Strokovno glasilo Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko. Prekmurje in Mežiško dolino v Ce Mredništvo in upravništvo se nahaja na Dečkovem trgu štev. 2. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,,2 -j dobivajo list brezplačno. olli Štev. 11. V Celju, dne 20. novembra 1926. ^ 7' teto IV. $ raunatelj deske meščanske Serajnik in gostilničarske šole u Celju. Dne 21. oktobra 1926 je neusmiljena in grozna bela žena zopet stegnila svoje koščene roke in zamahnila s svojo koso v vrste naše inteligence ter presekala nit življenja možu, ki ga bode težko nadomestiti. Zaspal je za vedno učitelj našega naraščaja, naših otrok, naše bodočnosti, gospod BENO SERAJNIK, v katerega je polagalo vse gostilničarstvo toliko upov. Z njim nas je za vedno zapustil mož, ki bi nam bil od svojega bogatega znanja gotovo še mnogo podaril. Pokojnik je zagledal luč sveta dne 2, februarja 1876 v Žvabeku* na Koroškem v isti hiši, kjer se je rodila slovenska junakinja M1KL0VA ZALA. Učiteljišče je dovršil v Mariboru, dveletno pedagoško akademijo pa na Dunaju, kjer je položil tudi meščanskošolski izpit. V Mariboru je napravi! dopolnilni izpit za poučevanje v slovenskem jeziku, kmalu potem pa tudi strokovni izpit iz goslanja. Služboval je v več krajih bivše Spodnje Štajerske, potem pa 8 let v Voitsbergu in Fiir-stenfedu na meščanskih šolah, za katerih napredek in razvoj je vedno zastavljal vse svoje sile. Tik pred preobratom ga je bivši deželnošolski svet štajerski imenoval za ravnatelja takrat ustanovljene prve slovenske meščanske šole na Štajerskem v Žalcu. Tam je služboval le malo časa, ker je bil po prevratu pozvan v Celje, kjer je prevzel vodstvo deške meščanske šole v Celju, za katero si je stekel s svojo požrtvovalnostjo in marljivostjo nevenljivih zaslug. Vodil je obenem tudi obrtno nadaljevalno šolo v Celju. Ko se je leta 1923 ustanovila v Celju gostilničarska šola, je bil pokojnik njen prvi ravnatelj kljub rahlemu zdravju in jo vodil do konca letošnjega šolskega leta z velikim in vidnim uspehom. Zato pa bo gostilničarstvo tem težje pogrešalo prvega ravnatelja svoje strokovne šole. Pokojni g. Serajnik je bil tudi sicer odličen društven delavec. Predsedoval je Glasbeni Matici in ljudskemu vseučilišču, bil odbornik lovskega društva itd. Velik ugled in priznanje si je pokojnik pridobil kot izboren vljolinist. V Sloveniji je večkrat nastopil na koncertih kot solist, obenem pa je vzgojil kot prvovrsten inštruktor celo vrsto mladih talentov in jim na ta način pomaga! do napredka in uspeha. G. ravnatelj Serajnik je bil vzor značajnega in plemenitega moža. Njegovo zlato srce je poznalo le iskrenost in dobroto, vsled česar ga je mora! vzljubiti vsak, kdor ga je poznal. Proslava njegove 50 letnice, ki jo je obhaja! letos 2. februarja, je pokazala, koliko priljubljenost in spoštovanje je užival v gostih vrstah svojih prijateljev in znancev. Neprecenljive so pokojnikove zasluge za pospeševanje strokovne izobrazbe gostilničarskega naraščaja. Izven pouka mladine v šoli se je pogosto udeleževal tudi zborovanj gostilničarjev in jih opozarjal na dobre in slabe lastnosti njih vaiencev, jim podajal jasne slike o šolski napravi in o doseženih uspehih ter dajal nasvete, kako imajo z vajenci ravnati med ukom in poprej, ko jih sprejmejo v učno dobo. Obdrževal je na gostilničarskih zborih tudi daljša predavanja o gostilničarskem gospodarstvu in za povzdigo tujskega prometa. Pokojni g. Serajnik je bil prvi iz vrst inteligence, ki je uvidel, da se gostilničarstvo na eni strani presilno obremenjuje z raznimi državnimi in občinskimi dajatvami, na drug' strani pa se favorizira konkurenca šušmarjev, ki se jih radi lepšega imenuje točilce stoječim gostom. Spoznal je, da je gostilničarstvo tekom vojne in po njej zgubilo mnogo na svojem dobrem glasu le radi tega, ker se je vsakemu v stroki neizučenemu podelila pravica za izvrševanje gostilniške obrti. Zastavil je vse svoje sile, da bi privedel ta stan z izobraževanjem v šoli in praksi zopet do prejšnjega slovesa in vpliva pri oblastih in v javnosti. Nepopisno velika je škoda, ki jo trpi gostilničarstvo z izgubo tako marljivega ravnatelja in učitelja svojega naraščaja, ki bi bil mogel v svojih najboljših moških letih še mnogo koristnega izvršiti, posebno pa za naš gostilničarski stan, /.a katerega izobrazbo se je izredno trudil ter mu posvečal vse svoje vrle učiteljske zmožnosti. S hvaležnostjo v srcih se bode gostilničar- * Tako imenujejo in pišejo Korošci ta kraj, in ne Švabek, kakor so pisali naši listi. stvo rado spominjalo učitelja svojega naraščaja, ker njegove sposobnosti in zanimanje za gostilničarski stan nam je mnogo koristilo, njegovo delo za gostilničarstvo je rodilo mnogo uspehov. Priprost in skromen kakor je bil, ni pričakoval nikdar kakega priznanja, ampak je smatral delo za svojo dolžnost in delal je od rane mladosti do tik pred obolenjem. Vest o prerani smrti g. Bena Serajnika je napolnila s trpko žalostjo vse, ki so blagopokojnega poznali. V Šoli in v družbi, povsod si je znal s svojo poštenostjo, ljubeznivostjo in dobrodušnostjo pridobiti srce, naklonjenost, pa tudi spoštovanje vseh, s katerimi je prišel v dotiko. Služil naj bi vsem za zgled marljivosti in delavnosti, pa tudi poštenosti in značajnosti. Na zadnji poti, ko so prepeljali učitelja naših sinov in hčera v soboto, dne 23. oktobra iz Ljubljane skozi Žalec in Celje v Slov. Konjice, kjer so ga položili k večnemu počitku, ga je pričakovala vsa šolska mladina pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev, ki mu je izkazala zadnjo čast in položila na njegovo krsto mnogoštevilne vence in cvetlice v znak hvaležnosti za njegov trud in ljubezen do nje. Na poti se je ustavil voz, ki je peljal truplo vrlega moža, prvič v Žalcu pri Celju, kjer je bil pokojnik prvi ravnatelj slovenske meščanske šole. Tam je vzela od njega slovo šolska mladina. Prisrčen in globoko v srce ganljiv je bil sprejem in slovo v Celju. Tam je deloval pokojnik kot Ravnatelj deške meščanske šole od preobrata sem ter kot ravnatelj naše gostilničarske šole od leta 1923. Kako priljubljen je bil g. Serajnik v Celju, je pokazala udeležba mnogoštevilnega občinstva ob sprejemu. Zbrala se je pred magistratom vsa šolska mladina s profesorskim in učiteljskim zborom na čelu. Prisostvovali sožalnemu obredu tudi srezkt poglavar, vladni svetnik g. dr. Žužek, predsednik okrožnega sodišča, dvorni svetnik g. dr. Kotnik, celjski župan g. dr Hrašovec in zastopniki vojaških in drugih oblasti. Zastopane so bile tudi obrtne zadruge in gostilničarska zadruga v Celju, katerim je vodil pokojnik njih strokovne šole kot ravnatelj. Po opravljenih obrednih molitvah je mladinski zbor deške meščanske šole zapel turobno »Vigred«, nakar sta se poslovila od rajnega šolski nadzornik g. Černej in g. Salmič. Ob teh govorih se je marsikatero oko zasolzilo, ker so njiju besede pretresle srca vseh navzočih. Pod vodstvom g. Mihelčiča je zapel pevski zbor žalostinko »Blagor mu«. Nato je med streljanjem lovcev in turobnim od-mevanjem lovskih rogov odšel učitelj in Šolski ravnatelj našega gostilničarskega naraščaja proti zelenemu Pohorju. Pogreb se je vršil od hiše žalosti na pokopališče v Konjicah ob 3. uri popoldne. Na grobu so mu zapeli konjiški pevci in prijatelji pokojnika pod vodstvom vladnega tajnika g. dr. Mahniča »Vigred« in »Blagor mu«. Ob odprtem grobu so govorili zadnje pozdrave konjiški g. dekan, ravnatelj deške meščanske šole v Mariboru, g. Dragotin Humek, in zastopnik slovenskih slušateljev višje pedagoške šole v Zagrebu, g. Slavko Strmšek. Tudi v Konjicah so bili zastopani uradi in šole iz Konjic in Celja. Celjsko mestno občino je zastopal magistralni svetnik g. Šubic, mestni šolski svet g. Prekoršek. Zastopani so bili dalje šolsko vodstvo, ljudsko vseučilišče, lovsko društvo in obrtne zadruge iz Celja. Našo Zvezo so zastopali zvezni načelnik g. Drago Bernardi, zvezna odbornika gg. Drago Perc in Anton Robek ter zvezni tajnik g. Anton Komac. V znak hvaležnosti so položili naši delegati na grob pokojnika venec z napisom : »Zveza gostilničarskih zadrug v Celju se poslavlja od svojega učitelja«. K temu so prispevali celjski gostilničarji, za kar jim izrekamo iskreno zahvalo. Prosvetni oddelek v Mariboru je zastopal šolski nadzornik Gselman. Da je bil pokojnik tudi v Konjicah priljubljen, je dokaz to, da je bilo v sprevodu tudi mnogoštevilno konjiško prebivalstvo. Mi in naši nasledniki bomo sledili do konca dni naukom našega in naših otrok nepozabnega učitelja. Vzgled njegove neumorne delavnosti in vztrajnosti v napredku, nas bo bodril v nadaljnem našem delu. Večna s’ava njeejovemu spominu! .