi spora, ki se vleče za parcelo med bivšim županom Oražmom in občinsko upravo, doslej še ni odprla. Cerkvena zgradba, ki je v estetskem pogledu prav gotovo lepa pridobitev za svojo okolico. je ponoven dokaz živahne ekspanzije, ki jo naša cerkev prav v letih krizs uveljavlja na periferiji našega mesta-
Maribor preko nedelje
vec
č prireditev, ki so se zaključile z lepim ! lasten obstoj, da dobi vsaj za začetek po-
Maribor, 22. decembra »Zlata nedelja — Bela nedelja«
Trgovnn-e, na zlato nedeljo odprte, so sicer zaživele, ni pa bilo tistega življenja kakor v tistih letih, ko je bila predbožična nedelja zares še »zilata«. Le mailo je mariborskih trgovcev, ki bi bili letos zadovolji ni. Bila pa je današnja nedelja tudi »bela«, letošnja prva izrazita nedelja zimskega športa. Dilcarji so že s sobotnimi vlaki pohiteli na razne postojanke. Pri Treh ribnikih. na Mel;iskem hribu in drugod pa je kar gomazelo zaradi »belega« dilcarskega in sankaškega dirindaia.
Presrčno božičnicc je imel danes v Narodnem domu marljivo delujoči tukajšnji Češki klub. Lepo uspelo prireditev z obdarovanjem otrok je počastili s svojo navzočnostjo tudi novi ljubljanski češkoslovaški konzul inž. Minovskv, ki jc v soboto popoldne prispel v Maribor in si danes dopoldne ogledal nekatere mariborske zanimivosti ter napravili nekaj oficiel« nih posetov. S toplimi besedami ga je pozdravil zasluženi predsednik Češkega kluba g Franjo Bureš. Novi konzul je izrekel vse priznanje marljivosti tukajšniega Češkega kluba ter je pohvalili prisrčno usne= lo božičnico.
Premiera v gledališču
V soboto zvečer je bila v Narodnem gledališču premiera pretresljive M Rostando-ve »Vesti«. Delo ki ga je mojstrsko zrežiral režiser ljubljanskega gledališča g riil Debevec, je napravilo globok vtis Obisk i f biil orecei dober.
Likof pri spominski cerkvi Lazariei
je biil v soboto popoldne. Pn novi pravo-
slavni cerkvi se je zbralo vse delavstvo, razen tega pa so bili navzočni tudi odlični predstavniki mariborske pravoslavne cer* kvene občine s proto Trbojevičem. odposlanec iz Beograda inž. Komnovič, dalje inž Šlajmer, inž. Jelenec, inž. Dev, inž. Na-simbem tn drugi. Goste je pozdravil s tradicionalnim pol irskim nagovorom polir Vin« ko Ferš nakar je spregovoril pesniško vznesene besede prota Trbcjevič. Sledilo je veselo likofsko slavje s primerno pogostit-tijo.
Razne nedeljske novice
Doslej neizsledni tatovi so udrli v stanovanje šivilje Marije Bračkove v Jan Kolla-fevi ulici ter jii odnesli za 3000 Din zlatnine. — Tudi v viničarjo Ivana Bradača v Vinarski ulici so vlomili in odnesli vse perilo, obleko in posteljnino v vrednosti ?000 dinarjev — Nadaljnja žrtev vloma je bano-vinski inšpektor na vinarski in sad "'a reki šoli Karol Medved, stanujoč v Ribniškem selu št. 5. ki 'so mu ukradli novo obleiko, vredno 1200 Din. — Posestniiku Štefanu Megliču iz Starega loga pri Črešnjevcu pa je pogorelo gospodarsko poslopje Ln trpi Meglic 14 000 Din škode.
Šentjakobska krajevna organizacija JNS priredi danes ob 18. v gostilni "Pri Amerikancu« v Florjanski uHci božičnico, na kateri bo obdarovala najpotrebnejše s svojega področja. Gg. odborniki in vsi, ki so preie'i vabila, naj blagovolijo posetitj prireditev.
M O NIM AN C
| vidno
v&etiino ciniCa
Z •a
O
<
z os
H
S
S
a.
	t-3	ec
	O	>
<	o	O
S	H	as
<	03	a
o	U	z
	a	
	o	mi a
	06	«
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne
DR. G. PiCCOLlJA
V LJUBLJANI — se
priporoča bledim in slabotnim osebam.
Naše gledališče
DR A SI A
Ponedeljek 23.: Zaprto. Tore* 24.: Zaprlo.
Sreda '25.: 01 '20. Moliere. Premiera. Izven. Četrtek 26.: Ob 15.: Uboga Ančka. Mladinska predstava- Izven. Globoko zniža* ne cene cd 2i) Din navzdol. Petek 27.: Zaprlo.
OPERA
Ponedeljek 23.: Zaprto. Torek 24.: Zaprlo.
Sreda 25.: Ob 15. Madame ButterflJ'. Izven. Znižane cene cd 30 Din navzdol. Ob 2<). Presinentani grad. Premiera. Izven.
Četrtek 26.: Ob 15. Ples v Savo ju. Izven. Znižane cene ob 30 Din navzdol. Ob 20. Prešmentani grad. Izven. Petek 27.: Zaprto.
Bulgakov: Moliere je nova premiera v drami. Snov je vzeta iz življenja slavnega francoskega dramatika Moliera- ki ga predstavlja 2. Levar. Madeleine Bejard je ga. Nablocka. Armanda Bejard gdčna Severje-va. Moirion je g. Jan. La Grange g. Kralj. Ludvik XIV. je g. Jerman V ostalih vlo« gah nastopijo ga. Gabrijelčičeva, ga. Kakar-je\-a, gdčna Slavčeva ter gg. Lipah. Dreno-vec, Skrbinšek Sancin, Daneš. Plut. Brati-na. Gregorin in Pianecki. Drama .Moliere< je eno največjih del kar jih je bilo uprizor« jenih v poslednjem času v naši drami. Opozarjamo na premiero na Sveti dan zvečer ob 20. uri.
»PreSmentaiii grad« je naslov operete, ki jo je na podlagi Millockerjeve glasbe napisal Bauckner. Vsebina je izredno zabavna in nam opisnje dogodivščine čevijarsk.j« ga para, ki je postal sčasoma grajščak in imel . prave grofe v svoji službi. Libreto jo poln najzabavnejših dogodivščin, tako da občinstvo ne pride iz smeha. Znani pa so prelepi Millockerjevi valčki in pesmi. Opereto dirigira kapelnik Neffat, režija je Go-Iovinova. Zasedbo priobčimo jutri. Premiera bo na Sveti dan zvečer ob 2o. uri.
TRD JE BOJ IN BOJNA SREDSTVA — REKLAMA — SO TAKO DRAGA, zato nudimo tukaj edino le ono, v čemur imamo vsled kvalitete in nizke cene jamstvo za popolen uspeh:
Razpršilci . od Din 20.— naprej kolinske vode od Din 18.— naprej božične kasete od Din 20.— naprej doze za puder od Din 16.— naprej parfumi . . od Din 40.— naprej fotoaparati . od Din 75.— naprej
DROGERIJA GREGGRIČ
dr. z o. z
LJUBLJANA — PREŠERNOVA UL. 5.
