DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
Goering je kriv zločinov
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
_ VSE) TEKMUJE v Jugoslaviji. če smemo verjeti poročilom komunističnih listov. Tako berejo, da je tovarna čevljev Ivan Prešeren v Kranju izdelala svoj tekmovalni načrt. Ugotovila je, je, da z izdelavo enega para čevljev z vsemi pripravami vred potrebuje 2 uri 52 minut in 30 sekund, ter da izdelava enega Para čevljev stane od 35 do 38 dinarjev. S tem in enakim tekmovanjem hočejo dvigniti produkcijo. Koliko se bo to posrečilo je v seveda čisto drugo vprašanje. Vprašanje je namreč koliko tega tekmovanja je resnično prostovoljnega. Tega ne more Ugotoviti noben list, ker so vsi Režimski, komunistični. v SKRIVANJE BLAGA izpričuje nezaupanje v sedanje raz-mere in v sedanje cene. Kako 1 j u dje skrivajo, pripoveduje
OBRAVNAVA V ZAGREBU JE ODPRTA
zgled, ki ga prinašajo listi in ki ga po njih posnemamo:
KRZNARKA ANA ROT v Ljubljani je prikrivala blago v vrednosti 5,164,916 din. že pri pregledu poslovnih prostorov so preiskovalni organi ugotovili, da ima trgovka celo v trgovini veliko več blaga, kot ga je dejansko prijavila. Pri hišni preiskavi so odkrili več tajnih skrivališč, kjer so našli nad 280 kg sladkorja, veliko riža in konzerv, 26 litrov jedilnega olja in 50 dragocenih kož v vrednosti 600,000 din. V zaklonišču so našli 15,000 cigaret, 40 kg masti, 200 m blaga itd. Razen tega so našli precej zlatnine, dragih kamnov in 19 zlatih damskih ur v vrednosti 400,-000 din. Njena prodajalka Golobic Dora je sprejela od nje ter prikrila za 37,000 din krzna.
_(Dalje na 2. strani)______
VLAK JE POVOZIL DEČKE, KI SO SPALI NA PROGI
Hammond, Ind. — Trije di-1 jaki višje šole so se udeležili partija na domu nekega prijatelja. Na potu domov so se vlegli na progo Nickel Plate železnice in vlak je tri ubil, do-, čim se je četrtemu posrečilo, da se je zadnji trenutek zvalil s proge v jarek.
Ta pripoveduje, da so spili na partiju vsak po eno steklenico pive in da nis0 bili pijani. Gledal je, kako so šla kolesa vlaka preko trupel njegovih tovarišev in da je bil pogled na to strašen. Fantje so bili po 15 in 16 let stari.
-o-
Jajca so poskočila v ceni, perutnina tudi
Ker ni mesa, segajo gospodinje po perutnini in jajcih. To je pa povzročilo, da sO cene poskočile. Včeraj so bila jajca v Clevelandu 66 centov du-
tožen sodelovanja z Raciji.
Zagreb. — Včeraj je Titova vlada pričela z sodno obravnavo proti nadškofu Alojziju Stepina-cu, katerega obtožujejo kolabo-racije in zločinov proti jugoslovanski vladi.
i Obtožba, ki obsega 51 strani govori, da .je nadškof s silo gonil ljudi v katoliško Cerkev ter da je pomagal fašističnemu usta-škemu gibanju. Državni prose-kutor je izjavil, da je nadškof s ■ silo spreobračal ljudi v katoliško | vero, da bi s tem ojačil papeževe interese na Balkanu ter s tem pomagal italijanskemu imperializmu.
Nadškof Stepinac, ki je star 46 let, iz principa ni hotel izbrati zase nobenega zagovornika, nakar je sodišče štirih mož imenovalo dva zagovornika za nadškofa.
Nadškofa so postavili pred sodni stol s 15 drugimi obtožen-! ci, med katerimi je tudi ustaški polkovnik Erik Lisak. | Javni prosekutor je izjavil, | da nadškof Stepinac ni več nad-! škof, ampak navaden teroristi-; eni zarotnik. "Vsled tega," je iz-' javil prosekutor, "to ni nobena ; persekucija katoliške cerkve, duhovnikov ali vernikov. Sodna obravnava bo proti Stepinacu, ki je kot izdajalec našega naroda pomagal onim, ki so okupirali Jugoslavijo, sodeloval z ustaši ter pomagal ostankom ustašev po osvoboditvi."
Zagrebške ulice so močno za-
Malo preveč je bila "noseča"
New York. — Pred neko veliko mesnico v lfrooklynu je stolu dolgu vrsta žensk, ki so čakale na meso. Ker ni bilo mesa dovolj ~„. vse, je gospodar izbral vse noseče ženske in jih postavil spredaj v vrsto. Nihče ni radi tega godrn jal. Med temi, M so bile postavljene naprej, je bila tudi ena, ki je imela, izredno vidne znake nosečnosti. V drenju se ji je pa suknja odpela in na tla ji je. zdrsnila velika blazina, ki jo je imela pod suknjo. Rdeča kot rak se je ženska obrnila in izginila ob spretni jemanju raznih pripomb od strani hudih žensk.
Stavke po deželi:
Washington--CI() mornariška unija je naznanila, da je stavka njenih članov stopila v veljavo sinoči o polnoči. Na vzhodnem in zapadnem obrežju bodo danes zjutraj razpostavljene piketne straže.
Krivim sta spoznana tudi Ribbentrop in Hess; trije naciji pa so bili spoznanima nedolžne.
Pittsburg, Pa. —Stavka delavcev pri elektrarni še ni poravnana; dogovori za poravnavo se vrše neprestano. Včeraj je šlo pa na stavko 1,800 hotelskih uslužbencev, ki spadajo v unijo AFL. Zahtevajo višjo plačo.
Columbus, O. — O polnoči s6 šli na stavko uslužbenci ulične železnice. Ves promet je zastal. Danes zjutraj bodo nadaljevali z dogovori za poravnavo med unijo in vodstvom Columbus & Southern Ohio Electric Co.
Iz raznih naselbin
Nuernberg, 1. okt. — Mednarodni vojaški tribunal je proglasil Hermana Goeringa in Joachima von Ribbentropa krivega vojnih zločinov in sicer vseh štirih točk obtožbe. Rudolf Hess je bil spoznan krivim točke prve in druge. Feldmaršal Wilhelm Keitel je1-—	"""
bil spoznan krivim tudi na vseh štirih obtožbah.
Ernst Kaltenbrunner je bil spoznan krivim na dveh točkah, nedolžnim na eni.
Alfred Rosenberg je bil spoznan krivim na vseh štirih točkah, dočim je bil proglašen krivim Hans Frank na treh in nedolžnim na eni točki.
Trije izmed 22 nacijskih voditeljev so bili spoznani nedolžni in sicer Hjalmar Schacht, Franz von Papen in Hans Fritsche.
Ostali so bili proglašeni krivim na nekaterih obtožbah, na drugih pa ne.
Glede Schachta je izjavil sodni tribunal;
"Pomagal je Nemčiji k oboroževanju, toda nasprotoval je vojni in je odstopil kot ekonomski minister leta 1937, ko je spoznal, da hoče imeti Hitler vojno. Njega se ne more smatrati, da je spadal v ožji Hitlorjčv krog.
Sodni tribunal je razdelil obtožnico proti tem nacijem na štiri točke in po njih jih je sodil in sicer:
1.	Zarota za izvršitev dejanj v drugih treh točkah navedenih.
2.	Zločini proti miru, to se pravi; delati načrte, priprava in začetek vojne.
3.	Vojni zločini, namreč: prestopek zakonov ali navad v voj-
2
4.	Zločini proti človeštvu, nam- ^ eč: umori, iztrebljenja, zasuže-'. lje, deportacija ali drugi nečlo-!"' veški akti pred in med vojno;! preganjanje, najsi bo politično, plemensko aH versko.	j'
Skoro vsi obtoženi so prepriča- ' ni, da jih bo doletela smrtna ka- j. šen za njih zločine.	j1
Feldmaršal Keitel je omenil napram svojemu zagovorniku, t naj i>i bil ustreljen in ne obešen | ali obglavljen.	i
Danes bo sodni tribunal izre- , kel obsodbo nad posameznimi, ( smrt ali ječo.
-o--
Poljedelskih strojev bo še primanjkovalo
Washington. — Polje delski oddelek poroča, da bo prihodnjo pomlad malo ali pa nič išbol j save pri nabavi poljedelskih strojev, raznih delov za iste in delov za popravo istih. Položaj v tem oziru bo skoro tak, kot je bil to j leto, trdi ta urad.
Toda urad istočasno trdi, da se bo prihodnje leto dobilo lahko j več vseh vrst kavčukastih koles ^ za traktorje, truke in druge far- j j marske stroje.	j
I -°- .!
Naj Rusija pojasni, zakaj utrjuje baze v Sibiriji
j Washington. — I)va ameriška i kongresnika, katera je kritiziral moskovski radio, češ, da sta podala neresnične izjave glede Rusije, sta zdaj vprašala Rusijo, naj pojasni, zakaj da utrjuje ba-i ze v Sibiriji onstran* Alaske in Aleutov.
i Ako je Rusija odkritosrčna, ■! pravita kongresnika Sikes in r Short, bo gotovo rada pojasnila, ■ kaj naj pomenijo te utrdbe v Si-j biriji.
TOČA, DEŽ, MRZLO V CLEVELANDU
Včeraj smo imeli v Clevelandu dokaj mrzlo vreme. Popoldne je potegnila sapa od severa in parkrat je drobila celo toča po ulicah, ki so izgledale, kot bi zapadel sneg.
Po Minnesoti in Wisconsinu so imeli včeraj slano, ki je zadela tudi južne kraje v Ohio. Vremenski urad napoveduje za danes za spoznanje bolj gorko. -—o-—
Povodenj v Texasu je napravila škode za več kot 5 milijonov
San Antonio, Texas. — Povodenj v državi Texas je napravila škode za več kot $5,-000,000, najmanj 8 oseb je bilo žrtev povodnji in na stotine prebivalstva je brez strehe. Med pogrešane štejejo 14 oseb, med temi so 4 vojaški policisti.