•W j---- r ,. i«*;..;1.,- - —i* '. _AiLr“- - j -v Zaključno k naši posmrtnici Benu Serajniku naan pa še nekaj teži srce. Ne moremo si kaj, da ne bi tega omenili. Ko smo bili na konjiškem pokopališču, smo opazili neki nedostatak, ki smo ga gotovo vsi pri pogrebu navzoči občutili. Ko smo namreč polagali našega dragega pokojnika na konjiškem pokopališču k večnemu počitku, nas je zelo neprijetno dimilo dejstvo, da je konjiško pokopališče tako hudo zanemarjeno, da mora človek dvomiti, če je ta prostor namenjen za večni počitek pokojnikom. Sem ter tja se vidi kak polomljen križ, kar je edini znak, da je ta prostor pokopališče. Na novem prostoru pa taki kupi kamenja, da bi človek mislil, da je to kak stavbni prostor. Ne bi omenili tega, če bi ne počival na tem prostoru tudi naš Serajnik, ki je zaslužil lepši spomin. Merodajne oblasti naj ukrenejo, da se prostor osnaži in primemo olepša. Vabilo na odborovo sejo »Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«, ki se bo vršila v torek, dne 23. novembra 1926 ob 13. uri (1. uri popoldne) v hotelu »Balkan« v Celju, Gosposka ulica št. 7 s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čitanje zapisnika zadnje odbo-rove seje. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo tajništva in uprave »Gostilničarskega lista« in v zvezi s točkama 2 in 3 odobritev dosedanjega delovanja zveze. 4. Zavzemanje stališča napram sedanji praksi finančnega ravnateljstva, ki izdaja provizorične točilne pravice prosilcem za osebne pravice. 5. Zadružni komisarji. 6. Poročilo o ustanovitvi tujsko-prometne zveze in sklepanje o predlogu, ki se ga ima staviti občnemu zboru o pristopu zveze kot ustanovne članice. 7. Sklepanje o vložitvi tožbe na civilno sodišče za iztirjanje naročnine na strokovni lifet od neke renitentne zadruge. 8. Ustanovitev odseka za brezplačno posredovanje služb. 9. Določitev časa in kraja zveznega rednega občnega zbora za L 1927. 10. Podpis delnic državno-obrtne banke S. H. S. 11. Tačici na stoječe goste, poročilo in sklepanje. 12. Slučajnosti. Ker je dnevni red zelo važne vsebine in dalekosežnoga pomena, se prosijo vse zadruge, da pošljejo k seji zanesljivo svoje odbornike. Železniška zveza je tako ugodna, da se vrnejo lahko vsi odborniki že z večernim vlakom ter zamudijo radi tega k večjemu en dan. Zvezni načelnik: Drago Bernardi s. r. Elegantno in ceno dobite vsako vrstno moško obleko v prvovrstni izdelavi pri krojaškem mojstru L. ftoKali Maribor, Pobreška cesta št. 6 v lastni hiši, ne daleč od državnega mosta pri magdalenski šoli. Zadružni komisarji. Veseli smo odloka velikega župana mariborske oblasti v Mariboru, izdanega na inicijativo zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki ga v boljšo informacijo objavljamo dobesedno. Ta odlok bo precej pomagal do intenzivnega delovanja zadrug in s tem do zboljšanja gospodarskega položaja za- | družnih članov. Lahko rečemo, da je bilo do sedaj najmanj 90% zadrug, ki niso delovale. Njih funkcijonarji so se od občnih zborov pustili mirno voliti kot take, niso pa niti s prstom mignili za zboljšanje gospodarskega stanja svojih voiilcev. Sedaj ne bo več tako. Ce katera zadruga ne bo delala in kazala še nadalje svojo,zaspanost in ne- | sposobnost, se ji bo postavil enostavno j zadružni komisar, kateri bo zadrugi na j razpolago celi dan in se ga bo moralo : mastno plačati. Pa ne mogoče s 100 di- | narji na leto, kakor se plačujejo sedaj ! zadružni tajniki, ampak s kakimi 2000 | dinarji mesečno. Zadruge in zadružni načelniki! j Svetujemo vam torej v vaše dobro in dobrobit vaših članov, da se dela v zadrugah s pomočjo vaših tajnikov poprimete brez vsakega strahu zamere vaših sosedov in tistih, katerim bo vaše delovanje škodovalo, da vas ne zadene sreča biti počaščeni z zadružnim komisarjem, kateri bo za vas delal. Mnogo načelnikov se je do sedaj ■izgovarjalo, da se nočejo zameriti pri nikomur, če smo jih vprašali, zakaj ni ena ali druga stvar še rešena. Upamo, da ho ta strah sedaj odpadel, ko bodo videli, da bo trpel njih lastni žep, če bodo morali plačevati komisarja po 2000 Din mesečno. Po našem mnenju je bolje, da poprimete sami za delo, vam ne bo potreba postavljati komisarjev. Odlok velikega župana se glasi sledeče: Veliki župan mariborske oblasti. C. br. 502/23. Zadružni komisarji. Maribor, 14. okt. 1926. Vsem srezkim poglavarjem, izvzemši Čakovec in Prelog ter mestnima magistratoma Celje in Maribor. § 127. o. r. predpisuje, da ima obrtno oblastvo v svrho nadzorovanja poslovanja pri zadrugah postaviti posebne komisarje,. S tem predpisom je uvedena poostrena nadzorstveno-obla-stvena kontrola nad delovanjem zadrug, katerim je z razširjenjem samouprave iln sodelovanjem v važnih zadevah obrtne uprave in socijalne politike naložena tudi povečana odgovornost napram oblastvom in javnosti. V tem je utemeljena tudi naloga zadružnih komisarjev, katera obstoji v tem, da nadzirajo nemoteno delovanje zadružnih organizacij v okviru zakonitih predpisov in to delovanje s svojo kontrolo tudi zasigurajo. Obrtna oblastva so doslej le v redkih slučajih postavila zadrugam komisarje. Vzrok tiči pač v pomanjkanju primernega osobja in pa v dejstvu, da se imenovani komisarji niso obnesli, ker svoje naloge niso razumeli in o kakem delovanju sploh niso poročali. V predvojni dobi so se za ta posel uporabljale v nekaterih slučajih popolnoma nesposobne osebe, ki so se za delovanje zadrug zanimale k večjemu iz nacijonalno-političnih razlogov, in večkrat tudi druge naloge niso imele. Posledica je bila, da so do leta 1918. z maloštevilnimi izjemami zaspale vse obrtne zadruge v slovenskem delu bivše Štajerske. V povojni dobi je bilo glasom diošlih poročil prvostopnih obrtnih oblastev pri 121 zadružnih organizacijah na ozemlju mariborske oblasti postavljenih samo 18 komisarjev, kateri pa tudi ne predlagajo o svojem delovanju nikakih poročil. Ni dvoma, da je institucija zadružnih komisarjev potrebna im koristna, ker komisar na eni strani pospešuje stike med zadrugo in obrtnimi oblastvom, kateremu je večkrat radi oddaljenosti nadzorovanje zadrug zelo otežkočeno, in na drugi strani obvaruje zadrugo samo škode in neprilik. ki si jih lahko nevede povzroči radi ne-poznanja svojih pravic in dolžnosti, ter pospešuje nemoteno im plodno zadružno poslovanje. Pritrjujem torej srezkim poglavarjem, ki večinoma smatrajo institucijo za potrebno, toda s pristavkom, da se za ta posel uporabljajo le sposobne osebe. Iz uvodnih besed sledi, da je naloga zadružnega komisarja, skrbeti: 1. da zadružna organizacija sploh deluje, in 2. da se to delovanje giblje v mejah postavnih predpisov. S tem je tudi povedano, da mora tak funkcijonar poznati ustroj in poslovanje zadružnih organizacij in obvladati na te organizacije se nanašajoče zakonite določbe. Poznati pa mora tudi življenje obrtništva in zahteve poedimih obrtnih strok, ter biti sposoben za pouk in nasvete, da bo imelo obrtništvo zaupanje do njega in ne bo Za vsakdanjo štrapaco so Karo © e w I J i priznano najboljši. Maribor, Rornšlia cesta !