Prihodnja premiera v Šentjakobskem gledališču to v soboto 28. t. m. ob 20.15. Upri« zori se zabavna Walfriedova kmečka burka >Matasanovega Načeta nesrečna snubitev« (Maksel), ki vsebuje mnogo zdravega humorja in komičnih situacij. Naslovno vlogo igra g. Koman; v ostalih vlogah nastopijo dame: Bučarjeva, Cerničeva, Gorjupova in gg.: Galeta. Gornik. Moser, Vizjak in Vo-kač. Režijo vodi g. Petrovčič Kdor se hoče dve uri dobro zabavati in nasmejati, naj poseti predstavo. V nedeljo 30. t. m. in na novega leta dan v sredo 1. januarja se bo igra ponovila.
FOTO AMATER JI!
Posebni filmi za slikanje v snegu sveži dospeli. BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA pa v največji izberi te vrste pri
FOTO TOURISTU
LOJZE Š M U C U
ALEKSANDROVA €. 8.
Na bliskovno luč za slikanje pri jaslicah in ob božičnem dreveščku ne pozabite.
Eksplozija v skladišču filmov
Praga, 21. decembra- AA. V skladišču filmov na Vaiclavskem nabrežju je izbruhnil ogenj. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč in požar lokalizirali. Izmed štirih delavcev, ki so bili v skladišču, <sta se dva rešila s skokom skozi okno, le neki' moški in neka ženska sta se zaman skušaila re&.ii sko?i vrata. Izgubila sta zavest in zgorela. Njuni trupli so našli šele, ko se Je gasilcem posrecuo ogenj pogasiti.
Petrolejski vrelci v Španiji
Madrid. 21. decembra AA. V zadnjem času so izsledili v Španiji več petrolejskih vrelcev. Po dosedanjih računih strokovnja kov bo Po treh letih že organizirana nacionalna petrolej«ka produkcija. Računajo, da bodo pridobivali v Španiji na leto do 10.000 ton petroleja, kar 'jo zadostovalo za kritje španskega konzuma
Usodna megla v Angliji
London. 21. decembra AA. Na i rižiio Anglijo je bila v pretekli noči tako gosta megla, da so morali ves pruant pre. kiniti. Prav tako so morali prekiniti plovbo v Rokavskem prelivu, zaradi česar so se tia obeii straneh nakopičile Dgr->mne skladovnice poštnih pošiljk in paketov za božične praznike Več parnikov, m>d njimi Hapagov parmik >Newyork« in par. nik >Gnesenau«, last družbe »Nond-deU-tseher Loyd«. je moralo prekiniti svojo vožnjo, ^aaradl poledice je bilo tudi več smrtnih nesreč 10 oseb se je ubilo, 12 pa jih je ranjenih. Megle je bila tako gosta, kakršne že 10 let ne pomnijo.
Drugi dom SK Ilirije v Planici
Včeraj je bila poleg samskega doma Ilirije otvorjena dependansa, ki po vnanjosti in notranji opremi še vse
prekaša prejšnjo stavbi
še ena zimsko-sportna
postojanka na Gorenjskem
Planica, 22. decembra.
Danes je bil svečano otovorjen dragi smučarski dom, ki ga je zgradila SK Ilirija poleg prejšnjega v Planici. Na svečanost je prihitelo precejšnje število smučarjev iz Ljubljane, med njimi tudi zastopnik JZSS g. dir. Pavlin. Preden so odprli vrata novega doma gostom, je predsednik SK Ilirije .g. dr. Lapajne pozdravil navzče in je v kratkih besedah nagiasil pomen doma za naš smučarski šport iin pa tudi za razvoj tujskega prometa v Ratečah in Planica. Duhovna opravila je izvršil duhovni svetnik g. LavtLžar, ki je dom blagoslovil. Za tem so si zbrani gostje ogledali notranjščino in opremo novega doma, ki je precej več jI kakor stari in so se zelo pohvalno izrazili o njem. Oficielni gostje so se nato zbrali v starem domu na intimnem banketu, kjer so se vrsti1! različni govori. Med drugim ie čestital v v imenu JZSS podpredsednik g. dr. Ciril Pavlin.
Podrobno poročilo priobčimo jutri.
Turistovski Kiuu >Skala«, podružnica Jesenice je v nedeljo 22. t. m- otvoril novo zimsko športno postojanko na Zg. LiP-nlci štev. 21., po domače pri Mihovcu. Te. reni v okolici Lipniee, Lancovega in Kaul-ne gorice so širši javnosti do danes nepo-znani. S to novo postojanko je dama mož. nost obiska tudi oddaljenim športnikom, ki bdo že po prvem izletu spoznali razen le. pih razgle^o'1' tudi idealne terene za gojitev smuškega športa. Izstopna postaja je Radovljica, odkoder vodi lePa pot čez sav. ski mort preko Lancovega na Zg. Upnico. kamor se dospe v tričetrt ure. Je lah ko dostopna, tako da smučar brez poset) nega napora do«pe do te nove postojan ke. kjer so mu v okolici na razpolago naj. lepši tereni z ra7sr',«dom na Triglav in Karavanke t=a do StoržiCa. v dolino pa vodijo oči izletnika od Žirovnice preko L»sc, Radovljice. Begnnj in Brezij še da. leč preko Kranja. — Ta postojanka .ie tu. ■di prikladna točka za izlete na Jelovico.
kongres
Zagreb, 22. decembra.
V banski pos--f;tova.nici se je vršil danes dopoldne šesti kongres SSS kraljevine Jugoslavije, ki ga ;e vo.j'11 prcdfc-ein:k ■dir. Stevan Haclžl poimočuik bana savsKe banovine. Na kongresu so bili zbrani vsi člani odbora, m, -i j jim,i "j d i poctpr^dised-nik dr. iv0 Pire iz Ljubljane ter delegati vseh v SSS včlanjen li športnih savezov. Med njimi bi bilo o-meniti za lahkoatletski savez UgnniCa in žeijka Bergerja iz Zagreba, za JZSS dr. Iva Pirca iz Ljublja. ne in dir. Pandakoviča iz Zagreba ter za nov« ustanovljeni drsalni savez prof dr. Pranja Bučarja, člana mednarodnega 01im pijskega odbora. Visokega pokrovitelja, Nj. Vel. kralja etra II., ki mu je k0ngres naslovil udanostno brzojavko, je zastopal genezi Pešič, navzočni pa So bili tudii komandant IV. a.rmije general Jurišič ter •delegati ministrstev prosvete za vojsko in mornarico ter za fizično vzgojo naroda dr Stefanovič.
Včeraj je bil v Zagrebu kongres SSS, ki je sprejel vrsto važnih sklepov za razvoj našega športa — N«vi «-tbor je bil izvoljen v stari sestavi
tastrofalno se ta bremena Hjuu,.^ ^^ajo v delovanju naših športnih klubov. Menil je, da bo ob letu, če se to stanje ie bo Popravilo, namesto kongresa SSS — komemora. cija za jugoslovenskim športom, ki šteje danes 16 suveZov s 45 podsavezi in 2.211 čportmimi klubi. Ti iimajo včlanjenih nad 38.000 aktivnih sp0rinikov z 849 izpraša, niani sodniki in za seboj armado skoraj 150.000 članov.