Na stotine oseb je prebilo na strehah in po drevju, kjer so čakali 36 ur na rešitev, ko je voda poplavila to okolico. Nekateri so se mogli še rešiti na višje kraje,, ko je reka San Antonio nenadno prestopila bre-
gove.	1
Po mestu, kjer so ljudje zbežali in pustili vse odprto, so	r pričeli krasti. Vojaška polici-	^ ija je »dospela, da bo varovala	^ 'zapuščene hiše in trgovine.	® | -o--------1
MALO ČUDNO SE SLIŠI, ZATO BODO i PREISKALI
t
Columbus, O. t- Mrs. Mary t Jones, zamorka, je v tukajšnji L bolnišnici porodila otroka. To j ni nič čudnega, ampak kar je ^ ■ teagonetka zdravnikom je to, 1 da zamorka trdi, da je to njen 27. otrok in da je ona stara f zdaj 65 let, njen mož pa 60. e Njena starost in število njenih otrok se ne vjema z statistiko '
. pri mestnem zdravstvenem j
} uradu, zato bodo slučaj bolj : i natančno preiskali.
, Truplo je ležalo 6 dni i	pod posteljo
)} Dun more, Pa. — Nek agent je I prišel do hiše družine Schall in e je slišal slaboten glas iz hiše. I o1 Stopil je v hišo in tam našel na| s postelji Mrs*. Schall, pod poste-1. ■-|ljo. pa truplo njenega moža, kij i je bil že 6 dni mrtev. Ženska je' j bila napol mrtva od glada. Pove-dala je, da je že več let hroma v ' postelji. Oni dan ji je mož da-!
jal hrano, ko ga je nenadoma za-1 a! dela kap in se je zgrudil mrtev il na tla. Ves ta čas ni mogla niko-)-' gar priklicati.
o" i Armada bo prevzela J UNRRA v Avstriji
[n Washington. — Pomožni državni tajnik Clayton je obve-a> stil avstrijsko vlado, da bo na-in prosil ameriško armado, naj a, prevzame relif za Avstrijo, ko ii- UNRRA preneha z akcijo 31. 'decembra.
cat in sicer na debelo, na drobno pa 75 do 80 centov. Cena pe-j s1 L'utnini je tudi precej poskočila s. tukaj, ker je večja -zahteva za-' n njo.	! n
Člani zveze mesarjev so imeli; sinoči sejo, da se pogovore, če' naj zaprejo mesnice alvne. Pro-' g dajati itak nimajo kaj. Kaj so 0 sklenili, ni znano. i |( -o-- t j ,
Guverner je poslal policijo, * da išče meso | j
Boston. — Guverner države Massachusetts, Maurice J. To-j j bin, je poslal državno policijo in s zdravstvene inšpektorje po drža- ( vi, da preiščejo klavnice in skla-i dišča za mesom. Preiskali bodo vso državo in dognali, če kdo „ skriva meso in ga nalašč zadržu-'" je pred odjemalci.	| ]
Guverner pravi, da se bo po- , služil zakona, .ki prepoveduje svojevoljno zadržanje trgovine.' To je prvi slučaj v Ameriki, da . je poslal kak guverner svojo policijo na iskanje mesa. Glasom državne postave imajo inšpektorji od državnega zdravstvenega urada pravico vsak čas stopi-' ti v klavnice in prostore, kjer so shranjena živila.
Delavski vodja poroči glediško plesalko
San Francisco, Cal. — Harry, Bridges, predsednik mornani-! 'ške unije CIO na zapadnem ob-J 'režju, se bo poročil z glediško« 'plesalko Nancy Beredicio ' iz' New Yorka.
stražene. Policija je oborožena s strojnicami ter razpostavljena na strategičnih točkah po vsem mestu.
H" * *
Washington. — Kardinal Stritch, čikaški nadškof, se je obrnil včeraj na državni oddelek, naj protestira pri jugoslovanski vladi zaradi despotične aretacije in sodnega postopanja , proti zagrebškemu nadškofu Ste-I pinacu.
Kardinal je rekel, da je jasno in očitno, da gre sedartja jugoslovanska vlada zatem, da uniči Cerkev.
SPOMNITE m SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM
MORNARIŠKO LETALO JE ŽE PREKO PACIFIKA ZA SVETOVNI REKORD
Oalt Creek, Colo. — Dne 14. sept, je umrl Matt Petranovich, star 66 let in rojen v Delnicah, Hrvatska. Podlegel je raku v grlu, za katero boleznijo je bolehal sedem mesecev. Zapušča ženo, šest sinov, tri hčere in 11 vnukov, štirje sinovi in dva vnuka so služili pri mornarici in se iz vojne vsi srečno vrnili.'
St. Paul, Minn. — V tukajšnji bolnišnici St. Mary's je dobro prestala operacijo žena Johna Kunstelna iz Gilberta, Minn V isti bolnišnici se nahaja že dolgo časa tudi 84-letni Matija štrukel iz Virginije, kakor tudi mati žene Franka Smoltza iz ChishoTma, ki je v kritičnem položaju.
Zaroka—
Mr. and Mrs. Anton Šabec, 441 E. 157 St. naznanja, cla se je zoročila njiju hčerka Christine Mary z Mr. Andrew Shine, sinom Mrs. Jennie Shine iz 2474 Burton St., Warren, O. Andrew je služil štiri leta Strica Sama in je dobil časten odpust iz armade pred 6 meeci. , Vile rojenice—
Družino Mr. in Mrs. William S logar iz 1109 E. 63 St. so obiskale vili rojence in ji pustile za spomin krepkega fantka. Vse je zdravo in veselo. Mlada mamica je hči Mr. in Mrs. Anton Champa iz 1122 E. 63. St., ki sta se postala stari aia in stara mama že sedmič. Čestitke!
Pismo iz domovine—
Joe Skupek ima pismo iz domovine pri Tereziji Navoda, 14311 Darwin Ave., kjer je prej živel. Vabijo na sejo—
Podružnica št. 18 SŽZ ima nocoj svojo redno mesečno sejo v navadnih prostorih. Gretje na plin—
Hišne gospodarje opozarjamo, naj si ogledajo ob priliki nove vrste burner je na plin, ki s« jih lahko vefene v furneze. imajo vse pogoje, ki jih zahteva plinska družba za gretje s plinom, Naprodaj jih ima rojak Jim Hočevar, ki vodi Automatic Sales Co. na 16005 Waterloo Rd., v novih prostorih, katere je lastnik hiše, Louis Pod padec, tako lepo prenovil.
Legionarji vabijo—
V nedeljo popoldne bodo priredili člani Lake Shore Post št. 273 od Ameriške legije "clam bake" v svojih prostorih na 6131 St. Clair Ave, v bivši Knausovi dvorani. Veterani so prostore sijajno opremili in prenovili in v nedeljo si jih lahka vsak,ogleda. Clam bake bodo servirali od 5 popoldne naprej, za osebo stane $3. Vstopnice lahko dobite v našem uradu ali pa v klubovih prostorih vsak večer.
Kdo bi vedel—
Nek naš noročnik bi rad vedel, kje prodajajo plehnate garaže. Ce kdo o tem kaj ve, naj nam sporoči, prosimo.
Euclid Rifle klub—
Jutri popoldne bo zadnja seja zunaj na strelišču. Vsi člani Euclid Rifle kluba naj gotovo pridejo. Ker bo preskrbljeno nekaj za okrepčilo in naj vsak pripelje tudi ženo s seboj. Bo tudi streljanje na lončene golobe. Začetek bo točno ob 3 popoldne.
Važna seja—
Članice podružnice šfc. 14 'SŽZ so prošene, da se gotovo I udeleže nocoj ob 7:30 važne seje na Recher Ave.
Kdo ve kaj o njem —
Sinoči ob 7 se je zgrudil An-'ton Kleven mrtev na tla v Anton Lužarjevih prostorih na 6731 St. Clair Ave. Star je 59 ! let in samski. Kdor ve kaj o 'njegovih sorodnikih in drugo, j je prošen, cla se zglasi v Grdi-: novem pogrebnem zavodu, ki I oskrbuje pogreb. Kleven je bil član dr. Lipa št. 129 SNPJ.
■	j	■--_o_j-
Kadar morate ponoči preko ' ceste, imejte na sebi vednj) Luk
■	bil pridiint, da vas voznik Iu-žje opazi.
»Miiirrtri
# flJVfe?IŠKHWD©M©VINfl
DAROMi H	American in spirit—foreign	^ttvhOo	Slovenian morning
L^J 1N LANGUAGE 0NLY__AMERICAN HOME - "AFER
no. 192	cleveland 3., o., tuesday morning, october 1, 1946	leto xlviii—vol. xlvail
Zel države bodo ^ obdržale brodovje v s Sredozemlju
Tam bo ostalo toliko te Časa, dokler bo potrebno vl radi zunanje politike že
Washington. — Mornariški či tajnik Forrestal je včeraj izja- df V'I. da bodo imele Zed. države s SVo.jo bojno mornarico toliko časa v Sredozemlju, dokler bo to ni Potrebno, da podpre ameriško ni zunanjo politiko.	G
.To je izjavil mornariški taj- vl ^k ravno ob času, ko je Rusija tc Jznova pritisnila na Turčijo, naj ni dovoli delež obrambe Darda- p< )!el- Zed. države so, kot znano, °dločno
proti temu. To je bilo prvič, da je bilo ameriško bejno brodovje ome- CI ftjeno v zvezi z zunanjo politiko.
Nekaj več svinjine in J< ftgnjetine bo prihodnje l W mesece	c
Chicago. — Vladni tržni eks-	"
Perti trdijo, da bodo dobile ame-	^
riske gospodinje prihodnje tri	^ Mesece več svinjine in jagnjeti-v mesnicah in več govedine pa
lahko pričakujejo po novem	s
letu.	11
Toda zveza živinorejcev pa '' Počasno trdi, da bo prihodnja s meseca mnogo manj mesa, . !iot pa bodo zahteve odjemalcev t ln da se bo čutilo pomanjkanje ^esa v Ameriki še najmanj eno leto.
U .v -0--1
Pričakujejo protest od ameriške vlade radi aretacije dr. Stepinaca
Washington. — National Ca-holic Welfare Conference je iz-razila upanje, da bo ameriška vlada vložila pri jugoslovanski v'adi protest radi aretacije in 54 0 d n e obravnave zagrebškega lladškofa Stepinaca.