§. komiisarijata občutilo le kot breme ali celo kot šikane;. Vkljub predpisu § 127 o. r. pa ne mislim, da bi se morali imenovati zadružni komiilsarji v vseh zadružnih organizacijah. Z ravnokar opisano nalogo zadružnih komisarjev je obenem naznačeno, da je postavitev komisarjev potrebna tedaj, če zadružna organizacija slabo, ali sploh ne deluje ali če s svojim poslovanjem sega preko zakonito določenih mej. V takih slučajih je pa postavitev komisarja tudi v interesu zadružnih članov umestna in nujna. Z ozirom na gornja izvajanja mnogokrat ne bo možno na sedežu zadružne organizacije najti primerne osebe za nadzorovanje. Predvsem so za to funkcijo usposobljeni srezki obrtni referenti, ki bodo gotovo našli prilike, da se občasno prepričajo o delovanju zadrug, ne-le oni, ki itnajo svoj sedež v kraju obrtnega oblastva, marveč povodom drugih službenih potovanj tudi tistih, ki poslujejo izven tega kraja. Kjer se ta funkcija nikakor ne more poveriti srezkim obrtnim referentom, a tudi ni druge za to sposobne osebe, naj se postavitev zadružnega komisarja, ki bi ga organizacija smatrala samo kot nekakega kuratorja, bolje opusti. Važnost pa polagam na to, da zadružni komisarji tam, kjer so postavljeni, tudi zares vršijo svoj posel in o tem, kar opazijo, v nujnih slučajih poročajo takoj, sicer pa koncem vsakega koledarskega leta, kar naj obrtna oblastva nadzirajo. Naročam prvostopnim obrtnim oblastvom, da mi do 31. jan. 1927 predložijo popolen seznam vseh v svojem področju do 31. dec. 1920 postavljenih zadružnih komisarjev, pozneje pa vsako leto tekom meseca januarja pripravijo spremembe k seznamu in priklopijo v svrho vpogleda od komisarjev tekom leta predložena poročila. Ta poročila je predlagati tudi v negativnih slučajih. Veliki župan: dr. Pirkmajer s. r. SSfaib® Vse pritožbe, 1 i so nam došle v zadevi dobave slabe kvalitete piva, bomo rešili na odborovi seji dne 23. novembra 1926. Osamosvojitev oziroma osvoboditev od današnjega pivovarniškega kartela, ki nas z dobavo slabe kvalitete piva tako ne usmiljeno gnjavi, bo izvedena od^ zveznega občnega zbora, k! se bo vršil meseca januarja 1927 Zato pa prosimo vse naše člane, ki so z današnjo dobavo piva nezadovoljni, da do tedaj potrpijo, ker se poprej ne more ničesar ukreniti. V tej zadevi je edino kompetentni faktor zvezni občni zbor. Pri h j priliki pa ne moremo zamolčati, da so krivi današnjega stanja po večini tisti člani, ki se danes pritožujejo. Zakaj se pa niste držali zveznega sklepa o točilni stavki takrat, ko je bii kartel sklenjen. Ker ste sedaj občutili grenke posledice Vaše nezavednosti, upamo, da se bodete v bodoče držali zveznih sklepov, ki merijo za zboljšanjem Vašega gospodarskega položaja. Zato bomo poskusili iznova nr.šo akcijo, katere uspeh je odvisen le od Vas. Če se ne bodete tudi sedaj disciplinirano ravnali po naših navodilih jn sklepih, potem pa Vas prepustimo za vedno na milost in nemilost usode. Udeležite se 3. avstrijske razstave gostilničarske, hotelirske in kavarniške obrti, kakor tudi za tujsko-prometne zadeve, ki se bo vršila v Grazu od 30. aprila do 8. maja 1927. Hišne trafike v gostilnah in točilci. Monopolska uprava v Beogradu je izdala odlok, s katerim dovoljuje .gostilničarjem in kavarnarjem prodajati svojim gostom tobačne izdelke brez; vsakega dobička, to je, dia smejo imeti v svojih obratih takozvane tobačne trafike. Taka dovoljenja izdaja za Slovenijo oblastni monopolski inšpektorat v Zagrebu, kamor se vlagajo prošnje, kolkovane s 5 Din, in 20 Din za rešitev. Taksa po tarifni postavki 235 se ne pobira, ker ni to nadrobna prodaja tobaka, ki donaša gotov dobiček, ampak je to le prodaja brez vsakega dobička. Vsi stroški za to dovoljenje znašajo torej samo 25 Din v kolekih in velja trajno za ono osebo, kateri je podeljeno. Vsi tobačni izdelki, ki se v gostilniških in kavarniških obratih prodajajo, se dobavljajo od tobačnih trafikantov in se prodajajo brez vsake provizije. To objavljamo vsem našim članom v vednost in ravnanje, s pozivom, da si vsakdo, ki namerava prodajati v svoji gostilni ali kavami tudi tobačne izdelke, tako dovoljenje čimprej preskrbi, da ne pride navskriž z obstoječimi zakonskimi predpisi. Finančna uprava bo izvrševala svojo kontrolo nad gostilničarji tako, da bo delegirala v službo v civilno obleko preoblečene finančne stražnike, kateri se bodo podali po gostilnah in zahtevali cigarete. Če mu jih bo dal gostilničar, ki nima v roki dovoljenja hišne trafike, ga bo naznanil inšpektoratu, od koder se mu bo prisodila občutna kazen v obliki 50-kratnega plačila kolkov za prošnjo za dovoljenje hišne trafike. Ge bo finančna uprava to kontrolo tudi res tako izvajala, kakor se nam je namignilo, bi jo prosili le toliko, da odredi potrebno, da dotični organ, ki prestopek ugotovi, tudi gostilničarja o tem obvesti, da bo znal od kod, kdaj in radi česar ga je doletela sreča biti kaznovan. Popolnoma odobravamo, da se zakoni po državnih organih strogo izvajajo. ali izvajati bi'se mbralf M Všeh enako, ne da se gostilničarja pri vsaki priliki kar najbolj pritisne, vse ostale trgovske točilce pa favorizira v škodo gostilničarjev, ugledu države in trgovskemu ter gostilničarskemu stanu. Ščitilo naj bi se tudi pravice go-stilničarstvu v toliki meri kolikor se jih gnjavi od vseh strani s podeljevanjem novih pravic za točilce in osebne pravice ljudem, ki se niso stroke nikoli učili. Finančna oblast pravi, da stoji na stališču, da se točilnice stoječim gostom na neprometnih ulicah ne dovoljujejo. Vprašamo jo pri tej priliki, ali so točilnice gg. Bržič na Kralja Petra cesti št. 28, Koračin na Glavnem trgu in Božič v Samostanski ulici na prometnih krajih? Prvi dve sta vrhu tega še na dvoriščih, ki nista dobro policij-sko-niadzorstveno dosegljivi. Pri brvem je še velika nevarnost pred požarom, kakor smo že opisali v zadnjem listu. Radi tega popolnoma odobravamo sklep finančne oblasti, ki pravi, da bo kontrolirala, naše člane, kateri niso v posesti dovoljenja za hišno trafiko, prosimo pa, da pogleda tudi pri točil-cib malo bolj na dno in ne dovoljuje še nadalje takih obratov, ki niso na prometnih krajih in ki nimajo vhoda naravnost iiz ulice. Vse, kar je prav, ali boljo rečeno: napeljava vode na svoj mlin v škodo drugih. Popolnoma soglašamo s trditvijo g. I. Zadravca, čeprav ni ta gospod ne mestni in ne podeželski pekovski mojster, ampak le veleindustrijalec in mlinar. Kakor rečeno, nič nimamo proti temu, da zagovarja ta gospod svoje odjemalce, če se ne morejo sami, ali da se spravlja nad naše gostilničarje in njih osobje, pa ne odobravamo. Njegova kalkulacija je po naših mislih jako točna in res ne zaslužijo peki danes bogve koliko pri svojih žemljah. Ali to se mora kritizirati in zagovarjati tako, da ne gre v škodo drugi obrti, kakor je storil g. I. Zadravec v »Obrtnem Vestniku« z dne 15. oktobra 1926, št. 20 pod naslovom »Vse, Pršstnosi irs jakost Vam jamči naša „KOLINSKA CIKORIJA« ki daje k»wS izdatnost, lepo bar«o in je tzdeSek domačega delavca ter zasluži, da se uporablja v vsaki rodbini. kar je prav!« V tem članku namreč navaja g. I. Zadravec med drugim tu- j di sledeče: »Kako naj ob teh 17 Din j zbira svoje odjemalce gostilničarje, s ' čim naj plačuje ceho im kako naj se : ponekod celo »spominja« natakarjev j im natakaric«. V prihodnjem odstavku i pa pravi, da so take razmere res nevz- \ drzne. Mi priiznavamo, da so take raz- I mere nevzdržne, ampak tud-i g. I. Za- | dravec mora priznati, da je take vrste reklama za pridobivanje odjemalcev ne le nevzdržna, ampak celo imperti-nentna. Nobeden naših članov še ni prosil nobenega peka, naj obiskuje njegovo gostilno v zameno za to, da kupuje pri njem kruh, pa tudi naše osobje ni še nikoli nobenega gosta prosilo, naj se ga »spominja«. Zato pa tembolj obsojamo take vrste zagovarjanje pekovskih interesov. S tem pa ne rečemo, da je pekovska obrt danes manj obremenjena z dajatvami od gostilničarske. Pa tudi nočemo trditi, da ni kalkulacija g. I. Zadravca pravilna. Rečemo in ponavljamo le to, da ni lepo napeljevati vodo na svoj mlin v škodo drugih. Ustanovni občni zbor ,Tujske-prometne zveze‘ za mariborsko oblast v Mariboru. Dne 3. novembra 1926 ob 10. uri predpoldne se je vršil v posvetovalnici velikega župana mariborske oblasti v Mariboru ustanovni občni zbor tujsko-prometne zveze za mariborsko obllast v Mariboru, katerega je sklical veliki župan g. dr. Pirkmajer, inicijator vse ak- j cije v soglasju s predlagatelji ustanovitve te važne institucije za povzdiigo tujskega prometa, in določil zboru sledeči DNEVNI RED: 1. Poročilo o ustanovitvenem delu. 2. Voli.tve predsednika, ■ 6 članov odbora,, 3 namestnikov in 3 članov nadzorstva,. 