Pri &premem/bi pravil je bil sprejpt predlog, naj bo odslej kongres SSS vkaj enkrat v dveh etih_
Dalje je bilo osnovanih 5 strokovnih pododborov, ki bodo fungiirali kot posvetovalni organi odbora in kongresa SSS.
Kongres je dokončno sprejel v članstvo drsalni, kajaški in kegljaški savez.
V okviru SSS se bo v bodoče osnovala redna športna novinarska služba in bo savez v tej panogi vsako leto podelil dve nagradi, in sicer Za najl>oijšo športno knjigo in za najbolj delavnega športnega novinarja.
Na koncu je zastopnik ministra za fizično vzgojo dr. Stefanovič čestital dir. Hadžiju za velike uspehe SSS, posebno pa za 25-letn'co njegovega športnega delovanja. Omenil je, da je minister za fizično vzgojo predlagal dr. Hadžija Za visoko odlikovanje z redom Sv. Save. H. vrste kar je kongres sprejel z burnim odobravanjem v znanje.__
| križarji""
Naša udeležba na olimpiadi
Tajnik JOO Dobrin, je v svojem poročilu navedel tudi podrobne številke o udeležbi naših športnikov na olimpijadah v Berlinu in Garmisch-Partenkirchenu. Po njegovih podatkih bo sodelovalo v Berlinu 15 lahikoatietov, 16 gimnastov. 8 bokeačev, 7 sabljačev, 16 veslačev, 6 kajakašev, 15 plavačev in 5 kolesar jev. Razen tega bo nastopilo na letni olimpijadi tudi 252 Sokolov, tako da se bo skupno udeležilo XI. oVmnijade okoli 400 oficielmih zastopnikov Jugoslavije. Na IV. zimski olimpijadi pa bo nastopilo 17 smučarjev in 3 drsalci.
Občni zbor saveza ženskih športov
Zagreb. 22. decembra. Stoj redni občni zbor je imel savez žen-sikiih športnikov danes popoldne v Varoški pivnici. Zanimanja za ta zbor ni bilo | mnogo, saj je značilno, da na skupščino ni : prišel polnoštevilno niti ves dosedanji odbor. Izmed 23 klubov je bilo zastopanjih 15, skupščino pa je vodil v odsotnosti predsednika g. Zangl.
Tajniško in blagajniško poročilo je bilo sprejeto brez debate. Največ zanimanja je bilo za volitev novega odbora, ki je sestav Ijen takole:
Predsednik Viktor Zangl, podpredsedniki Radan. B-loudek ("Ljubljana), Staniševsiki (Beograd), tajnika Pibler in Hladnik ter devet odbornikov. Za referenta za hazeno je bil izvoljen Čuvaj, za lahko atletiko dr. Kni'ič. za bais'ket-bal'1 pa prof Jankovrč.
Med važnimi sfc-leoi ie omeniti uvedbo nove nano?e basket^h^lla in pa izmeno nekaterih do'o-'"b v praviPh za igranje ha^pne.
Na predlog za«tonnika brodskega pndsa-veza jc b;i'a snrejeta resolucija, po kateri nai se do 31. marca 1036 ukinejo vse takse na ha/ensl-e prireditve, ker b^o <s»cer klubi
na teritoriju tega pOf^aveza 1'Scvidiiraili. ★
Prvo moštvo .Tugos'avi?e v stavki. Icral-ai prvega , mršiva Ju*os1°viie so 7«<?eli stavkati. ker žele. da b' dobili ni občnih zborih nr"v'^o flla.^vain ia V protestu r>ra-viio. rta bod^ stavkali vse do tlei. ^"Ver r>e bodo imoVijene n i.i^ovp zahteve Z-aira-<4i te stavke ie morala J u« os1 a ^ i.a n^move-<^ati «voj'D tnmejo v inozemstvo. Unnavg ,Tu0'O«laviie ip imp^ o tem vp^Sonju sc'o.
na Vate" ie sklenila sitroo« ,J--- —
sbavkujoče.
Predsednik dr. Hadži je v pozdravnem govoru presrčho pozdravil vae odiičnike ter med drugim omenil svrho in de>k> SSS, k; je s tem kongresom zaključil šesto leto obstoja. Ta organizacija vsPga našega športa pa je baš v zadnjem času zadela na velike težave, ki zadržujejo njen napredek in ovirajo njen usph Metd temi je pred. v«em omeniti velika bremena, ki jih mo^a šport nositi zaradi visokih taks na prireditve. Dalje se zelo občuti velika potreba novih igrišč in športnih nastavnikov. Pred sednik pleddra za ukinitev visokih pristojbin, za osnovanje šole nastavnikov in za vozne olajšave vsem športnikom na železnici.
Za predsednikovim govorom se zvrstila poročila tajnika Macanoviča, blagajnika Jankaviča in člana naidizornega odibora. dr. Otona Heinza. Posebno ostro je bi. Io poročilo tajnika, ki je podrobno navajal vse težave, s katerimi s« mora boriti jugoslovenski šport in zaradi katerih je obstal skoraj na mrtvi točki baš ob času. ko vse državo okoli nas z ogromnimi sred. stvi in velikimi u-spehi dajejo športnemu gibanju vse mogoče podzore. Razčlenjal je dalje odnošaje med SSS in ministrstvom za. fizično vzgojo in ugotovil, da ti niso bili baš najboljši, ker je prišlo glede vprašanja predloga zakona o viteških in šport, skih organizacijah med obema forumoma do znatnih nasprotstev. Blagajnik Janko-vič, je ugotovil, da se je imovina SSS zmanjšala na komaj 60.000 Din in še ti denarji so zamrznjeni v bankah, tako da savez ne more razpolagati z njimi.	<
Po predlo2u nadzornega odbora je dobil stari odbor razrešnico, v novi od'bor pa so bii z vzklikom izvoljeni: za predsednika dir- Stevan Hadži. za podpredsednike Ljuba Radovanovic. dr. Ivo Pire in Veljko Ugrinii5. za tajnika Hrvoje Mara no vi č in dr. Milivoj Gavrančič. za blagajnika Vladimir Jankovih, v nadzorni odbor pa Nikola Boškovid. dr. 0to„ Heinz in dr. Branko Krnič.
Prof. dir. Bučar je v imenu medna>rod nega olimpijskega odibora pozdravil kongres in pohvalil delo SSS- V imenu dirsai nega saiveza je predlagal, naj se doseda. n;cimii odiboru izraz: Zahvala v zapisniku kar ;e bi.lo tndi s0g!asno sprejeto.