Ta organizacija označuje areta-^Jo nadškofa, njegovega pomo-škofa in mnogih duhovni-,.°v kot ponoven korak v tirani-•J1' krivici in depostizmu Titove
vlade.
6 ur so ga šivali po
delu cirkularke
1 01-t Townsend. — Zdravni-e je vzelo 6 ur, da so zašili ozo^ Harryu Orcutt. S hrb-' ke je Prišel v dotik cirkular-e' ki ga je razmesarila od ste-n Pa do vrha glave.
Washington. — V nedeljo se je dvignil mornariški bombnik "Truculent Turtle" v Avstraliji na polet preko Pacifika. Danes zjutraj so ga že zagledali nad kalifornijskim obrežjem, leteč proti vzhodu. Ob 12:35 danes zjutraj so ga videli leteti nad Nevado.
V letalu so štirje možje posadke. že dozdaj je letalo doseglo svetovni rekord v poletu brez pristanka na tleh. Toda predno more posadka lastovati svetovni rekord, ali rekord sploh, mora z letalom varno pristati na tleh.
Ko je letalo dospelo nad Kalifornijo, je že preletelo 9,200
milj nad Pacifikom. Včeraj ni, bilo nobenega glasu o letalu. Si-J noči se je pa posadka naenkrat oglasila po radiu in vprašala obrežne postaje v Kaliforniji o j vremenu. Posadka je rekla, daj bo ostala v zraku, dokler bo kaj gazolina. Kot je izjavila, upa leteti 12,000 milj brez pristanka' na tleh. Prejšnji rekord je bil 7,916 milj in sicer od otoka Guam do Washingtona.
Letalo vodi Clevelandčan, poveljnik Thomas D. Davies. z 1 Avstralije se je dvignila posadka z letalom ob 5:10 zjutraj v nedeljo. S seboj so vzeli mladega kanguruja.
♦
t
ameriška domovina, OCTOBER 1, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	IIEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; m Cleveland In Kanado po poŠti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta »4.00; za Cleveland In Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland In Kanado po poŠti četrt leta<|2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto (7.00, pol leta $4.00. ftstrt leta »2.50.
_Ptwmnwm* itovllka »tane 6 centov. ____
SUBSCRIPTION RATES: United State« $7.00 p«r yew; Cleveland and Canada by mall »8.00 per year. U. S. »4.00 lor 6 month*. Cleveland and Canada by mall $4.60 tar 6 months. U. S. $2.60 for S months. Cleveland and Canada by mail »2.75 tor S months. Cleveland and suburb« by carrier »7.00 per year. »4.00 for 0 months, »2.60 for S month«. Single copies 5 centa each.	_________
Entered as second-claM matter January 6th 1808. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 187®.	_ _

No. 192
Tues., Oct. 1, 1946
JAMAR:
Srečanje na pol pota
(Od našega prijatelja v Avstriji)
Ne da bi se begunci hoteli vmešavati v ameriško notranjo in zunanjo politiko, vendarle včasih ne moremo molčati ko vidimo, da Amerika ne more in noče razuveti evropskih razmer in današnjega svetovnega položaja, ki ga je ustvaril komunizem. Če dvignemo svoj glas, ga ne dvigamo samo zato, da bi nas svet čul in se usmilil naše usode, temveč ga dvigamo tudi zato, da bi svet opozorili pred nevarnostjo, v kateri se nahaja, pa čeprav si z obema rokama oči tišči in si zatrjuje, da se zanje ne koplje jama, v katero smo mi že padli. In prav zato, ker smo mi na svoji koži skusili trenje dveh. svetov, zato prihaja naš glas iz krvave izkušnje in utegne le komu morda odpreti oči.
Mislimo na besede, ki jih je 12. sept. govoril ameriški tajnik za trgovino Henry Wallace in v katerih je podčrtaval, da silita Ameriko angleški imperializem in sovjetska ob-strukcija v vojno, da pa Amerika "mora voditi jasno postavljeno in realistično zunanjo politiko in gledati sama nase" in zato hoče imeti z Rusijo mir ter "se želi srečati z njo na pol poti. . ."
To je misel, ki sili Ameriko nazaj-v izolacijo, da naj dvigne roke od naše evropske politike, naj pusti angleški imperij svoji usodi, zahodno Evropo sovjetom in si z njimi podeli svet na dve sferi, ki ju bosta v miru in sporazumu vladali Amerika in Sovjetija. Vsaka od teh dveh velesil bi nekaj popustila, na sredi pota bi se srečali, si segli v roki in svet bi imel — mir, po katerem tako koprni. . .
Na mesto Velike Trojke bi padel svet v roke Veliki Dvojki ... in mir je zasiguran.
Tako nekako smo mi begunci razumeli to misel, za katero stoji precej Amerikancev, katerim že preseda povojna zmeda, ki so jo sami ustvarili. Toda nam se zdi ta misel popolnoma pogrešena!
Ne vtikamo se v to, ali se hoče Amerika odreči posegu v svetovno politiko, ki jo je začela v smislu svojih načej, svečano izjavljenih v Atlantski karti in drugod, za kar so mali narodi šli v boj ali začeli svoja osvobodilna gibanja, temveč opozorili bi samo na to veliko zmoto v tej misli, ki je prva in največja, namreč: slabo pozna g. Wallace komunizem in Sovjete, če misli, da se da z njim prijateljsko srečati — na pol poti. ...
Take misli, ki jih izražajo odgovorni ljudje Amerike, nam daje slutiti, da Amerika še ne ve, da je komunizem edinstven pojav v zgodovini človeštva, totalitaren ne samo naznotraj, da preosnuje do dna družbo, ki jo zajame, temveč je tudi totalitaren nazunaj, to je, da hoče zajeti in iz dna preosnovati — ves svet. In tega niti ne taji — saj je jasno izražena ta misel v neštetih njihovih komunističnih "evan-gelijfh," od Lenina do Stalina in podkrepljena s kominterno tako jasno in preprosto, da se zdi, da za Ameriko ni več — verjetno. Saj je tudi Hitler izpovedal v svoji knjigi "Moj Boj" tako jasno in odkrito svoje cilje, da rau svet ni verjel, dokler jih ni spoznal — po dejanjih. Moskovski komunizem je danes najmočnejša svetovna totalitarna organizacija, naperjena zdaj predvsem nazven, v ekspanzijo, v osvojitev sveta. In pri tem mu pomaga že od vsega početka prav — Amerika, od Therana dalje pa vse do naših dni, kajti z njenim pristankom in proti svoji volji se mu je moralo ukloniti evropsko Medmorje, Perzija itd, in, če zdaj sega sovje-tizem po oslabljenem angleškem imperiju, vijočem se v krčih povojne "zmage" — mu Amerika s takimi nasveti daje samo pogum in podporo, misleč: na sredi poti pa se bo pohlep ustavil in ostala bova na svetu samo dva gospodarja: jaz in on.. . .
Ne moremo si misliti, da bi bila Amerika tako slepa, da ne bi videla, da Moskva že danes prav natančno študira, kako užgati revolucijo ne samo na Kitajskem, v Indiji in v Palestini, temveč kako s pripravljanjem štrajkov v Ameriki samo poizkuša svojo "peto kolono" in že 'natančno računa, kako jo bo porabila ob prvi pravi priliki za —; razbitje države kot zadnje ovire za prevzem — vlade nad — vsem svetom. Ne, komunizem se ne ustavi "na pol pota," temveč preračunano si krči pot do — samooblasti: od Velike Petke na, Veliko Čctvorko, od Velike Četvorke na Veliko Trojko, odtod na Veliko Dvojko. In tam bi obstal in si z njo delil svet? Ne!
Dejstva že govore, da je še vsak, kdor je šel s komunizmom na prijateljsko srečanje, — klonil pred njim . . . Kot da ni prehoda čez — Rdeče morje . . . Pa si vendar toliko državnikov domišljuje, da bo drugi Mojzes, ki bo samo s palico udaril, Rdeče morje se bo razdelilo in bo suh prišel z v,so vojsko na drugi breg . . . Dozdaj se tak Mojzes še ni rodil. Tako se je ponesrečilo tako srečanje s sovjeti celo najbolj bistremu in spretnemu evropskemu politiku Churchillu, ki prav gotovo ni v svoje močne in spretne roke vzel usodo Poljske in Jugoslavije zato, da bi se končala igra z njima s popolno diktaturo v teh krajih, v katerih je imel pismeno izgovorjeno delitev oblasti . . . Ali bo mogla Donava neskaljena steči skozi rdeče morje? Pa je garantirala njena nedotakljivost v Atlantski karti, ki jo je podpisal Stalin, ' in je prosta plovba po velikih mednarodnih rekah zahteva, ki jo je postavil Truman? "Na sredi poti" s komunisti nista
uspela niti Šubašič, niti Mikolajčik, oba poslušno orodje v rokah Churchillovih in verna pristaša "neposrednih prijateljskih srečanj." Prvi je že zdavnaj postavljen na hladno, Mikolajčik pa se prav zdaj bbupno lovi za zadnje deske, ki se mu pa odmikajo . . . Saj ga! Stalin niti ne smatra več ža predstavnika njegove strake ter se pogovarja — s Kierni-kom, kar pomeni ž§ skoraj — likvidacijo stranke in Miko-lajčika. Ta dva državnika sta živi priči te "hoje na pol poti," da ne imenujem naših domačih slovenskih "državnikov," recimo ministra Snoja: iz Amerike je šel komuni-zvu "na pol poti," danes pa je samo — uradnik pri ljubljanski vladi ... pa vendar nosi odgovornost za vse, kar se je zgodilo "po srečanju." S tem srečanjem je kot s "ponujeno roko": tako dolgo so jo pri nas "katoličani" ponujali komunistom, da so jim jo — odtrgali , . . Danes si z njo ne morejo niti obrisati solz . . .
Samo to bi hoteli slovenski begunci povedati ameriškim državnikom, da tako srečanje na pol poti nikamor ne vodi, vodi samo v nov razmah komunizma in s tem v sovjetizaci-jo sveta. Tudi Amerike. In temu služijo take izjave odgovornih državnikov, še bolj pa tako ravnanje, kakor ga v Evropi prakticira La Guardia s poljskimi in jugoslovanskimi begunci in izjavami v prid Tita in Bieruta, kar se nam zdi prav tako nevarno za Ameriko samo, kakor poizkus kraje atomske bombe v Kanadi . . . Vse to vodi v namen, da se' ohromi odpor proti* komunizmu in opraviči in pripravi podelitev sveta na dvoje . . . Napaka ameriške misli pa je v tem,, da je prepričana, da bo ta podelitev na dvoje — ostala v znamenju miru.