3. Pretres proračuna. 4. Določitev članarine rednih in podpornih članov ter vpisnine. Zbora so se udeležili mnogi interesenti iz vse oblasti, med drugim vodje zdravilišč, predsednik podružnice S. P. D. v Mariboru, okrajni sodnik g,, dr. Senior, predsednik Savinjske podružnice S. P. D. g. Kocbek. Avto-klub mariborske sekcije je zastopal g. Pugel, Olepševalno društvo v Mariboru ,]e bilo zastopano po komisarju g. Matkov cu, našo zvezo je zastopal zvezni tajnik g. Komac. Gospod veliki župan kot sklicatelj zbora pozdravi navzoče in se jim zahvali, da so se vabilu v tako velikem številu odzvali ter preide po kratkem uvodu takoj na dnevni red,. Precej dolgo poročilo o ustanovitvenem delu, je podalo povsem jasen pregled vseh prizadevanj g. velikega župana 'in njegovega uradništva za ustanovitev tega za pospeševanje tujskega prometa tako važnega činitelja. Po izčrpnem poročilu o ustanovitvenem delu so se takoj izvršile volitve prvega odbora na novo ustanovljene zveze. Vzlic temu, da je g. veliki župan dr. Pirkmajer odkrito priznal in pojasnjeval navzočim, da ne bo mogel radi preobilice posla s tekočimi uradnimi zadevami vršiti zadovoljivo svoje naloge kot predsednik zveze ter jih prosil, naj bi izvolili drugega gospoda, so navzoči soglasno naprosili g. velikega župana, da prevzame predsedni-štvo vsaj za dobo, da se docela izvede organizacija. Gospod veliki župan je izvolitev sprejel in poudaril, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se novo ustanovljeno društvo razvije do popolnosti in doseže s tem svoj namen ter se zahvalil navzočim za. zaupanje, ki so m\L ga izkazali s tem, da so ga volili predsednikom tako važnega dru- štva. Nato proglasi g. veliki župan izvolitev predsednika za izvršeno in preide k volitvam šestih odbornikov. Na stavljeni predlog so bili soglasno izvoljeni za dobo 3 let gg. dr. Šter, dr. Senior, ravnatelj Šubic, Pugl, Valjak, restavrater iz Maribora in Bernardi, naš zvezni načelnik. V nadzorstvo so se izvolili gg. komisar Rodošek, nadučitelj Lesjak, dr. Lipold, za namestnike pa ravnatelj Jankovič, nadučitelj Kocbek im dr. Hoehn. Po izvršenih volitvah je podal g. veliki župan in predsednik Tujsko-pro-metne zveze g. dr. Pirkmajer smernice za bodoče delovanje zveze. Predvsem in v prvem redu bo naloga zveze ta. da se poskrbi za izvedbo organizacije ter poiščejo in adaptirajo primerni uradni prostori na prometnem kraju meista Maribor. Pridobiti se mora kolikor mogoče mnogo članov. Ustanoviti je po vsej oblasti' Olepševalna društva, jim prikrojevati pravila in pomagati do uspešnega delovanja. Že obstoječa in sedaj nedelavna olepševalna društva pa spraviti zopet do rednega poslovanja. V glavnem pa bo treba skrbeti za pospeševanje tujskega prometa in olepševanje naših krajev in s tem v zvezi preurediitev vsega, kar lahko vpliva na udobno bivanje tujcev. Tujsko-prometne pisarne, katere se mora ustanoviti po vsej oblasti, me-rajo nuditi tujcem vse potrebno za potovanje, kakor vozne liste, razne cenike, reklamo za naše kraje itd. V ta namen stopi zveza v stik s »Putnikom«, da ustanovu v vseh mestih in večjih prometnih krajih prodajalno voznih listov. i 1 ' jp| Da razširimo lastno reklamo, je potrebno, da se zveza zanima za vse izložbe, ki bodo postavljene in izloži tam vse, kar moremo nuditi tujcu za prijetno bivanje med nami. Na ta način bo tujskemu prometu mnogo pomagano. Varstvu domaćinstva in narodnim običajem se mora zveza kar najbolj posvetiti, da ne zgubijo naši kraji pravega domačega im narodnega lica. Zvezina naloga bo tudi ta, da bo dajala krajevnim tujskim in olepševalnim društvom smernice za delo, društva pa bodo zavezana opozarjati zvezo na vse nedostatke v posameznih kra-jib, ki jih bo imela zveza odstraniti oziroma popraviti. Izdelala se bodo vzorna pravila ter pošiljala vsem pripravljalnim odborom krajevnih tujskih in olepševalnih društev. Najglavnejša naloga zveznega odbora je ta. da se pride čimprej do potrebnega denarja, s katerim se bodo krilil stroški. Ce bodo vsi' odborniki imeli to stanje vedno pred seboj, da bodo pomagali zvezi do čim večjih dohodkov, potem ne bo nobena umetnost priti do stavljenega si cilja. Da se bo vsaj aproksimativno znalo, koliko denarnih sredstev bo potrebno. je občni: zbor sestavil in odobril približno sledeči proračun: Glavni vir vseh dohodkov bi bil v Mariboru Putnik. Na glavnem 'kolodvoru je okoli pol miliona osebnega prometa na leto tako, da bi Putnik za- j služili letno okrog 500.000 Din. Putni- j kova podružnica v Rogaški Slatini ne- ! se n. pr. 30.000 Din letno. Veliki župan i je že opozoril mestne in okoliške ob- ' čine na ustanovitev Zveze ter jih po- j vabil, da jo gmotno podpro. Upati je, I da bodo občine prispevale skupno okoli j 50.000 Din letno. Nadalje hi bilo I umestno, da občine, ki pobirajo davek na vino, odstopijo gotov odstotek Zvezi, raivmo tako tudi od davka na pre- ; nočišča. Zveza bo skušala doseči pri j konzulatih, zlasti avstriijskem, da do- j bijo potniki s posebno poverilnico Zve- j ze viza za potovanja na obmejni po- j staji, s čimer bi bila. potnikom prihranjena pot v Ljubljano. K dohodkom se računajo še darila, volila, podpore in dohodki iz podjetij, ki jih bo Zveza sama ustanovila. Zveza bo stopila v stike s kiino-podjetji. ki bi odplačevala iz brntto-dohodkov letno odstotke. Po zakonu imajo namreč prednost za ki- no-koncesije oni prosilci, ki predvidevajo kak dobrodelen namen. V to svr-bo je g. veliki župan že govoril z gosp. Valjakom v Mariboru, ki prosi za kino-koncesijo in bodo imela ta pogajanja najbrž uspeb. članarina je določena sledeče: Za ustanovne člane 10.000 dinarjev; redni člani' morajo plačati članarino vnaprej, znesek pa se bo določil individualno z ozirom na gmotno stanje člana. Za zdravilišče Rogaška Slatina je n. pr. določena članarina 2.500 dinarjev, za Dobrno 1.500 Din in Slatina Radenci 2.000 Din, ker bodo ta podjetja imela največ haska od Zveze, članarina za fizične osebe se je določila na najmanj 100 Dim. Podporna članarina znaša najmanj 50 Din letno, vpisnina pa 10 Din. Gostilničarske zadruge plačajo letne članarine po 1 Din od vsakega svojin članov. Tako prora-čumanii dohodki bi prinesli Zvezi letno četrt mlijiona dinarjev. Zveza bo kupila tudi nekaj akcij Putnika, ter stopila v stike z železniško upravo, da dobi v svoje roke kolodvorsko menjalnico. Ljubljansko Zvezo pa bo povabila, da imenuje v odbor enega člana kot posvetovalnega organa. S tem je zaključena prva etapa neumornega truda našega neprestano inkijativnega velikega župana g. dr. Pirkmajerja za razvoj gospodarskih prilik v mariborski oblasti, kateri bo ustanovila Zveza gotovo lepe nove dohodke. Izdatki so proračun j eni na 200 tisoč dinarjev. Postopek o pristopu k tej novi za gostilničarstvo jako važni korporaciji smo že objavili v našem zadnjem listu št. 10 cd 20. oktobra 1926. Zato ne bomo danes več ponaivljali, kar smo že pisali, ampak vabimo vse gostilničarske zadruge kakor tudi posamezne člane k pristopu in prosimo, da nas o podani pristopni izjavi obvestijo ali pa celo pošljejo nam pristopno izjavo, da bomo zamogli izpopolniti našo evidenco v tem pogledu ter bomo znali, koliko zahtev lahko stavimo na to novo ustanovo. Naša zveza bo po sklepu občnega zbora pristopila, kot ustanovni član z 10.000 Din. — To naj služi za vzgled in vzpodbudo vsem zadrugam in posameznim članom tar nam naj pošljejo čim večje število pristopnih izjav. Tovariši, zavedajte se vaše dolžnosti in pregovora, ki pravi, da boš lahko žel le, če boš kaj sejal. Kaj ljudje vse pravijo ♦,. Pravijo, da ne bodo gostilničarji več potrebovali vode in osobja za spiranje podov, ker bodo ta posel opravljali gosti sami z nepitnim pivom karteliranih povo-varn. Govorijo, da je pivo karteliranih pivovarn ne le nepitno, ampak, da se vzlic dobro zaprtih sodov precej usuši in da gostilničarji pri pi/vu doplačajo, kar drugod zaslužijo. Trdijo, da nimajo sedaj vse združene pivovarne toliko prevoznih sredstev na razpolago, kolikor jih je imela pred združitvijo ena sama. To se hoče dokazati s trditvijo, da se dostavlja gostilničarjem pivo, ali bolje rečeno, vodeno pivo šele