Drug! del kongresa je bil posvečen stro. kovnim referatom, ki so jih Podali Doibrin v imenu Jugoslovenskega olimpijskega o>-'fbora K os ta Hadži v imenu nogometne, ga saveza in dr Gavrančič kot tajnik SSR. Tanik JOO Dobrin je poročal o pripravah Jugoslavije za prihodnjo olimpijado Zelo zanimivo je bilo poročilo dr. Hadžija, ki je np snmo podrobno opisal razvoj in sedanje stanje tega najbolj udomačenega športa. temveč tudi vse njegove težavo in se-danie p0t.rebe. Pouda.rjl ;e. da se je ra.zpo-loišenje Po nedeljski skupščini že precej mairilo in je sedaj nova uprava že poPol nema na svojem mestu. Ta-nik g. dr. Ga. vrančič je nazadnje podrobno govori:] o vjsoktaksah in bremenih. k.i jih mora 'prenašati naš šport Navajal je nekaj za nimivih primerov kako Je prišlo tako da leč., da znašoie skupne takce na posamez ne sport.no prireditve kar cePh 38 rv^stot kov od dohodkov, in dokazoval, kako ka-
Občni zbor mariborskega kolesarskega podsaveza
Maribor, 22 .decembra. Danes dopoldne se je vršil v hotelu »Pri zamorcu« redni letni občni zbor mariborskega kolesarskega podsaveza, ki ga je sklical komisar HKP g. Mankovič. K-aikor znano, jc bil pred meseci razpušcen odbor, ki je bil izvoljen na lanskem občnem zboru. Za današnji občni zbor je vladalo izredno veliko zanimanje m so zborovanju prisostvOvaH maloiane N^i včlanjeni klubi. Veliko pozornost je zbudilo dejstvo, da se je naš slovenski kolesarski klub »Perun« zopet včlanil v MKP ter so tudi njegovi delecatje danes že prisostvovali skupščini.
Občni zbor je otvo-;) bivši predsednik in kemisar MKP g. Slavko Markovič. ki je uvodoma pozdravil vse na^zoče. posebno pa delegata kolesarskega saveza g. Pampc-ja iz Zagreba ter delegate »Peruroa«. Nato je pod.a! hkrati predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo, iz katerih je bi'o faz-videti, da se delovanje MKP ni tako razvilo kakor prejšnjo lota. Pod?-«vez šteje 8 članov in je bilo v preteklem poslovnem letu verificiranih 97, od katerih je bi'o 34 funkcionarjev. Blagajniško poročilo izkazuje prebitek 55.50 dinarjev Iz poročila tehničnega referenta je bilo razvidno, da so člani MKP letos priredili IS dirk. MKP pa 2. o izidu posameznih d:rk pa so le 3 klub1 poslali tehnična poročala. Po poročilih se je razvi'a živahna debat«, ki se jc pa slednjič zatključi'a s tem, da jc dobil stari odbor razrešnico.
ZAPEKE
neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — preneha io naglo 7. uporabo naravne
FRANZ-JOSEFO VE
grenčice ena časa na prazen želodec.
Op. reg S or i£4S3/35
Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bil soglasno izvoljen naslednji novi odbor: predsedn;k Franjo Jaki (Perun). podpredsednik Mirko Fajs (Celje), tajnik Anton Hlebš (Perun). blagajnik Steirbichlcr (Železničar). tehnični referent Šibenik (Perun). namestnik Kerbič (Maraton), odborniki na: Glavič in I.orber (Železničar). Markovič in Lubša (Pepela), Struel in Ša. pac (Maraton), Lešnik in Cvcrlin (Edel-
")EUIE VESELJE IN RADOST
ZA BOŽIČ
EZPLAČNO
dragocen radio aparat
ZAHTEVAJTE INFORMACIJE OD NAŠIH TRGOVCEV.
1PS BAOIO
weiss), Schuh (Celje), Cajnko (Slovenj, gradeč), Turk (Konjiice). V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Oretnik in Močivnak (Perun) ter Smerdel (Maraton). Za savez-nega delog-ata je bil izvoljen Anton Hlebš (Perun). Pri slučajnostih je bil soglasno izvoljen za častnega člana dosedanji dolgo-lefn.i predsednik Slavko Markovič. Spregovorili so še razni zastopniki klubov. Novoizvoljeni odbor je garancija, da ae bo kolesarski šport v bivši mariborski oblasti zopet tako razvil kakor prejšnja leta.
Mino za Garmlsch!
Zimska olimpiada je pred durmi, našim pa manjka še vsega za udeležbo — Pomagati moramo vsi!
Tisoč aktivnih zimskih športnikov iz 28 držav se te dni že mrzlično pripravlja za preskušnjo, ki jo prireja vsaka
štiri leta mednarodna olimpijska zveza po vzorcu helenskih olimpiad starega veka. Štirideset let je, odkar ie baron de Coubertin položil temelje tem modernim svetovnim športnim prireditvam in že pred vojno — še bolj pa v zadnjih 15 letih — je olimpijska ideja pognala globoke korenine pri vseh kulturnih narodih. Danes ne moremo vredne prištevati v družino narodov na svetu držav?, ki bi zaprla pot športnemu gibanju in ne priznavala, da je šport važen faktor v narodno-vzgojnem in narodno-obr?imb-nem pogledu. Na široko se je razmahnilo zanimanje za vse športne panoge, posebno bohoten pa je v zadnjem deset'etju razvoj zimskih spertn kov, ki so kar čez noč prevrgli še ono teorijo, da se spor i gojijo samo v ugodnih letnih časih, pozimi pa ljudje sede za pečjo in kar se da udobno čakajo pomladi. Takšen je bil razvoj športov tudi pri nas, čeprav moramo pri tem »parva componere mag-nis« ...
BR
pa zdaj zasijala lepša zvezda, da se je za hip oddahnil od večnih skrbi za denar, toda redno se je spet vrača i pred isti problem: Kdo pa bo dal denar? Če kdaj, potem je zdaj to stanje še dvakrat težavno. Da bi pozneje ne moral poslušati očitkov, je poskrbel fantom trenerje, odlične severnjake, ki pa seveda ne hodijo po svetu — zastonj. Tako kakor druged — recimo g primerno zamudo — je bilo treba tudi pri nas zbrati bodoče oJimpionike (to pot na Pokiljuki), jih po možnosti odtegniti od vsakdanjega dela in jim dati priliko za sistematičen trening. Tudi oni ne morejo bivati nekje — zastonj! V poglavje priprav spada dalje enotna in debra oprema z zadostno rezervo, o kateri tudi vemo, da je nihče ne daje — izjemam čast — zastonj ! No, in na ne sicer doTgo pot pojde morda 20 oseb, ki morajo živeta v dragi Nemčiji 12 dni, kar znes? tudi kupček tisočakov. Če bi jih s"šte'i tekoče na debelo in pa celo skromno, bi jih bilo treba najmanj — sto!
Smučarji so dozdaj ž'<veli samo od ljubezni do svojega športa: leta in leta
so poskušali svoje moči doma in na taljena in vselej se je še kako našla vsotica, da široka javnost ni niti vprašala, kdo jo je dal in kako skrbno jo je bilo treba razdeliti, da je šlo za silo. To pot pa je breme prehudo! In zdaj se obračajo na vse, prijatelje in »neprijiatelje« belega, športa, naj jim v tej najtežji presikušnji, ko imajo pred seboj nastop v mednarodni areni, pomagajo do nekaj onih kruto potrebnih tisočakov. Saj jih poznamo naše fante z mednarodnih takmovališč im nič ne dvomimo, da bodo napeli vse sile in poskusili opraviti s čim "večjim uspehom stavljeno nalogo. Naj jih vsaj to pot krepi aavest, da bomo mMili nanje ne samo takrat, ko bodo šli v boj, temveč že zdaj, ko se pripravljajo zainj.