Mi, evropski begunci, pa vemo, da je še vsak, kdor je šel na srečanje s sovjeti in jim ponudil roko, občutil Krpanov stisk: izza nohtov mu je pritekla kri in slišal je nad sabo glas: "Izmoli še očenaš, da ne boš cvelil stare matere, ako ti jo je Bog dal ..."
In verjemite mi, da bi mi begunci najmanj žel^i in hoteli, da bi Amerika po svoji lastni želji prišla v tak položaj.
j BESEDA IZ NARODA
Zora puca, bit ce dana!
Neelyville, Mo. — časi se spreminjajo hitreje kot luna na nebu. Ni še tako dolgo, ko je naša nova domovina Amerika kimala bogu Stalinu in njegovem preroku Titu. Kar je zahteval mogočni Stalin, je dobil njegov prerok Tito in naša vlada je ponižno s povešenimi očmi pristavila — ja, hočem.
Ampak danes pa je vse drugače. Pred nek"aj časom sem čital, da so v Washingtonu odslovili iz vladne 1 službe krog 40 komunistov. Pariška konferenca nam da tudi misliti. Molotov dobi večkrat kak ukor kakor kak šolar-ček prvega razreda. Tako tudi jugoslovanski delegat Kidrič. Osmim Titovim poslancem, ki so hoteli priti na Slovanski kongres v New York, je bil zabra-njen prihod, ker so komunisti. Predsednik Truman je pripravljen počistiti vse komuniste iz vladnih uradov in vse protiame-riške elemente.
Najnovejše poročilo pravi, da je Truman odstavil Henry Wal-lacea, ker je preveč pripročal udanost komunizmu. Konferenca veteranov v Clevelandu je zahtevala, da se izčisti naša dežela komunistov, in naj se črta njih lista pri volitvah. Njih sklep — ako nimamo zato zadostne postave, jo naredite! Kaj pravite k temu Titovi oboževalci? Kaj pravite oni in one, ki se postavljate s Titovo medaljo?
Tako, hvala Bogu, tudi močna roka dobi po prstih; ko le predaleč sega. Zato pravim — zora puca! Amerika odpira oči in kakor se vidi tudi naši policisti in tajni agentje delujejo. Dal Bog, da bi ta zarja prinesla sveže pomladno jutro, da bi vesolnemu človeštvu prinesla žarke zlatega sonca svobode!
Uničen je nacizem, tudi fašizem, pa tudi komunizmu ne bo več dolgo obstanka, čeprav ima že precej močne korenine po vsem svetu. Oh, ko bi bili vedeli Anglija in Amerika, kar sedaj vesta in vidita, koliko manj gorja bi bilo, koliko manj slovenskih domoV bi bilo požganih, koliko manj prelite krvi ... Ne bi bilo toliko solza, toliko trpljenja naših nesrečnih slovenskih beguncev, ako bi ne bili Amerika in I Anglija pripoznali Titove vlade. Pa naj bo za danes dovolj, se bom pa drugič še kaj oglasil, živela naš« Ameriška Domovina in pozdrav čitateljem.
Anton Slane.
-o--—
—Francoski znanstveniki trdijo, da je na svetu 2,796 različnih jezikov.
Ivan Cankar-jeva povest o Ali paši
Ne daleč odtod, o Marko, je paševal Ali paša. Prej mu je bilo ime JFeliks, toda Feliks je ra-stel in se je razrastel v Ali pašo. Njegovih bogastev ni mogoče popisati z besedami. Hodil bi od jutra do večera, pa bi ne obhodil njegove zemlje. Njegova so bila najbolj rodovitna polja, njegove.n£jb6lj sočnate senože-t i, njegovi najlepši gozdovi Kmetom je ostalo komaj par ka-menitih lajzov. Njegovi hramovi so bili prepolni, njegove žitnice bogatejše od Faraonovih, živine je imel več nego svetopisemski Job, ko mu je bil Bog povrnil zdravje. Na prisojnem holmu je stala njegova hiša, bel gradič z zelenimi okni. Tako je stala, da se je grela v solncu od zore do mraka in se je razgledovala po dolini, po siromašnih kmetiških kočah kakor duhovnik z leče. če je šel človek po dolini in se je ozrl na svetli gradič, se je odkril takoj in se skloniPše niže, kakor da bi mu bil zapel nad hrbtom valptov bič. Tako so se povrnili časi tlake in desetine in suženjstva.
Najbolj čudno pa je> kako se je to zgodilo. Ali paša je prišel v deželo, kakor pride vsak meše-tar: umazan, premeten, zvijačen in sleparski, a nad vse kratko-časen človek, veseljak po rodu in krvi. Tisti kraji so bili tako rodovitni in od Boga blagoslov ljeni, da so živeli kmetje brez velikih skrbi in nadlog; siromaka ni bilo med njimi in tudi zadolženi niso bili, celo hranili so bele tolarje, ker niso bili ne za pravljivci ne pijanci. Tako je bilo, ko je prišel v deželo Ali paša, prekanjeni Feliks, in tedaj se je vse izpremenilo.
Navada je bila prej, da so sedeli v krčmi samo ob nedeljah, kakor se kristjanom spodobi, in še takrat ne pozno v noč. Nikoli se mi zgodilo, da bi vriskali in razgrajali pijanci o polnoči po vasi, ali da bi ležali zjutraj po jarkih in sredi ceste, namesto da bi šli na polje. Komaj pa se je prikazal Ali paša, je bila vsa dolina, kakor da bi jo bil zlodej obsedel. Delo ni več dišalo nikomur, toliko rajši pa so popivali in prepevali. Ene krčme jim že ni bilo zadosti, pa je ustanovil mešetar drugo in gostov se je trlo pri njem ob delavnikih kakor c;b nedeljah, podnevi in ponoči. O, kratkočasen človek je bil in znal je pripovedovati lepe zgodbice. Pripovedoval je o tistih časih, ko je kmet držal roke križem in je imel vsega v rzobilici. Polje je rodilo, ne da bi se kdo zme-
STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24. 1912. AND MARCH 3rd, 1933 of "AMERIŠKA DOMOVINA," published daily except Saturdays, Sundays and holidays in Cleveland, O, for October 1st, 1946. State of Ohio, Cuyahoga Co. SS.
Before me, a Notary Public in and for the State and county aforesaid personally appeared James Debevec, who, having duly sworn according to law, deposes and says that he is the Editor of "AMERIŠKA DOMOVINA," and that the following is to the best of his knowledge and belief a trtie statement of the ownership, management etc, of the aforesaid publication for the date shown i'n the above caption, required by the Act of August 24, 1912, as amended by the Act of March 3, 1933, embodied in Section 537, Postal Laws and Regulations, printed on the reverse of this form, to wit:
1.	That the names and addresses of the publisher, editor, managing editor and business manager are. Editor. James Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Publisher: Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.; Managing Editor: James Debevec; Business Manager, James Debevec.
2.	That the owners are: James Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, Victor Knaus, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
3.	That the known bondholders, mortgages, and other security holders owning or holding 1 per cent or more of total amodnt of bonds, mortgages, or securities are (If there are none, so state): None.
4.	That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders and security holders if any, contain 'not only the list of stockholders and security holders as th«y appear upon the books of the company but also, in cases where the stockholders or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting is given; also that the said two paragraphs contain statements embracing affiants full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upota the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner, and this affiant has no reason to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or indirect in the said stock, bonds, or other securities than as so stated by him.
5.	That the average number of copies of each issue of this publication sold or distributed, through the mails or otherwise, to paid subscribers during the twelve months preceding the date shown above is 8,4«}.
g'.snetT: JAMES DEBEVEC.
Subscribed and sworn to before me this 30th day of September 1946.
Marie Kracker, Notary Public, My commission expires Jan. 18, 1948.
ni šele eno leto potem, ko je podjarmil Slovenijo komunizmu. Šele na resno posredovanje zdravnika dr. Debevca so končno dovolili Titu viseti, na steni pisarne namreč. "Ljudska pravica," komunistično glavno glasilo pravi, da bolnišnica ne čuti z ljudstvom. Zato, pravi, nastaja vprašanje, zakaj taka bolnišnica sploh še obstoja. To se pravi po domače, da jo bodo prav kmalu spravili v državne roke.
nil zanj ,vino se je cedilo v po-' tokih in treba je bilo samo zaje-' mati, pečeni prasci in ocvrti pi-1 ščanci so letali po cesti — večen1 praznik. Nihče ni verjel tem1 neumnim bajkam, ampak lepo je' vendar, če sliši človek kaj takega. In mešetar je prerokoval, da tistih časov ni za zmerom konec, temveč da se povrnejo, še lepši in še bolj veseli nego kdaj. Takrat da se povrnejo, kadar bo zakraljeval vsem cesarstvom kralj Matjaž, ki spi v gori za veliko mizo in čaka. No, tudi temu prerokovanju ni verjel nihče, ampak pohujšalo je ljudi neznansko. Prišlo je mednje spoznanje in s spoznanjem je prišla nezadovoljnost. Ko jim je govoril prekanjeni mešetar o brezdelju in veselem življenju, so spoznali nenadoma Vse nadloge in težave svojih dni in za-hrepenelo se jim je po blagoslovljeni deveti deželi, po kra-ijevanju kralja Matjaža. Ubija se človek leto in dan — tako so zamislili — pa si privošči komaj v nedeljo kozarec kislice. Kakšna pravica je to na svetu? In opustili so delo ii) trud in pričelo se je strahovito pijančevanje, kakršnega svet še ni videl. Ob delavniku, ob belem dnevu
so se opotekali ljudje po cesti, kričali so kakor prasci in prepevali, da je bila žalost in sramota. Celo župan sam je ležal nekoč v jarku dva dni in dve noči, preden se je toliko naspal in streznil, da je mogel v krčmo. Župnik je pridigal in je rotil, pa ni pomagalo nič, zato ne, ker ni bilo nikogar v cerkev. Bog se usmili„taki časi so bili, kakor da je prišel v deželo sam Antikrist, ne božja beseda ni zalegla več in ne človeška. Polje je ležalo tam neobdelano, senožet nepokošena; Bog je pošiljal dež, pa se nihče ni zmenil zanj; solnce je sijalo, pa je sijalo brez koristi; usula se je toča, pa se še stare babe niso več prekrižale; nastopila je suša, pa nihče ni mislil na molitev in prošnjo pot. Če bi bil zažugal takrat Bog z žveplenim in oVnjenim dežjem, bi niti enega pravičnega ne našel na fari v vseh deveterih vas§h naokoli. Ljudje so živeli kakor pod Matjažem, držali so roke križem in so imeli vsega v izobili-ci.