ob 9. uri predpoldne, ko že vse goste žeja mine. Šepetajo, da se dostavlja »boljšim kundam« vodeno pivo zgodaj zjutraj, še poprej, ko gospod založnik vstanejo. Klepetajo, pa samo hudi jeziki, da niso založniki pive in njih uradniki s popolnoma navadnimi gostilničarji preveč prijazni, ker so ti sicer gostilničarji, pa samo pol-ljudje in nimajo istih pravic kakor »boljše kunde«. Pa tudi njih denar ne zaleže toliko, kolikor denar »boljših kun d«. Čvekajo, da se postreže bolje onim »kundam«, katere so v mirni dobi kupovale pivo od raznih tujih pivovarn, kakor pa starim predvojnim odjemalcem. Godrnjajo, ker proti vsemu temu ničesar ne ukrenemo. Mi pa odgovarjamo, da če tepke dozorijo, bo dozorelo v kratkem tudi to vprašanje, im da kar čez noč še Bog, ki je vsemogočen, sveta ni ustvarili. Pogovarjajo se, da se kartelirame pivovarne zavedajo boij svoje stanovske dolžnosti kakor pa gostilničarji in da se sklepom svoje organizacije ne izneverijo pod nobenim pogojem, kar je od njih sicer lepo, ali za želodec konzumentov grdo. Mi pa prat imet, ! da si bodo gostilničarji vzlic lepi slogi pivovarn znali sami pomagati. Pravijo, da naš »Gostilničarski list« marsikoga v oči bode. Govorijo, da se odredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih točilnic stoječim gostom ne vzamejo tako resno kakor policijske ure v gostilnah in kavarnah. Trdijo, da ne bo treba plačevati gostilmičaT-jem nobenega davka več. ker ni videti v gostilnah, izven samih sebe, nobenega drugega človeka in svežega zraka, katerega v točilnicah stoječim gostom v polni meri primanjkuje. Šepetajo, da od momenta, ko so se ustvarili pol-gostilmičarjd, se bodo ustvarili sedaj, tudi nekaki pol-trgovci, ki ne bodo podobni ne tiču in ne miši, ki pa bodo slični trgovskim točilcem. To pa zato, da bodo imeli pol-gostiimičarji družbo in da bodo složni stvorili močno organizacijo proti našemu »Gostilničarskemu listu«, ker nimajo pol-gostilnličarji sami dovolj pod palcem. Klepetajo, da se neki točilec stoječim gostom kar stegava od jeze, ker je moral plačati neko kazen, ker ni »obrajtal« preveč naredbe o zapiranju. Čvekajo, da »se gre tem točilcem bolj na roko« kakor pa gostilničarjem, vzlic temu, da plačajo zadnji večje davke kakor prvi. Godrnjajo, ker segamo z našim delovanjem v policijsko in žandarmerijsko službo in kontroliramo točilce stoječim gostom. Drugi pa pravijo, da moramo to storiti, ker so varnostni organi preveč zaposleni s kontrolo nad gostilničarji in se vsled tega ne morejo posvetiti poteg kontrole nad nami še kontroli točilcev 'stoječim gostom. Pogovarjajo se, da se je ustanovila v Mariboru tujsko-prometna zveza, v katero polagajo gostilničarji mnogo upov za zboljšanje svojega gospodarskega položaja, ker so uverjeni, da ne bodo posečali tujci za-i duhlih točilnic na stoječe goste, katere j se v škodo rednega gostilničarstva v ! vsakem oziru najbolj podpira. Mi pa pravimo, da nas ne bo nihče drug rešil pogube kot naša organizacija, katero moramo vsi kar najbolj mogoče podpirati, vzlic temu, da je marsikomu trn v peti, ki si ga ne more zdreti. I! ipslii is talii kos, IM, Simi trg IS. Specijalno izdelovanje vsakovrstnih lasnih del ter negovanje glave in rok. Lasni obročki, kite, mrežice, popravila zaponk itd. po konkurenčnih cenah. 51. občni zbor drnjltVa mednarodnih hotelirjev. Kakor smo že na kratko objavili v našem iistu št. 10. od 20. oktobra tl., se je vršil od 29. sept. do 2. oktobra 1926 v Budimpešti v slavnostni dvorani ogrske akademije znanosti pod predsedstvom gosp. Nils Frulsson iz Stockholma 51. občni zbor društva mednarodnih hotelirjev, na katerem je bila zastopana naša zveza po hotelirju gospodu Milanu Martinoviču. Iz revij tega društva, ki jih dobivamo redno vsak teden, posnemamo, da deluje ta mednarodna organizacija jako agilno in uspešno. To društvo je velike važnosti za povzdigo tujskega prometa. V svojih ilustrovanih revijah prinaša slike najmodernejših in higi-jenično urejenih hotelov celega sveta. Vsaka slika ima tudi obširen in natančen opis. Zanimive so tudi razne strokovne Statistike. Iz vsega tega se vidi, da delujejo v tej organizaciji naj-agilnejše in najzmožnejše osebe. V vsaki novi izdaji revije, ki je tiskana vsakokrat v drugih barvah, se najde kakšen najmodernejši predmet hotelskega inventarja. V 40. številki so objavljene v obliki slik vse znamenitosti Budimpešte, kjer se je ravno letos vršil 51. občni zbor tega vzornega mednarodnega društva, katerega postavljamo lahko za vzgled vsem našim članom, katerim pride preveč letna članarina po 20 dinarjev za zvezno upravo in »Gostilničarski Iist». Iz letnega poročila društva posnemamo, da obstoji že od leta 1869. in šteje danes 1637 članov, kateri pripadajo 30 državam. Iz letnega društvenega obračuna za leto 1925 posnemamo, da znaša samo nepremično premoženje društva 94.61530 nemških zlatih mark ali okroglo Din 1,300.000'— v bankah naloženega denarja in vrednostnih papirjev je skupaj 23.541'53 nemških zlatih mark ali okroglo Din 336.000'—. To za tako društvo tako veliko premoženje se je nabralo s prispevki posameznih hotelirjev celega sveta. Zato je pa toliko bolj posnemanja vredna zavednost in agilnost društvenih funkcijonarjev, ker moramo pomisliti na težkoče, ki jih imajo pri uradovanju in dopisovanju s člani izven države. Društvo ima v svoji službi za upravo društvenega premoženja in strokovnega glasila doktorja jurista, uradnega predstojnika, dva tajnika, dve tajnici, dva sekcijska predstojnika, tri stenotipiste, dva korespondenta za tuje jezike, enega glavnega urednika in enega urednika in dve pisarniški moči. — Društvo je imelo v minulem letu 76.165'43 zlatih nemških mark ali približno Din 1,000.000’— dohodkov, od katerih je bilo 62.675'52 nemških zlatih mark ali okroglo Din 868'000'— na članarini. Naša zveza šteje še enkrat toliko članov, kateri bivajo vsi v eni oblasti in ne moremo brez opetovanih prošenj spraviti od njih ob pravem času niti toliko papirnatih dinarjev, kolikor so ti zavedni ljudje spravili skupaj zlatih mark od članov, ki so razskropljeni po vsem svetu. Če dobro premotrivamo delavnost tega društva in jo primerjamo z nezavednostjo naših članov, potem moramo priti do žalostnega zaključka in reči, da bo ta nezavednost naših gostilničarjev pripeljala ves gostilničarski stan na rob gotovega propada. Če razdelimo v letu 1925 vplačano članarino na društvene člane, raz-vidimo, da je plačal vsak član več kakor 40 zlatih mark letne članarine, kar znaša okroglo 560 dinarjev. Tako visoke zvezne članarine bi naši člani prav gotovo ne hoteli plačevati za svojo organizacijo. Priznati moramo pa tudi, Nadgeometer Adolf Gotzl obl. avt. civ. geometer Maribor, Aleksandrova cesta 63 prevzema vsa zemljemerska opravila in izvršuje ista točno in po zmerni ceni. da so v tem društvu včlanjeni le prvovrstni svetovni hotelirji, katerim je ta vsota bagatela, ali vzlic temu je v primeru za naše obrate in razmere precej večja vsota kakor jo plačujejo naši člani nam. Društvo ima tudi odsek za informacije, katerega se poslužujejo v polni meri vsi člani iz vseh držav. Društveni arhiv in knjižnica služita prav dobro slušateljem na raznih univerzah, katerim se je v letu 1925 podelilo za 3400 zlatih mark ali okroglo 47.600 dinarjev štipendij. Hvalevredno delo je opravil tudi odsek za preizkušnjo strokovne sposobnosti in oddelek za mednarodno izmenjavo osobja. Posrečilo se je spraviti številno osobje v inozemstvo, da bo tam svoje jezikovne in strokovne znanosti izpopolnilo. Posredovanje je bilo zelo živahno, ker so se posluževali te posredovalnice tako člani kakor tudi osobje. Vsled tega se je izkazalo, da je tak odsek absolutno potreben. (Konec pride.) Državna obrtna banka in gostilničarstvo. Iz verodostojnega, vira nam poročajo, da se začne podpisovanje akcij za obrtno banko dne 1. decembra 1926 in se bo zaklijnčilo dne 15. januarja 1927. Akcije se bodo podpisovale v Sloveniji pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah, pri Gospodarsko-zadružni banki in njenih podružnicah ter pri Obrtni banki v Ljubljani. Pravila se bodo dobila v slovenskem prevodu pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani. Ker je procvit tega novega denarnega zavoda eminentne važnosti za ves obrtniški stan, b kateremu se prištevamo tudi gostilničarji, pozivamo vse naše člane, da nam radi evidence čim prej sporočijo, koliko delnic želijo podpisati. Državna Obrtna banka bo kot taka prosta vsakega davka in bo vsled tega lahko dajala cenejše kredite kakor drugi denarni zavodi, ki nimajo teh ugodnosti. Natančnejša navodila v zadevi so razvidna iz naših prejšnjih objav v našem listu št. 7 od 20. julija 1926 in št. 10. od 20. oktobra 1926. Tovariši, zavedajte se obstanka svojega lastnega denarnega zavoda in odzovite se v čim večjem številu našemu1 vabilu in sporočite nam, koliko delnic želite podpisati. Do sedaj smo prejeli šele 126 predbeležb na podpis s 324 delnicami, kar je vsekakor premalo za gostilničarski stan. Da bodo vsi dopisi za predbeiežbo enaki in da bo šlo delo popisovanja kar najhitreje od rok, podamo naslednji formular, kako naj se glasi dopis za predbeiežbo, katerega je nasloviti na našo zvezo: Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. V zmi,slu tamošnjega spisa štev. 769/26 z dne 26, oktobra 1926 sporočam, da bi kupil.......delnic državne Obrtne banke S. H. S. V ........... dne......... 1926. Podpisi ................... Kraj in pošta ............. Delnice lahko podpišejo tudi posamezne zadruge. Za zadruge pa naj velja sledeči formular: Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. V zmislu tamošnjega dopisa štev. 769/26 z dne 26. oktobra 1926 sporoča podpisana zadruga, da je sklenil zadružni odbor v svoji seji, predlagati občnemu zboru nakup..........delnic državne Obrtne banke S. H. S. V ........... dne......... 1926. Podpis zadružnega načelnika. Državno Obrtno banko bo subven-cijonirala tudi država, vendar bo popolnoma v rokah obrtništva-. Vsi odbori banke bodo sestavljeni izključno le iz obrtnikov, tako, .da lahko rečemo, da bo ta banka res obrtniška banka. Sedež banke bo v Beogradu, glavna podružnica pa v Zagrebu in po potrebi tudi podružnica v Ljubljani im ekspozitura v Mariboru. Od nas obrtnikov je torej odvisno, ali bo nastala potreba ustanovitve podružnice v Ljubljani in ekspoziture v Mariboru in še v drugih mestih ali ne. Zato naj nikdo ne tarna s prijavo za predbeiežbo za nakup delnic, ampak naj stori vsak čimpreji miogoče svojo dolžnost in uporabi gornji formular, da bomo že v naprej znali, koliko delnic bomo imeli in koliko podružnic in ekspozitur bomo lahko zahtevali. Podružnica v Ljubljani se bo ustanovila lahko takoj, čim bo obrtništvo podpisalo zadostno število delnic. Ustvariti si moramo podružnico z lastnim kapitalom, katerega nam je treba zbrati. Delnice so po 200 Din. Plačajo se lahko v obrokih, tako, da se plača pri nakupu delnice 20%, to je 40 dinarjev, ostalih 160 Din pa v treh letnih obrokih. Nakup delnic je torej tako ugoden, da bi obrtništvo zavrglo eno izmed najlepših prilik, priti do lastnega, močnega denarnega zavoda, če bi ne kupilo delnic, ki bodo odpadle na Slovenijo. Vsak gostilničar naj se zaveda, da z nakupom delnic pripomore, da se bo zbral potreben kapital za ustanovitev podružnice v Ljubi jami itn ekspoziture v Mariboru. Vsake tri delnice dajo en glas. Zadružni odbori naj o nakupu delnic takoj razpravljajo im potem predlagajo občnemu zboru, koliko delnic naj bi zadruga kupila, iz zadružnega prem,oženja, nas pa naj o sklepu odbora takoj obvestijo, če se je odbor odločil predlagati zboru nakup delnic in koliko. Sklep odbora je za zadrugo neobvezen, ker je to kompetenca občnega zbora. Tovariši, pokažite, da vam je ležeče na tem, da se čimprej osnuje podružnica naše državne banke v Ljubljani im ekspozitura v Mariboru. To bo pa mogoče le tedaj, če bomo kupili zadostno število delnic državne Obrtne banke. Ge ne bo zastopano gostilničar-stvo v zadostnem številu v tem denarnem zavodu, si bodete morali pripisati krivdo samim sebi, ne pa vašim organizacijam. kakor se navadno prak- | tici,ra. ■ , -4 izredni občni zbor mariborske mestne zadruge. V sredo, dne 27. oktobra 1926 se je vršil v restavraciji gospoda Halfevvidla izredni občni zbor mariborske mestne zadruge. Na dnevnem redu so bile med drugim tudi volitve načelnika in pod-načelnika ter štirih odbornikov, ker sta dosedanja gospoda načelnik Žnuderl in podna,čelnik Pečnik gostilničarsko obrt opustila. j Zboru je predsedoval dosedanji 1 načelnik g. Konrad Žnuderl. Zvezo je zastopal zvezin tajnik g. Komac. Navzočih je bilo 35 članov in zadružni tajnik g. Bosima. Po običajnih formelnostih razloži zadružni načelnik g. Konrad Žnuderl navzočim članom dnevni red zbora v slovenskem im nemškem jeziku. Istota-ko je prevedel g. Žnuderl vsa poročila in govore posameznih govornikov iz slovenščine v nemščino, tako, da so bili tudi navzoči Nemci točno poučeni o vsem zadružnem in, zveznem delovanju im sploh o poteku vseh razprav zbora. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora se radi pomanjkanja časa opusti in se preide na poročilo načelstva o zadružnem delovanju. Zadružni načelnik g. Žnuderl izvaja sledeče: Gostilničarski stan prihaja dan za dnem vedno le v težji gospodarski po- Lepe folorazglednice izdeluje foto- atelje 771. Japefj Maribor, Aleksandrova cesta 25 „Trgovski dom“. Nizke cene! Pride tudi na dom! Društva popust! loža,j, ker nočejo oblasti up,oštevati upravičenih, na strokovni izkušnji slonečih zahtev gostilnicarstva. — Moja demisija kot načelnik zadruge sloni na tem, da ž njo žigosam postopanje oblasti napram gostilničarskemu stanu. Oblasti, ki nočejo slišati naših upravičenih zahtev, so mnenja, da gre gostilničarjem najbolje im se jim more vsled tega naložiti velika davčna in taksna bremena. To pa ni res. Današnja denarna stagnacija zadene v prvi vrsti im najhuje gostilničarski stan, kateri: ima p,osla le pri živahnem prometu im vsestranski zaposlenosti vsega prebivalstva. Za zboljšanje gospodarskega položaja zadružnih članov sploh, je pod-vzela zadruga, kakor tudi zveza gostilničarskih zadrug v Celju vse potrebne korake. Do danes smo dosegli le malo. Edina sreča za nas je ta, da smo z enotmim nastopom pri volitvah v zbornico dosegli, da je bilo izvoljenih zadostno število naših tovarišev kot naši zastopniki. — Radi tega je upati, da bo končni rezultat ta, da bo gostilničarski stan zadovoljen. Predložili smo oblastim vlloge za odpravo šušmarstva v naši obrti. Ravnokar se je onstran mosta dovolila nova restavracija, namesto moderne kavarne. Tudi g, Serec je preuredil trgovske prostore v kletne. To vse škoduje gostilniški obrti, kateri Sq nalaga vsepovsod preveč davkov im taks, tako državnih kakor občinskih. Nato prečita g. Žnuderl pet vlog, katere so se predložile merodajnim činiteljem. Te vloge se tičejo podelitve novih dovoljenj za otvoritev obratov g. Sercu im v palači pokojninskega zavoda, kjer nikjer ni dana lokalna potreba za take nove obrate. Vložila se, je tudi prošnja za omejitev vinotočev pod vejo, to je točenje vina lastnega pridelka in nadzorstvo teb obratov. S to zadnjo vlogo se je doseglo to, da je izdal veliki župan nalog, da se vinogradnikom ne podaljša rok za točenje vina lastnega pridelka. Gosp. Kaferju, kateri deluje že 25 let v zadružnem odboru in je vzlic temu, da ni zmožen slovenskega jezika, pridno z nami sodelovaL izrekam zahvalo za njegovo res požrtvovalno delo v zadružnem odboru skozi celo dolgo dobo 25 let. Poročilo načelstva je s tem končano. Predno se preide k volitvam, prosi načelnik gospoda zvezimega tajnika Komaca, za poročilo o izidu zborničnih volitev v pogledu zastopstva gostilni-čarstva im o drugem zvezinem delovanju, osobito o zvezitoih mnenjih, podanih zbornici v zadevi novih zakonskih osnutkov. G. Komac povzame besedo ter poroča obširno o izidu volitev v zbornico, o mnenjih zveze, podanih zbornici v pogledu zakonskih osnutkov o merah in upravi ter kontroli. Daljše poročilo se je tikalo točilcev stoječim gostom, Mi vse eno CZD kateri kavin pridatek uporabljate. — Razlika v kakovosti je jako velika, ravno tako kakor pri zrnati kavi. — Najzadovoljnejši bodete s Franckovim kavnim pridatkom, kateri je že pred davnim