Zbira jmo denar!
Dne 12. januarja 1936. bodo stopili pred Vas! Po malih dinarjih bodo Tirali veliki kup tisočakov, ki naj jih na olimpiadi reši najbolj moreče sbrbf — finančnega bankrota. Ne odklanjajte znakov in blokov za smučarski dinar, kajti ž njim boste podprli eno najbolj plemenitih akcij naše mladine, da v športni borbi 28 narodov in med tisoč najboljšimi zimskimi športniki na svetu izvojuje naši mladi državi čim častnejše mesto! In pa pomnite tndi, da dvakrat da, kdor hitro da!
Smuški tečaj na Sv. Planini nad Zagorjem
jem. Smuški odsek SPD Zagorje priredi ▼ božičnih počitnicaii smuški tečaj na S*. Planini, ki b0 trajal teden dni ter ga bo vodil član zbora snimških učiteljev prt JZSS. Prijave sprejema Lavcslav M-rnuh, Zagorje o-S do torka 2t_ t. m. in na dan pričetka, dne 25. t. m. na Sv. Planini. PrL javnima za udeleženca je 20 Din, celodmev. aa preskrba (tukratna tečna hrana) in prenočilina v zakurjeni sobi po 28 Din, petkratna dnevna hrana in prenočnina v zakurjeni sobi pa 27 Din.
KRIŽARJI j
Z mogočnim razvojem športa se ie seveda vzporedno stopnjevalo tudi zanimanje odločilnih faktorjev za to'esno vzgojo narodov in nujna posledca je bila, da uživa šport v vseh naprednih državah ve!%e podpore države in še vse ostale javnosti. Saj je znana stvar, kako strogo enotno in smotrsno so vse športno življenje v narodu usmerili Nemci in Italijani ter drugi, in kakšne koristi je prinesel šport narodom, ki bi sicer po svoji moči igrali v ve'fiki družini prav skromno vlogo. Skratka: O tem, da je šport treba gojiti in g" mora podpirati država in vsa javnost, ne mera biti več razprave!
Dober mesec dni nas še loči od početka IV. zimske olimpiade, prvega dela one štiriletne preskusni« vseh športnikov sveta, onega temeljitega obračuna, kaj so storili narodi za zdravje, vztrajnost in voljo svoje mladine. Za priprave za takšen nastop je ta doba že mnogo prekratka in estali so že davno stori'i vse, da bodo tam v Garm-sch-Parten-kirchemi — ki bo od 6.—16. februarja prizorišče teh največjih jrm^kosportnih tekem — nokazali, res največ, kar imajo, in dokazali, da gredo s časom "n uspehi vseh ostailiih. Pri nas smo — zčl)3 j bi rekli, samo po sebi umliLvo — koVko« za^s+a.H in skoraj sramotno je; če moramo še danes ugotoviM. da za ud^ežbo na?ih roaibo^ših zimskih športnikov na o^mpiadi nimamo več — ko1 trden sklep in odločno volio. Toda odkrito ie rekel eden i;7med glavnih or°rni-zatoriev XI ozimni s? de. da ie za uda1ežvn in uspehe na m'ei treba troie: denar, denar in še enkrat — denar!
Poe^ei.Tro kar re?n;ci v oči! Naš JZSS životari v skromnih razmerah in k°kor pnč bore Trvp^octn T"""^" Tv^av rv"''" od s,voieza obstoja. Morda mu je zdaj
PAZITE!
V VSAKO HIŠO MORAJO PRITI ONI FINI

9i
MKerjI
Kerny
žena v sodobnem svetu
Zaščita žene v našem kazenskem praviš
Iz predavanja drž. tožilca Branka Goslarja
Ljubljana, 22. decembra.
Iz predavanja namestnika državnega tožilca g. B. Goslarja ,ki ga je imel v magistratni dvorani pod okriljem sekcije Jugoslovenskega ženskega savezai posnemamo naslednje: Odločna borba ženstva v zadnjih desetletjih da postane tudi žena popolni subjekt državljanskih pravic in dolžnosti, je imela tudi v naši mladi državi pozitiven vpliv na zakonodajo, zlasti socialno in kazensko V slednjem je žena v duhu moderne kazenskopravne vede načelno vzporejena z moškim, v poedinih odredbah kazenskega zakona pa so zaščite ni tudi še posebni vitalni interesi žene. Iz posameznih ma-terialno-pr ovnih določb, ki jih je predavatelj navajal, moramo razbrati tole:
V pogledu odprave telesnega plodu je naša kazenska zakonodaja še vedno z malimi izjemami pod vplivom cerkvenega prava, ki smatra odpravo plodu kot umor. Tt mu naziru gotovo ni odrekati humanega čustva ko bnni etično na ■čelo o nedotakljivosti spočetega človeka. vendar pa ie treba upoštevati še razne druge motive dejanja, ki ga ob gotovih pogojih opravičujejo. Te motive je upoštevala tudi naša pozitivna kazenska zakonodaja vendar bi se ne dalo tuditi, da je to storila v zadostni meri. v duhu časa in potrebam odgovarjajoče. Zmanjšala je sicer kaznivost noseče žene n.a minimum, nezakonsko mater, ki sama odpravi plod, oprošča celo vsake kužni in uvaja nekaznivost splava na podlagi medicinske indikacije. Dasa izgleda uveljavljenje te indikacije na prvi pogled ze'o pomembno, vendar v praktičnem življenju izgubila zaradi strogih kautel svoj pravi smisel. S temi namreč onemogoča uporabo dane ugodnosti, ker je postopek po njih vezan z velikimi otroški za zdravnrško proceduro. Posluževati se ga morejo le imovitejše žene, siromašna žena pa bi si premislila spraviti v tek komplicirano in drago postopanje ki morda ne bi imelo niti zaželenega uspeha.
Ni se pa mogla naša zakonodaja odločiti za uvedbo evgenične in socialne indikacije. o katerih se v pravniških in zdravniških krogih v zadnjem času tudi pri nas slišijo glasovi za in proti. Za evge. nično indikacijo je zlasti uvaževanja ved-na misel, da je za narodne in državne populacijske interese neprimerno važnejše zdravje in sposobnost ljudi za prenašanje težkih bremen življenja, kakor množica bolnih in asocialnih tipov. Zlasti naj bi se: uzakonila prekinitev nosečnosti takrat, ko je nedvomno, da se bo rodila idiotska in kretenska deca, ki bo opasna za de-generacijo ljudstva. Za socialno indikacijo pa. je umesten razlog, naj bi se ne povečevale rodbine onih, ki jim preti samo giad in skrajna beda, ker pada njih breme slednjič le na glavne in državne ustanove. Enako uvaževanja vredna naj bi bila nujnost prekinitve nosečnosti tudi tedaj, če je bila povzročena s posilstvom, oskrumbo. krvoskrunstivom ali na drug kazniv način. Ureditev tega vprašanja pa naj bi se izvršila na način, ki bi onemogočal nekaterim ženam prekomerno izigravanje in omalovaževanje njih pri-rodnega poklica — materinstva.