Toda, o Marko, kak hitro je minilo to veselo življenje! Komaj so se dobro privadili leno-(Dalje na 3. strani)
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) Iiotova je poleg tega skrivala svoje blago na 14 stanovanjih svojih znancev v Ljubljani. Ro-tovo so izročili javnemu tožilstvu, ki vodi proti njej preiskavo.
LETOŠNJA SADNA LETINA obeta prav dober pridelek. Zaradi tega so že začeli s pripravami za odkup sadja. Za izvoz sadja so ustanovili, kot je že bilo poročano, posebno državno kontrolirano družbo "Sadje." Ta je priredila tudi par tečajev za zbiralce sadja po zadrugah. Tako upajo, da bodo vso sadno trgovino koncentrirali v tej družbi. Tako upajo tudi doseči kar najboljše cene.
SUŠILNICE. — Tudi za sušenje sadja hočejo vpeljati nove sušilnice. V Celju bodo baje zgradili največjo sušilnico v Sloveniji, ki bo v eni sezoni posušila do 450 vagonov sadja.
VINOGRADNIŠKE ZADRUGE. — Partizanski listi mnogo pišejo vinogradniških zadrugah, ki so se ustanovile po štajerskem, posebno v Slovenskih goricah. Posestva raznih Nemcev in mestnih trgovcev so bila razlaščena. Ta posestva niso bila razdeljena med viničarje, ki so poprej na njih delali, ampak združena v vinogradniške zadruge, ki tako te vinograde skupno obdela vaj o. Gotovo ima to svoje prednosti, ker bi posamezniki težje prodali svoje vino in težje dosegli enotnost blaga, ki jo zahteva trg. Vendar pa to niso prostovoljne zadruge, ampak ustvarjene od zgoraj, od oblasti. Lastnik zemlje je zadruga, ne' posamezni člani. Vlada je hotela tako ustvariti nekake kolhoze
po ruskem vzorcu. Preteklo bo pač precej časa, da bodo te zadruge prišle do pravega živi je. nja. Vidi se, da se tudi vlada tega zaveda, zato neprestano tam prireja kake tečaje in mitinge, da drži viničarje v zadrugah.
VINSKI PRIDELEK bo . na Štajerskem letos primeroma dober, kolikor se da razbrati iz poročil v listih, ki kaj katastrofalno slabega seveda ne smejo poročati.
KOLHOZI. — Zgoraj sem omenil vinogradniške zadruge, ki so ustanovljene kot kolhozi Take zadruge so v Presiki, v Svetinjah, Pri sv. Bolfenku na Kogu, v Ljutomeru, v St. Petru pri Mariboru.
Pa ne samo vinogradniške kol hoze ustanavljajo, ampak hočejo skupno obdelavo tudi druge orne zemlje. Ustanovili so tudi v Sloveniji že več takih zadrug. Nekatere sem že svoječasno omenil v svojih pismih. Tako zadru go v Apačah, v Rad van ju, v Vrb ju v Savinjski dolini.
Izšel je tudi poseben zakon o takih delovnih zadrugah. Ko se je ta zakon obravnavalo, je proti njemu nastopil znani srbski politik Dragoljub Jovanovič, pa so ga zato vrgli iz Narodne skupščine. On vidi v teh zadrugah nepotrebno in kmetom škodljivo posnemanje ruskih razmer.
ORMOŠKA BOLNIŠNICA. V Ormožu je še edina zasebna bolnišnica v Sloveniji. Ta bolnišnica je last križevniškega reda. Ta bolnišnica je sedaj na vrsti, da jo tudi nekako spravijo v državne roke. Začeli so po časopisih z napadi na upravo te bolnišnice. Eden velikih grehov je, da so sliko maršala Tita obesili v pisar-
imimmmiiiMi
Če
verjamete al' pa ne
immmmiiiiiii!
Zadnji teden sem bil na Wil-lardu. Tako je prišlo in šel sem. Kar je, je in pritožbe radi tega so zdaj na dnevnem redu. Samo nekaj dni sem bil tam in skoro bi lahko rekel z ono narodno: Snoč je biv, dav je šou . . . tako naglo je vse prišlo in minilo. Tako je najboljše, da se vse kar na-hitro odloči in izvrši. Kaj bi cin-cal in se ongavil.
In zdaj bom nekaj o tem mojem zletu napisal. Mislim, da najbolj paše v to kolono, bom pa v njo vtaknil to stvar.
Kako je to tega prišlo, da sem šel na Willard, ki je lepa slovenska naselbina v državi Wisconsin, je več vzrokov. Za to pot sem se pripravljal zadnjih 30 let in bil morda odlašal še nekaj časa, da nisem dobil od tam hudega ultimata: pridi, ali pa ne, eno ali pa drugo, tako so rekli-Ker sem videl, da gre zares, sem se res odločil, da bi šel. Prej sem se vedno izgovarjal, da po nobeni viži ne morem, ker me delo ne pusti. Pa so z Willarda pisali: če si si lahko v bolnišnici privoščil kar 4 tedne domače zabave, boš tudi na Willard lahko prišel za par dni. Imajo tudi nekaj prav, se mi je posvetilo i'1 sem odpisal, da jih prijemljem za besedo in za obe roki, pa tako, da se bodo še kesali, da so me izvabili ker da bom privlekel s seboj še druge, ki jih bom mogel pretentati za to ekspedicijo. Kaj bom hodil sam tako daleč, ki se mi lahko še kaj primeri med potjo in se morda še zgubim v tej veliki .kontri. Pa ceneje se potuje v 'družbi in spotoma se katero reče, da je krajši čas.
Začel sem se torej ozirati okrog po pripravnih ljudeh, ki bi jih zvabil s seboj, ki bi breZ škode izginili iz Clevelanda za nekaj dni, pa ki bi lahko potovali na svoje stroške, kar je v mojih milih očeh glavni pogoj-Treba bo biti pri tem oprezen, „da ne bo zgledalo kot da jih silim, ker v takem slučaju bi nosil jaz vso odgovornost. Vse mora priti tako, kot da bi vsakega doletela groeno velika čast, če bi šel z menoj. V takem slučaju mi ne bo mogel nihče očitati, če se kaj pokrotviči in bi hotel kdo tirjati kako odškodnino, kot J® zdaj v navadi po svetu.
Ker sem v vseh ozirih zelo gospodarski človek, zlasti kadai' pride na račun moj aržet, se m* je zdelo najbolj pripravno, da bi se peljali z avtom. To bo najbolj poceni, sem si dejal, zlasti še, če bo moj avto ostal doma. Zelo srečna misel me je zadela v vo, ko sem se spomnil, da imaS naš narodni delavec in za vse dobro vneti Tone Grdina dolgo vrsto avtov, eden večji kot drugi« pa da bi se pri Grdinovih skoro nič ne poznalo, če bi enega sneli za par dni. Ta misel se mi Je zdela tako pripravna, da sem j° začel kar obdelovati in.jo skušal spraviti v kak konkreten predlog, ki se na prvi pogled ne bo zdel naravnost vsiljiv, ampak nekaj vsakdanjega. Kakor osnik» ki ga človek najde na cesti in pobere. Kolikor poznam Toneta, sem vedel, da bo pograbil po ideji, kakor ščuka po vadi, samo če bom misel prinesel na krožniku ob kakem pravem času in v Prl" merni obliki, čakal sem sam° ugodne prilike, ki se je tudi P0' nudila, da se mi je kar sam° smejalo, ker se je tako lepo izšlo in obrnilo. Boste videli, kako sem jo lepo izpeljal.
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
vosti, kljub umiranju in hiranju mora biti nekje nekaj lepega in trajnega.
Ne vem. V kuhinji so mi vot prav naklonjeni."	nji "To bo premalo."	pe| "Morda bom še enkrat pregledal poti, koder sva hodila.	( drugič je vse bolj resnično."	pr£
"Bolj resnično kakor prvič? Ali ste o tem trdno prepričani?"	1
"Včasih je tako. Bolj res- tuc nično je, lepše pa prav gotovo pn ne."	Vit
"Saj ima tudi lepota pravico d<> življenja."
"Le da brez resnice včasih vas Vse prezgodaj umre."