preizkušen in katerega kakovost je priznano najboljša. — (Pravi je samo z imenom „Franck" in z mlinčkom.) Nova veletrgovina „TRGOVSKI DOM" Maribor Gspaaid sinagazia kesifectioanu Ml a j ir e č j a^k a n f e k-cijska dvarana ir Jugoslaviji. Velikanska izbira vsakovrstnega sukna za gospode. Lastni atelje za izdelovanje oblek po dunajskem kroju. Največja izbera krasnega volnenega blaga, platna, šifonov, odej, posteljnih garnitur, namiznih prtov itd. — NiiidO tlSj ilE ZtUMldl Si OgiEdOtl VBlliiO rOZStOVO V TrgOVSkem dOillll. katerih je povsod zadostil. Poročal je tudi o podvzetih korakih od strani zveze za preprečitev izdaje novih krajevnih pravic tam, kjer ni dana lokalna potreba in podelitev osebnih pravic osebam, ki ne morejo dokazati strokovne sposobnosti. Tudi ni izostalo poročilo o podvzetih korakih za odpravo točilnih taks oziroma za spremembo istih v povišano državno trošarino. —; Dalije je obsegalo poročilo o doseženem olajšanju plačila občinske doklade na državno trošarino šele tedaj, ko se nastavi sod za točenje na pipo. Pojasnil je postopek zadruge in občine v tej zadevi. Slednjič je poročal g. Komac o novem' .gostilničarskem zakonu in pojasnil znano zvezino stališče o zadružnem članstvu trgovskih točilcev stoječim gostom ter prosil zbor, da zavzame danes stališče napram tem trgovcem in sicer ali se jih ima včlaniti v naše gostilničarske zadruge ali ne. Sledila so še ražnja druga pojasnila o zvezlinijh prizadevanjih za zboljšanje gostilničarskega položaja v splošnem in na ta prizadevanja doseženih uspehih. Končno svetuje vsem navzočim, naj ne izstavljajo neresničnih spričeval o zaposlenosti osebam, ki niso bile nikoli pri njih v službi kot natakarji, ker dobiva sedaj zveza vsa taka spričevala v pogled, in če se bo ugotovilo, da je spričevalo neresnično, se bo dotični gostilničar, ki je spričevalo izstavil in zadružni načelnik, ki bi tako neresnično spričevalo kot resnično potrdil, brez vsakega usmiljenja ovadil državnemu pravdniištvu ter se bo predlagalo proti njima kazensko postopanje, kakor se je že storilo za tri zadružne načelnike, tri gostilničarje in dva župana, katerih imena za sedaj zamolčimo. Eden izmed županov je bil že kaznovan, drugi pa šele pride na vrsto. — S tem je gosp. Komac končal poročilo o zvezinem de-lovanjtu. Nato se je prešlo k naslednji točki, to so dopolnilne volitve načelnika, podnačelnika in 4 odbornikov. Zadružni načelnik gosp. Žnuderl predoči navzočim, da je treba zbrati za zadružnega načelnika moža širokih znanosti, da mu bo lažje premostiti vse težkoče, katere sreča na svoji poti. Treba je, da se zbere moža, kateri bo imel, v tako važni gospodarski korporaciji kakor je ravno zadlruga, dovolj prilike izrabiti in pokazati svoje zmožnosti in voljo za delo. Zadružni odbor se je med seboj o tem vprašanju posvetoval in prišel do prepričanja, da je za to mesto najsposobnejši njegov naslednik g. Spatzek. Gospod Spatzek je sicer rodom Nemec, se je pa že iz mladih let učil naš slovenski jezik, ker je njegov oče že takrat znal, da bo sin nekdaj potreboval slovenski jezik. Tudi je g. Spatzek kot Nemec čistih rok k besedi, kateri bi imel proti predlogu odbora kake pomisleke. K besedi se oglasi g. Valjak, kateri izvaja sledeče: Ker je gospod načelnik parkrat naglasa! moje ime pri1 predlaganju izvolitve zadr užnega načelnika, ki izgleda tako, kakor da M bil prišel tega mesta tukaj sem iskat, podam moje oseh-' no pojasnilo in povdarjam, da nisem prišel s tem namenom na današnji zbor, ker če bi bil hotel to mesto zasesti, bi bil storil lahko to že poprej. — Biti načelnik gostilničarske zadruge je težka stvar, ker se v tej organizaciji ne delijo tantijeme in ne dobički kakor pri drugih inštitucijah, da bi se na ta način zamoglo zadovoljiti vse člane. G. Žnuderl je bil premalo izvežban, da bi bil vodil tako nedisciplinirani stan kakor je gostilničarski. Mislim, da ni noben stan tako razkosan, kakor ravno gostilničarski. To se vidi iz slabih obiskov občnih zborov. Kdor bi hotel vzdržati pri taki korporaciijd disciplino, bi mora! imeti železno voljo. Gospodje, mi moramo vsi podpirati načelnika, ne pa delati mu težkoč. če je kdo kaj pametnega predlagal, se je vedno reklo »A, kaj bo on nam komandiral, saj je gostilničar kakor jaz.« Bil sem drugod in reči moram, da sie povsod bolj upošteva' zadružne funkcijonarje kakor pri nas. Nimam nič proti gospodu Spatz-ku, mislim pa, da je dober strokovnjak tudi g. Klesič, kateri bi istotako dobro vodil zadrugo kakor g. Spatzek. Zato pa obsojam gospoda Žnuderla, ker ni ^predlagal Slovana za zadružnega načelnika. Jaz sem torej proti temu, da se voli za načelnika človek, ki ni Slovan, ker bi njegova oseba organizaciji več škodovala kakor koristila, ker nima kot Nemec pri oblastih toliko upliva kakor Slovan. — To je moj predlog, »i pa lahko storite kakor hočete. Gospod Žnuderl pojasni navzočim, da se je na odbor o vi seji razpravljalo tudi o tem, da bi se predlagalo v ponovno izvolitev zadružnim načelnikom g. Klesiča, ali z ozir om na njegovo zadnjo predčasno demisijo na to mesto, se je ta misel opustila, ker bi utegnil g. Klesič ponovno demiisijonirati in bi ostali zopet brez načelnika. — Tudi se je posluži! g. Klesič napačne taktike pri odlaganju mesta načelnika, katero mu je bilo zaupano od občnega zbora. Namesto, da bi bil oddal to mesto v roke tistim, ki so ga volili, je šel k »Mar-burgercii« in tam pisaril o njegovi demisiji. —- Sicer je pa meni tudi prav, če izvolite načelnikom g, Klesiča namesto g. Spatzeka. Razširjajte »Gostilničarski list«! Ker ne posega nihče več v volilno debato, se izvolijo skrutinatorjem gg. Valjak, Oset in Verzeli, kateri so pobrali volilne listke od vseh volilnih upravičencev. Volilni rezultat je sledeči: Za načelnika je oddanih 34 glasov, od katerih je dobil g. Spatzek 28 in g. Klesič pa 6. Izvoljen je torej z večino glasov g. Spatzek. Za podnačelnika je bilo oddanih 35 glasov, od katerih je dobil g. Senekovič 27, g. Spatzek 1, g. Gizel 3 in prazne glasovnice so bile 3. Na podlagi tega izida volitev se je proglasil za izvoljenega podnačelnikom g. Senekovič. (Konec pride.) Razno. Gitajočemu občinstvu in prijateljem humorja! Pri nas v zadnjem času nismo imeli humorističnega lista. Zdaj smo dobili tak list, ki nosi naslov »Muhe« in izšla je že peta številka. List je okusno opremljen in prinaša obilo dobrega gradiva: smešnice, satirične spise in ilustracije. Kdor ljubi humor, naj list naroči, saj je naročnina tako malenkostna, da jo zmore pač vsakdot V teh težkih časih pa je malo humorja res tudi potrebno za življenje, ki naj bo nekaka protiutež za vse skrbi in nadloge, ki jih preživljamo v tej dobi. Nov šaljivi list. V Celju je začel izhajati nov šaljivi list »Martin Krpan«. Gostilničarjem priporočamo, da ga naročijo. »Gastrvirtezeitung«. Našim nemškim tovarišem priporočamo naročilo strokovnega glasila »Alpenlandische Gaistvviirtezeitunig«, ki izhaja v Grazu, Schmiadgasse št. 21 in »Allgiemeine Gastgewerbe-Zeitung«, ki izhaja na Dunaju: Wien, L Bez., Kurrentgasse 5. Letna naročnina, znaša S. 5.— ali okroglo Din 40.—. Priporočljiva je tudi knjiga »Or-ganifeation und Betrieb von Hotels, Re-staurations, Gafes, Bars«, katera imt 35 predtiskov in 62 tabel. Gena broširani knjigi je 14, vezani pa 16 avstrijskih šilingov ali okroglo 150 Din. Naroči se pri Sallmaver’sche Buchhand-lung Wien L, Schvvanngasse 2. V tej knjigi se najde vse, kar se potrebuje za gostilničarske, hotelirske in kavamar-ske obrate. Natančnejša pojasnila daje zvezna pisarna brezplačno. NAMIZNE PRTE, SERVIJETE ter sploh vse gostilničarsko in hotelsko perilo dobavlja po zelo znižanih cenah veletrgovina R. Stermecki, Celje. 11 Ilustrovani cenik zastonj. 