Z uvodno trditvijo, da je žena po našem kazenskem pravu absolutno ravnopravna z moškimi, pa je predavatelj prezrl važno dejstvo, da vsaj v kazensko-pravnih določbah o splavu ni primerne določbe tudi o odgovornosti povzročitelja zanositve, ki je z neodgovornim ravnanjem povzročil, da žena ni našla drugega izhoda kot odpravo plodu. Odgovorna je le noseča žena in ona oseba, ki je neposredno mehanično ali kakorkoli pomagala do učinka.
Obširno se je bavil predavatelj tudi z drugimi določbami, iz katerih je razvidna skrbna zaščita javne morale in žene proti napadom na njeno osebno svobodo in telesno, odnosno spolno integriteto. Zakonodaja predvideva ostro kaznovanje s silo dosežene telesne združitve z dozorelo ženo, zlasti rigorozno pa še kaznovanje spolne zlorabe nedozorelih deklet in zlorabljanje bede za spolni pohlep, v smislu sklepov mednarodnih konferenc so vnesene v zakonodajo tudi določbe za preprečevanje takozvane »trgovine z belim blagom.«
Pozna tudi sankcre proti omejevanju ženine fizične svobode (otmica), ker primeri otmee v naši državi niso redki. Važno vprašanje v naši zakonodaji je tudi pobijanje prostitucije in je glede nje uporaba kazenskih sankcij izenačena za osebe obeh spolov. Izenačena pa je tudi kazenskopravna odgovornost žene z moškim glede zakonolomstva in prešuštva. Po prej veljajočem pravu tega ni bilo in se je ženo kaznovalo strožje. Današnja zakonodaja pa tudi milejše kaznuje detomor in razlikuje povsem pravilno med zakonsko ali nezakonsko detomorilko
Kaj uči praksa
Za vse udeležence predavanja pa so bila po izčrpnem orisu veljajoče zaščite žene v našem kazenskem pravu najbolj zanimiva izvajanja predavatelja o njegovih opazovanjih v lastni kriminalistični praksi. Nanašala so Se sicer le na pravosodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča ker pregledni statistični podatki za obmečje vse države sploh primanjkujejo, vendar pa ta drobec zato ne izgublja na svoji važnosti. Porazno je dejstvo. da zaradi splava sede na zatožni klop: zgolj siromašne žene, ki so se zatekle k mazačem in je bilo njih dejanje razodeto zato, ker so morale iskati zdravniške pomoči. Vendar pa se v premožnejših slojih prav tako vrše splavi, le da ti zaradi srečnega izid;i ostanejo tajni. Predavatelju tudi ni znan noben primer predčasnega splava na podlagi uzakonjene medicinske indikacije. Sodišče, odmerja dokaj mile kazni, po večini samo pogojne, ker vsi primeri kažejo, da so bile te žene brezvestno zapeljane, da so svoje dejanje utonile iz sramu in socialne bede, da pa niso pokvarjene ali diužbi nevarne osebe in da od njih ni pričakovati, da bi se ponovno pregrešile tega dejanja. Nasprotno pn se občutno kaznujejo babice in ma. z&či zaradi koristoljubja in nečastnih nagibov, in katerih nudijo svojo pomoč. De-tomori so redki, zagreše ga le nezakonske matere. Motivi zanj: socialna beda. strah pred sramoto, omalovaževanjem in zaničevanjem. ki ga je deležna nezakonska mati v današnji družbi.
Na dnevnem redu pa je na žalost zaščita javne morale po pravosodstvu, to dejstvo pa kaže da še niso preboljeni vojni in povojni vplivi demoralizacije, najbolj žalostna pa je ugotovitev, da so kali pokvarjenosti znatno posejane tudi v mlade duše. žrtve nemorale in brezvestnosti so zlasti mlada dekleta, ki jih pohotneži napadajo na samotnih potih. Posledice teh zločinov so težke, ker ni okrnjena le
osebna svoboda, temveč se često pojavljajo zdravju škodljivi učinki Visoko kulturno in pravno zavest naroda v naši ožji domovini pa izpričuje tudi dejstvo> da so poslovanja radi trgovine z belim blagom in nasilne ugrabitve žene našim sodiščem prihranjena. Na dnevnem redu pa so pred sodišči v drugih predelih države.
V	praktičnem pobijanju prostitucije pa vse sankcije ne zaznamujejo zaželenega uspeha, uspešno sanacijo je pričakovati le od splošnih socialno zaščitnih ukrepov. Tu bi mogla zlasti ženska društva najti obsežno polje udejstvovanja. Enaka pomoč od njih pa bi bila zaželena tudi pri smotre-ni skrbi za odpuščene kaznence, ker bi se ne smeli zadovoljiti s tem, da se kaznenci po prestani kazni uvrščajo v družaben sloj zaničevanih in ožigosanih ljudi, ki po sili razmer ne najdejo boljšega izhoda kakor nadaljevanje nerednga življenja in zločinskega poklica. Zlasti pa se bi morala ženska društva zavzeti za najbolj pereče vprašanje preventivne borbe proti mladinski zanemarjenosti in zločinstvu.
Predavanje, zlasti praktični del, je bilo lep prispevek k spoznavanju in oživljenju perečih problemov veljajoče zakonodaje in pravosodne prakse.
0
Kako si društvo zajamči uspešno delovanje
V	nedeljo je imelo občni zbor društvo »Dom visokošolk«. Vsa poročila so pričala o izredni agilnosti odborov: vse si prizadevajo, da postane dom res zatočišče dijakinj, v materialnem in moralnem pogledu. Dem se širi, vedno več jih najde v njem zavetje, ustvarja pa tudi najboljšo podlago za gojitev vzajemnosti med viso-košolkami.
Med poročili je bila zlasti zanimiva kritika revizorke naslovljena na delo posameznih odbornic Kakšna razlika med tem poročilom 'n med onimi, ki rnio jih navadno vajeni slišati na društvenih zborovanjih. ne samo ženskih, ampak večinoma vseh. »Kaditi« je skoraj obligatno, kritika je časih dovoljena, toda samo »v mejah dostojnosti«, zgodi se pa tudi, da ti že pri prvih stavkih vzamejo besedo. Zboroval-cem jc pa tudi najbolj všeč, da gre vse gladko in da je vse tiho kakor v grobu. Ko sem pa poslušala to kritiko, ki je bila ostra in bistra, sem se kar zgrozila pri misli, kako bi bila mansikakšna »funkcio-narka« ogorčena, če bi se nad njo kdo tako spozabil. In vendar je to najboljše jamstvo, da bodo posamezniki napredovali v svojem delu.