"Proti smrti ni zdravila . . < Ali greva še enkrat skupaj pro- rai ti gozdu? Kakor sva šla pr- ser vi večer?"	'
k *
Noč. Mirna, svetla, nekoliko hladnejša, kakor so.bile prve. se, Gospodična Helena gleda skozi pb okno svoje sobice v temne gobove in v skrivnosti, ki so tam set dorna. Spati ne more. Ta zadnji večer je treba zbrati Vse s-pomine, z besedami in željami vred. Treba je urediti sobo in srce. Oboje je v vid- Pr' nem neredu. Slovo njenega do fanta je že daleč v preteklosti. ■Izgubilo je jasnost in grenkost. Nič več ne boli. Dnevi, ki so M sledili) so bili polni nekih i ^jhnih, na videz brezpo-^embnih zgodb brez dogodkov. 1 ekaj dolgih in kratkih izletov j .'j: le bilo vmes. Še enkrat sta s'a s sodnikom v smeri proti ^ Jezerom, pa nista prišla do ^ Bila sta na Klopnem vr-11 In na Kolovozih, ki vodijo v ' jjajbolj nenavadne globeli. Ve- ^ dn° je bilo kaj novega. Včasih ^ sta Se nenadoma drug drugemu ., ^udila, včasih pa skupaj mol- j'.' Cala, kakor da vesta vse in da , prisluškujeta nekemu da- '.(i n3emu glasu, ki ju vabi in obe- ^ a več, kakor življenje navadno ^ nuditi. Bilo je tako lepo, mj ('a se je dozdevalo kar neresnič- ^ li0 in nemogoče. Le redkodaj s'a koga srečala. Zato sta pa Vsakogar s -posebnim veseljem m' l)0zdravila. Turiste, voznike, j ' °glarje, drvarje. V teh nepre- in ^lednih gozdovih ti je vsak člo- J; Vek bližji, čeprav skoraj nič ne ^
o njem in se ga v prvem tienutku morda celo ustrašiš, j Nekaj dni je bila megla in j LUdi deževalo je. Tedaj sta; 0stajala v koči, igrala in govo- „ jUa z ljudmi. Dolgočasno ni || ll()- Zelo sta se navadila drug lla drugega. Zdi Se ji, da bi Se s tem mladim človekom ne m°£la prepirati. Nobena nje-1 ^ova beseda ni taka, da bi vz-' ^
aJala odpor, čeprav morda ^nogo več zahteva in trdi ka-'
tisLi vsakdanji razgovori, u Tj1 Was navadno razburjajo, s _°Vs6d šo.še neka vrata, ki vo- b rJ° v svobodo. V tej svobod- i. n°sti se ti morda ne odkriva s jetnik brez slabosti in krivic, t tem človeku je vse zelo vid- v tudi napake. In prav to je \ ^rivlačno. Čutiš, da je za s Sem toliko plemenitosti in is- c ^enosti, da bi te ne smelo biti 1 v rah za neko lepo srečo, ki je j življenju dveh ljudi potreb- i Aa,v Za začetek je to dovolj. . , ec ne smeš in ne moreš zah- . ev»ti. yse drugo mora tve- \ Sati ljubezen.
po Prešlo zadnje ju-t 0 • Ali bo prišla s slovesom u<ti zadnja jasnost? Čudno , e' da ljude toliko pričakujemo j ^aviadne besede. Saj je kaka zgodba čudovito le-\a če ni vse do konca izgo-a'.leno, smo nemirni in čaka-^_samo na zadnje pojasnilo. j>t a nebu se je utrnila zvezda.
pota je njena luč ugasni-Več	znamenja ni
j ' Nič več ne veš, od kod Prišla in kam se je zopet Sa ila- Morda je to srečanje « 10 takšen lep utrinek . . . 2oim° lučl ki Je zagorela, pa je ^t ugasnila. Ne, saj sko-^ Mogoče. Tudi za srečo Dr a ^ v življenju nekoliko ostora. Kljub vsej mini j i-
Gospodična Helena je pripravljena za pot.
"Zbogom, Anica!"
"Zbogom, gospodična!"
Dekle čuti, da ji je sedaj tudi otrok naklonjen. Nevolja prvega dneva je po tisti poti v Vitanje čisto splahnela.
"Ali boste še kaj prišli?"
"Bom. Saj je bilo lepo pri vas."
"Potem pa na svidenje!"
Gospod sodnik stoji na verandi in poje neko znano pesem.
"Ali mislite res z mano?"
"Saj sem obljubil."
"Res, obljuba dela dolg. Zdi se, da svoje dolgove zelo skrbno plačujete."
"Lažje in prijetnejše s posebnim veseljem."
"Še hočete, bi lahko šla."
"Niste' nič pozabili?"
"Kje?"
"Tukaj v hiši. Saj boste profesorica in ima^e pravice clo pozabljanja."
(Dalje prihodnjič)
Idealno za odda,na stanovanja, ker se tako lahko inštalira. Ni potreba nič cementiranja ali zidave. nič predelave furneza ter se ea lahko premesti.
Thermomatic ima vse pritikline, ki jih zahteva vsa plinska družba—
1.	AVTOMATIČNI VARNOSTNI PILOT.
2.	AVTOMATIČNI PLINSKI VALVE.
3.	REGULATOR ZA PRITISK PLINA.
4.	TERMOSTAT ZA V SOBO.
5.	AMERICAN GAS ASSOCIATION PEČAT ODOBRENJA JE PRIDELJEN PLINSKI OPREMI.
* ... IN MNOGO DRUGIH. Oglejte si jih pri
IVAN CANKAR-JEVA PO- j VEST O ALI PAŠI \
(Nadaljevanje s 2. strani)	i
bi in pijančevanju, je prišla Lira, ko so se streznili ter si pulili lase od žalosti in obupa. , Ali paša, zapeljivec in Anti- ■ krist, pa se jim je smejal na , vse grlo in jih je povpraševal: Kaj ste se že naveličali Matja- | ževega kraljevanja? Kaj vam , ne diši več vino, ki se cedi v po- | tokih, ne teknejo več prasci in , piščanci, ki se vam motajo oko- ( li nog pečeni in ocvrti? — O slepar, razbojnik! Docela jih . je oropal, do nagega jih je sle-kel, pa jih je pognal, še vse ne- , umne in zaspane, na opustoše-na polja kakor živino. Ni bilo več najbolj siromašne koče, ki bi he bila njegova, ne kosca polja, ki ga ni ugrabil; ne le doma in zemlje, polastil se je celo njih rok, kupil je njih delo in trud za sramoten denar, za slabo kislico; toliko da jim je pustil dušo in še tista je bila j vsa pegasta in zanemarjena in I polna kesanja.
Resnicoljub. -o-
Mo je bilo pod Nemci in partizani no Go-| renjskem
(Piše Jeseničan Albin Gaser)
V avguslu so se pričeli prvi umori oz. poizkušeni umori od j strani partizanov. Spočetka so bile žrtve ali splošno nepriljub-
■	i jeni ljudje, neglede na to ali . so se kaj pregrešili ali ne, pa . tudi posameznega svojega člo-
■	veka so ubili, če se ni mogel ali ; hotel dovolj hitro iz hitlerjev-i sko — kom. prijateljsvto pre-
-	orientirati v zahtevano smer.
1	In za vsakega takega človeka
2	je moralo dati življenje naj-
-	manj 5, včasih, posebno, če se .	je šlo, za Nemcem prijazno
i- r	I
Ijou Mud Jlcwe
\ Vitamins A and D
i You must have Vitamin A as an aid in protection against e infections which are more likely to occur in the nose, )- throat, eyes, ears and sinuses, j,. when there is a deficiency of this vitamin.
You need Vitamin D to help the body make proper use of i- the calcium and phosphorus in tli your diet.
j If you are not getting enough of these two important Bt vitamins, take a ONE-A-DAY je brand Vitamin A and D Tablet every day and insure your normal requirements.
to O HEYDAY
to	OTwv.^n.it^aaraSiSl
ji- ^--—.....................
| 6516 ST. CLAIR AVE. — CLEVELAND 3, OHIO	=
H POŠILJA DENARNA NAROČILA v evropske države; vse pošiljatve so	=
2 jamčene. '	s
S PRODAJA ZABOJE' za obleko in drugo ter sprejema pakete in vse po-	s
~ trebno uredi za odposlati v stari kraj.	s
2 VRŠI TJRADNDE NOTARSKE POSLE, kamor cenjeni rojaki vedno	S
— lahko zaupno obrnejo za točno in vljudno postrežbo.	S
1	STEVE F. PIRN AT
^ii)iiiiiuiiiiui!!iiiiiiMiiiiiiiiuiiiitiiiiiiui!i!isiiiiiiiii>iiiiiiiuit(iiniiiiiiiHiiiiiiiniit^
DEKLETA IN ŽENE!
Za fine Sterling suknje, sute ali kožuhe, direktno iz tovarne po najnižjih cenah v Clevelandu na Will-Call, pokličite
BENNO B. LEUSTIG
1034 ADDISON RD.	ENdicott 3426
DRUGE OBLETNICE ODKAR SMO PRERANO IZGUBILI PRILJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Levstik
MALI OGLASI
Peč naprodaj
Je na premog za gretje, v dobrem stanju. Zglasite se na 5818 Bonna Ave. zadej.
Dobra peč
Naprodaj je dobra peč. Vprašajte na 1083 E. 68. St. (193)
Naprodaj
Poslopje z 2 trgovinama ter 4 stanovanji po 4 sobe vsako. Nahaja se na 7;6. cesti blizu St. Clair Ave. Dohodki $176 na mesec. Vsako stanovanje ima svojo gorkoto. Cena je $13,900. Porath Realty 10522 Superior Ave. KE 8064 — RA 5777
(195)
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, -mi popravimo, da boste zadovoljni.
Frances Jewelry Store 15701 Waterloo Rd.
Tel.: KE 7075
(x-Oct. 4)
ki je zci vedno zatisnil svoje mile oči dne 1. oktobra 1944.
Že dve leti grob Te krije, kar si v večnost se po'dal, lepše zdaj Ti solnce sjie, vsem v spominu si ostal.
Truplo tam na božji njivi v grobu hladnem zdaj počiva, spomin Tvoj pa neminljivi bo živel med nami do konca dni.
Žalujoči ostali:
JOHANNA LEVSTIK, soproga; VERONICA, hči:
Cleveland, O. 1. oktobra 1946.
Naročite se ria dnevnik "Ameriška Domovina
XHERI5KA DOMOVINA, october 1, 1946
osebo, tudi 50 nedolžnih slo- J * venskih ljudi. Prve žrtve v ra- j dovljiškem okraju so bile po-streljene v Sp. Gorjah pri Ble- j du, drugi pa za pokopališkim I zidom na Kor, Beli in to zato, I ker je partizan ranil kom. somišljenika Hrvata na njegovem domu. Tedaj sta bila ustreljena prva Jeseničana Ludvik Stražišar in neki čevlj. vajenec. Gestapovci so jih privezali na kole pred izkopanimi jamami in po pet vojakov je streljalo na posameznika. Ves dan do večera so pustili mrtve žrtve privezane na kole. Primerjale so se tudi posamezne nič pomembe majhne sabotaže, ki okupatorju niso ničesar škodovale, stale pa mnogo slovenskih življenj. Podeželsko ljudstvo je instinktivno čutilo, da tako neumno početje pelje ves narod v pogubo. Dasiravno so se do tedaj o dp rje oči vsakemu tudi nabolj slepemu zape-ljancu, ki je mislil, da bodo s prihodom Nemcev nastopili staro avstrijski časi — je vse slovensko ljudstvo v celoti — peščica izjem ne pomeni ničesar — iz vsega srca čtrtilo Nemce, kot zatiralce, morilce in roparje — vendar kljub vsej tozadevni propagandi ljudje niso ioteli prostovoljno v hosto. Zato je bilo treba organizirati vse delovanje OF v to smer, da se je ljudi prisililo bežati v gozdove. To Se je vršilo na več na- ■ činov.