Še ena značilnost je bila poleg drugega posebno zanimiva na tem občnem zboru: kakor mnogo drugih društev, trpi tudi to pod denunciantstvom Razumljiv je ogorčeni protest, s katerim se postavlja mladina v bran proti te vrste napadom. Človek se mora vprašati: ali bo postalo de-nuncijantstvo res naša »narodna čednost«?

Križarji na božičnem pohodu v Ljubljano
Za božične praznike bomo gledali v kinu Matici najnovejši film Cecila de Milila »Križarje«. Malo je filmov, kj bi bili stali toliko kakor ta, saj trdirjo. da so izdali zanj nad pol milijona dolarjev. Po ogromnih stavbah, ki so jih zgradili nalašč za ta film. po velikem številu statistov, ki nastopajo v skupinskih prizorih, bi skoraj rekli, da ta trdilev ni pretirana Igralci, h v filmu nastopajo, so med najboljšimi, kar jib premore sedanja Amerika, po večini mlade moči. ki so jih pritegnili iz raznih vodi! n h ameriških gledališč.
Kakor nalašč za božične dni je ta film. ki obravnava najbolje organizirano križarsko vojno srednjega veka. vojno vitezov in kra-
ljev, kakor so jo imenovali. Prepričana smo, da si ga bodo ogledali vsi, ki si žele resničnega umetniškega užitka.
Meteor v loncu
Na periferiji Colomo ob Panamskem prekopu je neka indijanska kmetica pravkar pripravljala kosilo, ko se je zunaj nenadoma zateninilo kakor ob nevihti_ Trenutek nato je strašno počilo in zračni pritisk je ženo vrgel po tleh. Ko se je osvestila, je videla, da ji je lonec z obedom vred 'z. ginil. Pač pa je bila velika luknja v ognjišču. Poklicala je ljudi, ki so iz luknje Potegnili precejšen zvezdni utrinek, ki 6e je zvaril z loncem. . .
Ii akvaristov® torfe©
Velikani v hladnih morjih
Na začetku zime smo in kljub temu se Polašča srca. čut zadovoljstva, kajti začetek zame je prvi korak v cvetočo poimijid. V tej, nas osrečujoči nadi mineva čas kakor da bi hitel na krilili, dočion so nam jesenske noči le počasi potekale. Kmalu nas bodo razveselili v iesovju prijazni telohi, plaho bodo pokuka vali iz svojih sveže zelenih gnezd rumeni jeglički; z njimi vred se bodo pokazali snežno beli zvončki ziba je ee v rahli pomlajujoči sapici. Ziima se bo preselili^, s severnega na južni tečaj, umikala se bo vračajoči svetlobi in toploti. Ker je ravno govor o tečajih, bo morda koga zanimalo vprašanje, ki si ga le redk0 postavljamo, ker nima praktičnega pomena, a to vprašanje: kaj bi biilo, ko bi se naša obla nehala vrteti okoli svoje osi?
Znano je, da je zemlja na tečajih splo-ščena na ravniku pa nabrekla. Ko bi zemlja sedaj prenehaila z obračanjem, ki se vrši z naglico 30 km na sekundo, bi se pojavila v gmoti težnja Po vzpostavitvi krogle. Morja bi začela drveti k tečajem, poplavljala bi celine na severu in jugu, ob ravniku bi pa nastal širok pas kopnin, marsikje bi se Pokazalo morsko dno in lice ženila e bi se popolnoma izpremanilo. Morja na Severu in jugu, bi se obljudila zelo gosto, vršila bi prilagoditev na spremenjene prilike. Lahko bi fcd0 mislil, da je zaradi hladnejše vode v severnih in južnih morjih malo življenja, kar pa ni točno- Številne jate rib potujejo po teh morjih, med njimi so pa pravcati velikani, ki zaslužijo našo Pozorno<st_ Kiti, ki so sicer sesavci z ribjimi trupom, so si izbrali mrzla morja. Zanimivi so zaradi tega, ker se hranijo kljub velikanskemu gobcu s plan-tonom im tudi drugim drobižem. V gobcu imajo naimreč neko vrsto vrše, ki zbira ves drobiž in ki ga potem pogoltnejo. Kiti znastejo na 24 m, (=o torej orjaki. Omembe je vredno, dia je opazjti pri mladičih sledove zobovja, ki pa kmalu izginejo. Predniki kitov so se pa še za časa tercl-jara ponašali z močnimi zobmi.
Oglejmo si zdaj hnistančnice iz skupine morskih volkov, prebivajoče v hladnih vo-dah_ V severnih predelah Atlantskega mor
ja nahajamo majhne in velike »pegaste morske mačke. Dasi &o zelo majhne, 70 do 100 cim dolge, so strašno Požrešne, zlasti so jim priljubljene goste jate sla-nikov? kateire zasleduejo. S slaniki si napolnijo želodec in da ne bi morali prestati s pojedino, izbljujejo dobršen del, nakar začno žreti pnovno. Slanioar ima kakor večina mofskiih volkov v jočji meri nazaj Pomaknjen gobec in vretenčasto se zožujoč rep. Zraste na tri metre, živi pa na severu. Veliki morski pes, ki se sicer zmoti tudi daleč na jug, ima kratek rilec, zobje so razmeroma majhni, trup pa 10—iL2 m dolg. V Ledenem morju je često v globinah, ter se hrani kakor kit z majhnimi morskimi živalmi. Tndi oci ima vrši podobno .nepravo v šržnjh špranjah, s katero zadržuje drobjž_ Velikega morskega psa spoznamo Po krajši glavi in po velikih, škržnatih špranjah, ki se naim vidijo kakor ovratnica in ki segajo skoro okoli vratu. Ta volk ima svojega krvoločnega bratca v toplih morjih. Velikosti je iste, vendar najnevarnejši izmed vseh morskih volkov. Njemu sorodni, že izumrli predniki so bili, sodeč po zobeh, ki so bil čez 10 cm široki in visoki, pravcati velikani in je njih potomec z 12 metri dolžine le pritlikavec. Taki velikani so živeli še v mioc^iu ter-cijorne dobe. — Volk velikan je 15 do 20 metrov dolg, ima pa nizek široko raztegnjen pravilen gobec, brez podaljška na gornjem delu. Tudi on se hrani po načinu kita z drobnarijo, ki mu jo zadržuje vrša v škržnih špranjah ali jo pa omehča z majhnimi zobmi. Naš velikan pa ni s severa, temveč je južnjak. j(ot izrazit zastopnik polarskjh voda je vreden omembe 6 do 8 metrov d^lgi, Dolarski morski volk, ki se drži ali v giobini ali pa na odprtem morju, Rilec mu je dolg in debel. Gla-je po žrešnosti je dostojen zastopnik večine svojega rodu. Na njegovo požrešnost morajo verjeti celo kiti, ki jih naš severnjak napada, pri živem telesu,
Razumljivo je iz gori navedenega, da prebivajo tudi v hladnih predelih velike množine rib, sicer bi jih sedaj opisani dolgimi že davno zapustili.
Ljubljanski
Nihče naj ne bo za božič lačen. Nikogar naj za božič ne zebe!
Tudi letos so izdali Nemci to-parolo. In niso edini narod, božični dnevi so dnevi darovanja, dnevi miru, spomin na najlepši verski misterij, rojstvo dobrote. Zato je tudi najprimerneši čas, da pokažemo, ali čutimo v sebi več kak&r sebičnost.