Najbolj priprost način je bil ta, da so komunisti pri nabiranju prispevkov za vzdrževanje partizanov vsak najmanjši znesek zapisali na posebno nabiralno polo. Preskrbeli so, da je ta pola prišla v roke Gestapovcev in pričel se je lov na te ljudi. Ko so ljudje videli, da so ustrelili Nemci tudi take, ki so prispevali samo po 1 RM ali tudi samo pol, so se pri ponovitvah teh hajk zbali in zbežali v hosto, samo če so pravočasno zvedeli, da jih zasleduje Gestapo. Še enostavnejše je bilo, da še je takemu darovalcu tajinstveno sporočilo, da ga zasleduje policija, če je bilo to res ali ne, je bilo postranskega pomena, žrtev se je ustrašila in zbežala vgozd. Teh metod so se posluževali posebno pri onih, o katerih so mislili, da jim lahko po svojem v.plivu postanejo neprijetni, ali pa so jim že postali, oz. so jih rabili za vabo. Svojih rdečih pristašev nisa spravljali na ta način v gozd, te so rabili doma za druge posle. O drugih, bru-talnejših načinih pozneje.
Med tem časom so Nemci poskušali gorenjskemu ljudstvu vtepsti v glavo nemško miselnost. Seveda 'je bilo to iz dne-I va v dan težje, ker je Gorenjec y vsak dan huje občutil nesrečo, ) ki mu jo je prinesel okupator.
Kot že omenjeno, so se dobili j posamezniki, ki so aktivno pomagali okupatorju kot priga-1 njači za Volksbund, Hitelerju-j gend, Wehrmannschaft i.t.d.
(Dalje prihodnjič)
BELO BOBIJO
VEČ POMOČNIC ZA (AFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti in govoriti angleSko
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur dela na teden
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
i -----
ženske sse sprejme
sa operatorice na punch press in tudi sa učenke; lepa plača za začetek.
Guarantee Specially
Mfg. Company E. 96. Št. in Carr Ave.
_(194)
Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. In Broadway Plača 93% c na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. Wulfl
Nickel Plate R. R. Co.
E 9th & Broadway
(195)
Dekleta se sprejme
iSprejme se dekleta, ki imajo že vaje ali ki se hočejo učiti delati na šivalnih strojih; šivanje je na zastorih in tapecira-nju. Zglasite se pri Truppa Brothers, 2530 Superior Ave. 6. nadstropje, ali pokličite PR 4231.	(196)
MALI OGLAJT
Soba se odda
Čedna soba se odda poštenemu moškemu. Dobi tudi hrano: ako želi. Vprašajte na 1523C Saranac Rd^_ (193)
a—.........................—u—.mu
Mošt za vino
Imamo dober ohijski mošt in tudi dobro rdečo in belo vino lahko dobite.
Pokličite IV 2724 in pripeljemo na dom
Nottingham Winery
17721 WATERLO RD.
Preša in peč naprodaj
Proda se preša za grozdje in grelna peč na premog (greje pet sob). Vprašajte na 1003 E. 66. Pl.	(192)
Iščejo stanovanje
Družina (4 odrasle osebe) želijo dobiti stanovanje 4, 5 ali 6 sob. Kdor ima kaj, naj pokliče po 4. uri popoldne HE 7689, če se nihče ne oglasi pokličite EX 0695.	(192)
Furnezi
*
Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487
Govorimo slovensko (x)
( JOHN ZULICH
'I INSURANCE AGENCY '
FRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za %vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221 18115 NEFF ROAD l........... • +
POPRAVA RADIJEV LEDENIC PRALNIK0V ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
Vse delo garantirano ) Mi pridemo iskat in
pripeljemo nazaj. Pod novim vodstvom Točna postrežba.
ST. CLAIR APPLIANCE CO.
) 7502 ST. CLAIR AVE. )	EN 7215
UNIVERSAL
GAS CameMiM BURNER
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA
KATOLIŠKA JEDNOTA
%
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91%
Če hoče« dobro sebi In svojim dragim. lavaruj se ari najboljši, polteni In nadsolventni podporni organizaciji,
i
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne. razne poškodbe, operacije, proti bolezni lo onemoglosti.
K. S. R. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od »250.00 do $5.000.00.
K. S. K. JEDNOTA Je prava mati vdov in sirot. Ce Se nisi član I ali članica te mogočne in borate katoliške podporne organizacije, potrudi se in. pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti i	obrnite na uradnike ln uradnice krajevnih društev
I	K. S. K. Jednote. »11 pa na:
GLAVNI URAD ) 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
V službi kalita
ZGODOVINSKI ROMAN
—	Da, tebi.
—	In kaka nevarnost je to?
—	Velika in strašna.
—	Mar sprt?
—	Da, smrt, —■ odvrne Wadha el Ameri.
-—■ In kdo se drzne — reče kalif in na obrazu se mu pojavila bolest — da se lotuje posvečene osebe kalifove.
—	Oni, kateremu ni ničesar sveto, oni, ki hoče biti to, kar ti, kalif.
—	Mar Muhamed? '
—	Rekel si.
Jezno je udaril Hešam z nogo ob tla in vzkliknil:
—	Lopov! Ali ne more čakati, da umrera. Saj je on moj zakoniti naslednik.
—	Da. A ti še nisi tako star.
—	Ali ni rešitve — odvrne Hešam resignirano.
—	Pač. Ako bi ne bilo rešitve, bi me ne videl tukaj.
—	Ne trati torej časa in mi hitro povej, kaj storiš.
—	Takoj, ali najprej te prosim, neprotivi se in me ubogaj slepo, ako ti je glava draga.
—	Ubogam.
—	Za nekaj trenutkov pride> jo sem Muhamedovi ljudje, da te zadavijo.
Hešam omahne v • nekaki omotici pri teh besedah.
—	Alah, ali že ni prepozno.
—	Ni.
—	Kaj naj storim.
•— Hitro se preobleči v preprosto obleko, katero sem prinesel s seboj in jo pustil zunaj pred vratmi. Nato pobegneš
—	Pobegnem. Kam?
—	Kamor te povedem.
A kje je to mesto, kjer me
ne najde moj sovražnik? Ako bi se skril v globočino morja, bi me našel.
—	Ne vstraši se, kar ti po vem — reče Wadha.
—	Povej, le povej!
—	Odvedem te za nekaj časa v posebni oddelek dvorskih ječ.
~~ V ječo! — vzklikne Hešam.
—	Ne boj se. Samo kratek čas, bo trajalo to in moja skrb bo, da ti ne bo manjkalo ničesar.
—	Strašno — reče Hešam. Ne, to lie more biti!
—	In vendar je to edino mesto, kjer te ne bo iskala roka nasilneža in samozvanca.
—	Ne morem.
—	Torej,voliš smrt.
—	Smrt.
—	In še tako strašno.
—	Ne. Z mečem se branim
—	Nič ti ne pomaga.
Nekoliko časa nato se je kalif Hešam vendarle odločil za predlog Wadhi el Ameri j a.
Ta je takoj prinesel sveženj v katerem je bila prepro sta obleka.
Nekaj časa je poteklo, pre-dno je Hešam slekel sijajno obleko in oblekel beraško. Nato se je pogledal v srebno zr calo, ki je viselo na steni ni d j al:
—	Izgledam, kakor Harun al Rašid, ko je na skrivnem obiskoval hiše svojih podložnikov.
Wadha nabere ustne.
Zdelo se mu je žalostno, da se prvak države spominja slavnega prednika v hipu, ko mora sam v ječo. Ali čas je tekel in treba 1 o je izvršiti to, kar se je določilo.
—	Hitiva —reče Wadha el Ameri. — ge malo trenutkov in prepozno bo.
—	Gotov sem — odvrne Hešam — ali dovoli, da še krat pogledam to sobo, v kateri sem preživel toliko ugodnih dni.
še iz neke tajne skrinje v zidu sijajne dragulje in se pripravil na odhod. Celo mu je bilo mračno in videlo se je, da je silno žalosten.
Ko je šel nekaj korakov se i je ustavil.
—	Wadha! Cuj me! Ali se še lahko poslovim od svoje Ai-še?
—	Kaj ti pade na um? — vzklikne Wadhg — samo ženskega joka in krika še nama treba, da vse pokvari.
—	Naj torej bode — reče Hešam.
Sedaj ni rekel besedice, nego je šel nem za Wadhom.
Ta ga je vodil po dolgih koridorih cesarskega gradu, ki so se vijugali sem in tja, dokler nista obstala pri nekih železnih vratih. Wadha >e izvlekel ključ in ga vtaknil v ključavnico.
Težko so se odprla vrata in zapazile so se ozke stopnice, ki so vodile navzdol. „ Na prvi stopnici je gorela lo-jeva svetilka, ki je razsvetljevala temne stene in kamnite stebre. Wadha je zaprl za seboj vrata in dejal:
—	Rešena sva!
Hešam vztrepeta.
—	To imenuješ rešitev, a v resnici je pravi pekel.
Bojazen in nezaupnost sta se mu zrcalila na obrazu.
—	Wadha, ti si mi bil vedno "vest in dober.
—	Da, gospodar!
—	In vendar si me pripeljal sem ?
—	Da, gospodar!
—	Wadha, ali je to plačilo za vsa moja dobra dela, katera sem ti storil?
—	Vsekakor je to čin hvaležnosti, dobri moj gospodar.
—	Misliš, da me tu ne dobe?
—	To je izključeno! Za to ne zna nikdo več ,nego jaz in moj zaupljiv človek, ječar. Ali nisi videl, da so vrata tajna?
—	Videl sem.
Sedaj sta prestopila zadnjo stopnico in prišla v dolg temni hodnik, ki je bil komaj tako
dva prsta in zažvižgal z ostrim žvižgom.
—	Zakaj žvižgaš? — vpraša Hešam in gledal prestrašeno Wadho.
—	To je znak!
—	Znak? Komu?
Onemu, ki bo odslej tvoj varuh in prijatelj. '
—	s Ječar?
| Ali me bo v resnici varoval' Ali je dovolj zanesljiv?
—	Zanesljiv in zvest. Zato ti jamčim.
Ko sta še govorila se je zaslišal odziv žvižga in za trenotek sta zagledala v daljavi hodnika luč.
sačijo.
Hešam mahne žalostno z roko.
—	Bojiš se! V resnici so to žalostne besede, ki je govoriš svojemu nekdanjemu vladarju. Bojiš se! Ali nisi mogel zbrati svojo telesno stražo in uničiti mojega sovraga in rešiti mojo čast? Ali nisi mogel premagati nevredneža in postaviti mene na mesto, katero mi pripada?
—	O moj gospodar, ako bi mogel to storiti, ne bil bi sedaj tu, nego bi užival tvojo slavo in sijaj.
—	Ali tvoji Hrvati niso več hrabri in zvesti?
—	Zvesti so in hrabri, ali premalo jih je, da premagajo tvoje neprijatelje. Pri tem niti vsi Kordovi niso. Ali ne boj se! Pride tvoj čas in Hrvati store svoje, da rešijo onega, kateremu pripada oblast in slava. Ti zapuščaš alkazar, sijajno svojo palačo, kakor begunec in ubožec, ali veruj mi, moja naloga Ibo, da se povrneš slaven nazaj kot kalif ter za-siješ, kakor solnce Kordovi in vsemu svetu.
Solza se je pojavila v He-šamovih očeh.
—	Edini Alah zna, kdaj bo to?
—	Edini on res je, ali moja Zakaj, ako bi te ne hotel re-naloga bo, da ne boš čakal dol-1 siti, pustil bi te zgoraj v tvoji S°- I prestolnici in prav sedaj bi se
—	Dobri moj Wadha, dobri zgodilo s teboj, kar se je na-moj junak, verujem ti. Ali kdo meravalo. V tem ternutku je ve, ali se ti posreči.	j stopila čiftta čfcta v tvojo sobo
—	Samo, ako ne bo več gla-|in gleda osujnjena na prazno ve na mojem vratu , se mi ta | ležišče. Muhamed gotovo ob-nakana izjalovi.	j glavi vse, ko izve, da je orel
Hešam je bil (gotov. Vzel je izletel iz svojega gnezda.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
Pridemo iskat ZASTONJ kamorkoli v mestu POZOR!
Mesa primanjkuje, toda mi vam damo najboljše delo, najhitrejšo postrežbo na vašem radiju, pralniku, ledenici, čistilcu in drugih potrebščinah, ki potrebujej« poprave, v naši, na St. Clair Ave. najfinejše opremljeni popravi j alnici. Pokličite nas, vam damo proračun zastonj.
MALZ ELECTRIC
6902 St. Clair Ave.	EN 4808
Razpeljemo po vsem mestu ZASTONJ
Bojim se, da naju ne za- °»»»»»»iH»ni»»»»»nitH»nt»m»>»tm»i»MH>»H»»»»»»tmtt»nH»»»»»uml
1878
«BS3&£3MBMttSiOBBB
1946
JVaznanilo in 2Z,ah*Oala
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela življenje preljubijenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
martin Snider
(ZNIDARŠIČ)
ki je nanagloma preminul dne 24. avgusta 1946 v starosti 67 let. Doma je bil iz vasi Jezero, fara Trebnje. Po opravljeni sveti maši v cerkvi sv. Vida smo ga položili k večnemu počitku dne 28. avgusta 1946 na Calvary pokopališče.
Našo prisrčno zahvalo želimo izreči Rev. Francis Baragi za opravljene molitve ob krsti pred pogrebom, za spremstvo iz A. Grdina in Sinovi pogrebne kapele v cerkev in na pokopališče, za opravljeno sveto mašo in za cerkvene obrede.
Prav prisrčno se želimo zahvaliti Mrs. Dorothy Kufun, Mr. in Mrs. Wasik, Mrs. Muns, Miss Mimi Dtckov in Mrs. Jeraj, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo ter nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh žalostnih dnevih, kakor tudi lepa hvala vsem, ki so ga prišli pokropit, vs6m, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba.
Globoko hvaležni se želimo prisrčno zahvaliti v&em, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Matt in Anna Znidaršič, Mr. Matt Znidaršič in družina, Mr. in Mrs. William Jeraj in družina, Mr. in Mrs. Ignac Jeraj, Mr. in Mrs. Frank Kebe, Mr. in Mrs. Ann in A1 Gordon in družina, Tisovec družine, Mr. in Mrs. Anton Mez-narsic, Glass Ave., Mr. Rudolph Zupančič - Mr. Ray Stusinberger in Mr. Victor Turk in družine, Mr. in Mrs. Frank Suhadolc, Hoboken, N. J., Mr. in Mrs. John Brodnik, E. 74 St., Mr. in Mrs. Louis Oblak, St. Clair Ave., Mr. in Mrs. Milan Churchio in Ted, Mr. in Mrs. J. Svoboda in Sophie Gabriel, Mr. Tomazin in sinovi in hčere, Bonna Ave., Dolores Kalla, Anna Fa-bish in Mrs. Kundrach, Mrs. C. Godnavec in družina, Adolph in Stella in Mrs. Helen Rupe, Mr. in Mrs. Thomas Legat, Hecker Ave., Mr. O. Dieckov in hčj Mayme, Mrs. Ida Lapp - Ana Sribar in Jennie Piz-moht, Mr. in Mrs. Frank Gabriel, Mr. in Mrs. Anton Marolt in sin, durštvo Cleveland št. 126 SNPJ, Employees of Dept. 435 Weatherhead Co.
Prisrčno zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so darovali za svete maše za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. Jim Jeraj Sr., Mr. in Mrs. Ignatius Jeray Jr., Mr. Victor Lunder, Mr. in Mrs. Jos. Lunder, Mr. in Mrs. Harry Howard, Mr. in Mrs. Jos. Mlakar, Madison, O., Mr. irt Mrs. Frank Kebe in družina, Beach Grove, Ind., Mr. in Mrs. Anton Mez-narsic/Glass Ave., Mr. in Mrs. Mike Casserman, Mrs. Mary Bradach, Mr. in Mrs. J. Stimac, Mr. in Mrs. Joseph Hrovat, Mr. in Mrs. J. Jelinčič, Mr. in Mrs. Frank Arko, Madison, O., Mr. in Mrs. J. Kraflic, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mr. John Hrovat in družina, Mrs. Rose
Koporc, Mr. in Mrs. Frank Hočevar družina, New-burgh, Mr. Anton Prijatel in družina, Mrs. Mary Hočevar Sr., Bliss Ave., Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. E. F. Gilbert, Mr. in Mrs. Pechaver, Mr. in Mrs. F. Pizmoht, Willoughby, O., Mr. in Mrs. Joseph Perpar in družina, E. 177 St., Mr. in Mrs. Andy Kotnik, Bliss Ave., Mr. in Mrs. Jim Kuhel, Mr. in Mrs. Anton Tomse, Mildred Phillips, Mr. in Mrs. Anthony Jarosz, Mr. in Mrs. Petrovcic, E. 68 St., Mr. in Mrs. H. Laurich, Mr. in Mrs. F. Misich in družina, Mr. in Mrs. Kobal, Tomazin družina, Bonna Ave., Zupančič - Stuerzenberger in Turk družine, Mr. in Mrs. Joe Samida, Mr. in Mrs. Leo Ladiha, Mr. in Mrs. Victor Intihar, Mrs. Anna Klancar, Mr. in Mrs. Jack Faj-diga, Miss Julia Dombeck, Mr. in Mrs. Frank Paulin, Mrs. Bajac in Mrs. Durket, Mr. in Mrs. John Paulin, E. 177 St., Mr. in Mrs. Louis Oblak, Mr. in Mrs. Anton Malensek, Mr. in Mrs. Louis Erste, Whittier Ave., Mr. in Mrs. Jim Zupančič, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Stanley Kuk, Mr. in Mrs. J. Tisovec, Mr. in Mrs. F. Novinc, Mr. in Mrs. Rudy Smrke, Mr. Stanley Vidmar, Mr. in Mrs. A. Mirtich, Mr. Tony Klancar, Mr. in Mrs. Sribar, Mr. Skukas in Mr. in Mrs. John August, Mr. in Mrs. Anthony Perme, Ambacher družina, E. 74 St., Mr. in Mrs. John Hlad Jr., Bonna Ave., Mr. in Mrs. Garvas, Mr. in Mrs. John Novak, Mr. in Mrs. F. J. Klancar, Mr. in Mrs. Joseph Lapp, Mr. Joe Centa družina.
•Ravno tako naj tudi velja naša prisrčna zahvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago ob času pogreba.
Iskrena zahvala naj velja članom društva Cleveland št. 126 SNPJ, ki so se udeležili svete maše in pogreba, posebno pa nosilcem krste, ki so ga spremili in položili k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujemo Mr. in Mrs. Frank Kebe in družina, ki so prišli iz Beach Grove, Ind., ter se poslovili od pokojnega in ga spremili do groba.
Našo prisrčno zahvalo želimo izreči pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in za izvrstno vodstvo pogreba.
Če
se je kakšno ime pomotoma izpustilo prosi-mo, da nam oprostite ker naša želja je izreči vsem najtoplejšo zahvalo.
Predragi in nikdar pozabljeni soprog in oče, bridko nas je užalostilo, ko Te je nemila smrt tako nanagloma odvzela iz naše srede. Težave tega sveta si prestal in odšel si v kraj večnega spanja, kjer zdaj v zasluženem počitku mirno počivaš. Spominjali se Te bomo v molitvi in naj Ti ljubi Bog podeli večno srečo v večnosti.
Žalujoči ostali:
GERTRUDE, soproga HELEN poročena Jeraj, hči WILLIAM, zet	WILLIAM in DENNIS, vnuka
Tukaj zapušča žalujočega brata M ATT A. V stari domovini pa žalujočega brata LOJZETA in
žalujoče sestre TEREZIJO in MARIJO
Cleveland, Ohio, 1. oktobra 1946.
visok, kakor velik človek in ta-' ko ozek, da je šel komaj po-edinec skozi. Wadha obstoji. —■ Zakaj si obstal— ga vpraša kalif. — Ali si kaj slišal? Mogoče so naju zasledili? , — Ne boj se. ' Na to je dal Wadha v usta
*	__AMERIŠKA DOMOVINA OCTOBER 1, 1946