Vsaj enkrat na leto naj bo človek dober Vsaj enkrat. To je pač ma;l0 zahtevano.
če žjvite še v tako slavih razmerah, sd boste poskusili te dni olepšati. Saj je bo ž:č samo enkrat na leto. Ln je hkratu tudi nekakšno slovo od leta.
Nekaj bi vas prosili:
J(aiiar boste uživali božične dobrote, ee spomnite majih ljudi. Na vaša vrata bodo trkali, ker terja želodec tudi na božič svoje. Če jim drugače ničesar ne daste.to pot napravite izjemo. Prelep dan je božič, da bi ga morali s kakšno malenkostjo omade. ževati. Dajte jim del svojih dobrot. Siroma k o-m. ki se jim godli slabše kakor vam.
Morda stanuje v isti hiši kakor vi, v Podstrešju, sirom, i&na družina s kopico otrok Pokličite uboge otroke, ki morda do ma ne b»,do niti čutili, da je božič, ki ga bodo praznovali ob krompirju, in dajte jim vsaj kakšen kos potice Sami sj ne mo-
rete misliti, koliko jim boste .s tam dali, vam se pa še poznalo ne bo
Danes boste pospravljali za božič. Poglejte malo Po ornrah in skrinjah! Gotovo boste našli kje kakšne st^re nogavice, staro srajco, ki je ne bo nihče več nosil, ali pa kje kakšne čevlje. -In s temi rečmi, ki so vam le še v naPotje, boste lahko storili dobro delo, če jili boste podarili potrebnim.
Božič je praznik darovanja, prerojenja Naj bo tudi za vas!
Da ne bo nihče lačen, da ne bo nikogar zeblo!
Slo-enci postajamo velikopotezni. To je prav hvalevredno. Penetriramo v svet. ka. kor smo videli nedavno nekje lePo zapisano. Zaenkrat v daljn0 "Bengalijo, kjer iima-mp ž več misijonarjev.
Misijoni so zaslužna "reč. samo stanejo. Tam, kjer je denarja v izobilicj, Se to ne pozna, pač Pa se pozna tam, kjer denarja ni. Na primer pri nas.
O številu brezposelnih v Sloveniji je težkn reči u-^	•'e v resnici Eena sta.
tistika jih omenja trikrat toliko kakor druga. Nedvomno jih je veliko, če sodimo po tistih, ki jih srečujemo na ulicah
in beremo o njih. Zanje ni mogoče dobiti denarja, če ga z lučjo iščemo.
iJac pa se dobe po-ipore za -misijone. De .nar, ki se nabere pri nas in gre v inozemstvo, v diržave, od katerih nimamio prav nič. Nekoč smo rekli temu »zapravljanje narodnega premoženja« in ta izraz menda lahko uporabimo se tudi dandanes.
V inozemstvu pa imamo tudi mi ljudi, ki so podpore potrebni. Tisoče izseljencev Desetletja so pošiljali denar v domovino, vse moči so pustili na tujem, potem pa je prjšla svetovna gospodarska stiska in jiim vzela kruh. V Ameriki, v Nemčiji, v Vestfaliji, na Holandskem, v Belgiji tn drugje. Zdaj stradajo v tujini in obupujejo. In niti toliko denarja se ne dobi, da bi se lahko vrnili v domovino. Deporta. cija ali pa smrt od onemoglosti, to je njihova usoda!
Za te ljudi poskrbimo, za misijone bomb pa še takrat lahko, ko bodo imeli naši ljudje dovolj kruha
Da kaiznenci delajo, je prav. Del0 nikomur ne škoduje. iSidi njim ne. Nekateri jih prav radi vzamejo v delo, ker so Cenejši kakor drugi delavci.
Toda v današnjih časih je vredno nekaj premisliti:
Kaznencj imajo v svojem zavodu kruh, po cestah pa imamo tisoče, ki tega kruha nimajo. S tem, da hodijo kaznenci na dnino, prikrajšajo brezposelne, ki jim jc raz-
no priložnostno delo navadno edini zaslužek.
Zato naj uprave sodišč in kaznilnic vsaj začasno prenehajo s prakso pošiljanja kaznence v na dnino, ali pa naj zahtevajo za kaznence tolikšno dnevno mezdo, kolikor znaša povprečen dnevni zaslužek težaka, Tisti, ki pa delo oddajajo, naj si rajši poiščejo delavce pri borzi dela. S tem bodo precej pripomogli pri lajšanju brezposelnosti.
*
V naših kavarnah je pač taka navada, da včasih kdo iztrga stran v ilustriranih listih. Zlasti po modnjh listih opazimo to prav pogosto. Tretji, četrti dan po prihodu revifc, manjka navadno že polovlica listov.
To hočejo kavamarji preprečiti ali vsaj omejiti s tem, da vse slike v listih »pre-štemplajo« s kavarniškim žigom, časih imajo t.i žigi prav simpatične napise : »Last kavarne X... ali pa celo: »Ukradeno v kavarni Y...«
Pa vzllc tem" listi iz revij izginjajo še prav tako kakor prej. Je pač tako-kdor misli Ijst iztrgati, ga bo iztrgal, če bo na njem deset žigov ali *pa nobeden. Ljudje so praktični, čemu bi kupovali revijo, ki stane petnajst, dvajset dinarjev, če Potrebni samo majhen vzorec, vse drugo pa mu ni njč vredno. To se ne da preprečiti
So Pa tudi po kavarnah gostje, ki listov
ne trgajo, ampak revije samo gledajo. In zraven kolnejo, ker je vsaka najmanjša sličica pofmazana z orjaškim žigom.
Zdi 6e nam, da je tako žigosanje čisto o.diveč. >Trgačev«r ne bo oviralo pri njihovem delu. Treba jih bo pač ugnati na dru. gačen način Morda s tem, da bodo uslužbenci nanje malo bolj pazili ali pa kako drugače.
Zlata nedelja. Trgovine &o odprte. Nekateri gredo vanje, drugi se vračajo iz njiih z zavojčki pod pazduho. Največ pa je takih, ki gredo nemoteno po cesti. Popoldne srečam umetnika Peregriea. Zavojček nese v desnici.
—	Oho, iz trg.vine ali iz dragu!jarne?
—	Pardon, iz kavarne. Sto dinarjev stave, če uganeš, kaj je v zavojčku. Prosim lahko potiplješ!
Ne stavim, pač pa potipljem. Trdo je. Oglato. Steklenica? Ne. Bonboniera? Danska torbica? Kolekcija mila in kolinske vode? Nič, prav nič tega. Zaman bi ae oznojil na mrazu.
Razgrne umetnik reregrin zaivojček in glej — pod časopisnem papirjem se posvetijo trske, čisto navadne trske. Menda jih je pet.
—	Veš, domov grm. delat, po moram v ateljeju zakurili.
Zlata nedelja. Juh!
Urejuje Davorin Ssrfjen* <— izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf RIbrikar, — Za Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja Frane Jezeršek, — Za fnseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. Val v LJubljani