9 I Roza in Rdela ftrmbrusfer modistinja in šivilja ]V[aribor, Vetrinjska ulica štev. 17. Zaloga vsakovrstnih damskih in otroških klobukov. Popravila točno in solidno! Brezkonkurenčne cene! čiščenje motnih vin s francosko želatino ,,LAINEk< ali praškom „JULLIEN" je poceni in enostavno. Tudi vsa druga čistilna in lepšalna sredstva »EPON1T«, MARMORNI PRAŠEK itd. dobite stalno v drogeriji v vsakem oziru, ker ni nikoli zagovarjal prenapetega nemškega nacijonaliz-ma. Zato pa predlagam v smislu sklepa odborove seje v izvolitev zadružnim načelnikom gospoda Spatzka. Tudi mesto zadružnega podnačelnika pride pri današnjih volitvah v poštev, ker je g. Pečnik gostilniško obrt opusti!. Ker je predlagan za načelnika nemški tovariš, bi Mo pravilno, da se izvoli za podnačelnika SM venec. Za to mesto bi M najsposob- ¥ nedelj© dne 21« nov. 1926 se bo vršjla pri gosp. VILKU KUKCU, posestniku in gostilničarju v Žalcu št 39 prostovoljna javna dražba nejši navzoči tovariš Senekovič, kateri je bil tudi od odbora izbran za kandidata zadružnega podnačelnika. Svoja dva predloga dam na debato in prosita gospode, da se oglasi vsak Prodala se bo vsa gostilniška, kuhinjska in kletarska oprava, biljard s pri-padki, pohištvo, priprave za točenje piva z in brez ogljenčeve kisline, različno orodje, pralna in druga posoda, UV&.KTM ZAJAMČENO PRISTNO BUČNO JEDILNO OLJE ZNAMKE „HDBERT0Y0“ Tovarna olja LOG pošta Limbuš - Maribor Glavna zaloga: Villio Hoppe — Mgribgr Gosposka ulica 38—41. Na drobno 1 Na veliko! ]ss. Ulaga nasl. j. 5zini(z Maribor, fllefeandrofa c. 21 priporoča svojo veliko zalogo manufakturnoga blaga - - in perila - - po najnižjih konkurenčnih cenah. Zaloga HiaVirjeV in V;aHoVrstna uglašeVanja in pobalina glasoVirjetf T. = jiliaribor, CosposHa nlica 56. = VeliHa zaloga glasoi/irjc^ 'n pianin od pin Z009 do pin 25.000 prodaja tudi na tnesocue obrobe od pin 500 do pin 1000. Oddajajo se instrumenti tudi na posojilo, pianino na elelitr. pogon z denarno skrinjico poceni na prodaj! Trgovina stebla in pnrcelana ta Kovačič Maribor, MKa c. 10 Telefon 433. velika zaloga češkega stekla, porcelana, kamenine, šip za okna, ogledal, okvirjev za podobe, svetilk itd. itd. Steklarska delavnica. Na veliko! Na malo! Karel Treha Mapabor, Slovenska ul. S/l Posestniki, živinorejci, kupite šotno steljo! 20% ceneje od slame, 50% čistejši hlev in nikakih okužb, 100% boljši gnoj ter 200% izdatneje kakor slama; nadomešča deloma umetno gnojilo na vsaki zemlji. — Dobavlja samo Anton iitpip Maribor, Meljski dvor. Maribor, Koroščeva ulica 50 Najfinejša terpentin krema. Odlikovanje I. vrste z diplomo in zlato kolajno pri obrtno-industr. razstavi v Mariboru. Henrik Coffou delavnica za dekoracijsko, sobno in črkoslikarstvo. Pleskarstvo lakirarsfvo Strokovno izvrševanje vseh slikarskih del ob solidnih cenah. Velika izbira .vzorcev za stensko in sobno slikarstvo. Prima reference tu- in inozemstva. Maribor, siomškou trg 2. > Mariborsko j električno, instalacijsko 1 in strojniško podjetje »Žarnice* HOLME in drug, MM, | Gosposka ulica 8. > instalacija na obroke! j Vse v to stroko spadajoča popravila se sprejmejo. Cene nizke! Sadj evec stari in novi razpošilja A. OSET, Štajerska klet, Narodni dom, Maribor. Vas ščiti pred okuženjem in tuberkulozo, ker popolnoma pre-» preči vsak izliv bacilov. Iz higijenskih vzrokov in radi nevarnosti okuženja neobhodno potreben. Zdravniško odobren! Iznajditelj Hudolf Škrobar Maribor, Trubarjeva ulica II. los. Zlringer preparat o r»gačitelj Maribor, Slovenska ulica št. 28 Ptiče, sesalce itd. prepariram naravno, izvrstno in trajno. Rogove vseh vrst, trofeje montiram na zrezljane ali na naravne deske. Prevzamem vsakovrstne kožuhe za belostrojenje in kupujem rogovje. os Frase IjoVadč Kolar, DoboVa pri Brežicah ob 5aVi izdeluje vsakovrstne vozove za mesarje, koleseljne, kočije najfinejše vrste in avtomobilne karoserije po načrtu. Priporočam se ceni. občinstvu za obisk. Imam vedno na razpolago vsakovrstna vina, likerje in slivovko. Cene nizke! Postrežba solidna! Jfan Kač gostilničar, Gotovlje pri Žalcu. Tovariši i Kadar pridete v Maribor, obiščite mojo Kavarno. Nudim dobra odprta vina, desertna vina, buteljke, izvrstno breskovo bovlo, različne likerje, domače pecivo kakor tudi izvrstno kavo, čaj ter tudi raznovrstna jedila. Postrežba točna! Cene solidne! Vsak dan do 3. ure zjutraj odprto. Se priporoča lastnica Katica Kotnik kavarna „Bristo!“ Maribor, Vetrinjska ulica 30. Bko hočeš Miti denar '>pq moraš kupovati v trgovini v v Konjicah, ker tam je najcenejši nakup različnega manufakturnega blaga za moške in ženske obleke, kakor tudi vse krojaške in gostilničarske potrebščine, mlinske volnene in svilene site. Dobro in poceni manufakturno, špecerijsko in železninsko blago kupite edino le v novi trgovini Mihajlo Lapuh, prej Ogorevc v Konjicah. Špecerijo, delikatese, semena priporoča Kart Loibner, EsSjs, Kralja Petra cesto štos. 17. Zaloga Meinl-ove kave, čaja, kakaoa, ruma, konjaka i. t, d. Haziniamlas,, Dovoljujem si cenj. gosp. gostilničarjem vljudno naznaniti, da imam vedno v zalogi vsakovrstna bela in črna dalmatinska vina po najnižjih cenah samo za prodajo na debelo. v Priporoča se za obilen obisk IVSD Skunca, Celje, Hotel „KRONA11. Gostilničarji, pozor! Velika zaloga različnih stolov in miz od priproste do najfinejše izdelave. Jakob Pučko s drug mizarstvo Specijalna delavnica in skladišče vsakovrstnih stolov in čistilnih strojev s 4 In 8 siti. MARIBOR, esijatk, mesar in prekajevalec, Celje. Lovske paške v specijalni izdelavi, autom, pištole in vse lovske potrebščine dobavite po najbolj ugodnih cenah pri tvrdki ALBERT RUTAR Celje, Slomškov trg 4. I Splošno mizarsfuo in zaloga mrtvaških II tet || M— Speglič L. Junger prekajevalnica Celje Najceneje in najlscije se kupijo moški in ženski štofi, različno moško perilo, belo in rjavo platno, cefiri in gotove različne obleke itd. pri Ivan Mastnaku, Celje,, KiraSja Petra c. 15, manufaHtura in lastna izdelotalmca oblet Priporočata se v HIB A&91G M 93398111 Izdelovanje sodavice in pokalice Gabenje pri Celju. F. BINDER ZLATAR in GRAVER, 1H9RIB0H, OHOŽm Ut. 6 Graviranje jedilnega orodja in namizne posode najceneje in v najkrajšem času. Frcm Strupi franc Vogel (©T" priporoča priporoča f gostilničarjem in ^ kavarnarjem svojo bogato zalogo raznovrstne ste-^ klene in porcelanaste posode. Najnižje cene in točna Steklo za okna, zrcala, slike, okvirje za slike, jedilno orodje vseh vrst porcelan, kamena posoda, svetiljke. NA DROBNO! NA DEBELO! URE, ZLATO, SREBRO Ant. Lečnik. Celje, Glavni trg št. 4. KUPUJE STARO ZLATO, SREBRO. Najboljšo in najmodernejšo prekajevalnico z lastno hladilnico priporoča Viktor Zany ©—©—© ©—©-©—S-©-©-©-© l lNDlHBi-motGcykli l (Ij (Prospekt in cenik na željo). ^ iSTEVER - auto © ® (in Kugellager.) ® ® CASTROL OIL ® KONTINENTAL - PNEUMATIK ® © © l Roman FEURiIH, Maribor, I i © Aleksandrova c. 19. Telefon 458. © ©-©-©-©-©-©—©—o-©-©-©-©-©-© Celje, Prešernova ulica II. Na debelo! Cene zmerne! Na drobno! Priporoča se Lovro Rogelj sodavi&ar Celje, Kralja Petra cesta št. 41. V zalogi ima vedno naravni malinovec iz domačih gorskih malnov. Kazno belo platno kupite dobro in poceni pri tvrdki Strugarska delavnica z električnim pogonom. Lastni iz-jdelki in izdelava vseh v stroko spadajoči!! - del, - Franc Jug C©lJ©f Prešernova 24 TVornica čokolade a n TVoraka čokolade a priporoča svoje izdelke »MENAGE« najboljša čokolada za kuho, »SANA« vanilijeva najfinejši izdelek za kuverture. vsake vrste, posebno iz tovarne Berndorf priporoča po brezftoniiurenčfliii cenah Gosposba ulica 3. lEinilalBI FR. RERHHilRD-aa sin imejitelj Gustav Bernhard MRRIROR, fllebsandrava cesta 17 Nadrobno! Telefon 30 Nn debelo! Zaloga votlega, litega in brušenega stekla. Ogledala, svetilke, okvirji, porcelan, kamenina, kakor tudi vse v to stroko spadajoče luksuzne in druge potrebščine. Umetno zasteklenje stavb in portalov. Za gostilničarje znižane cene! amimiBi BUČNO OLJE garantirano pristno in najboljše priporoča po konkurenčni ceni Tovarna bučnega olja J. HOCHMULLER v MARIBORU. Pod mostom štev. 7, Magdalonska stran. Telefon št. 339. Zamenjava bučnih koščic za olje. Hotel CXKXXXX5SXXXi!5XiffiKX:XX55XXXXXXX>5X'KKXXiS;i{: X X X X X X X n X X UBitcmija P i fo ® r .tb a k., Ljubljana, Vodnikov trg. Podružnica z zajutrkovalnico v Rog. Slatini. | Priporoča po zmernih cenah vse rrste mesnih izdelkov, mesne in ribje | konzerve, kompote, vse vrste sira, sploh vsa v delikatesno stroko $ spadajoča živila. — Postrežba solidna. ^ X X xxxxxxxxxxxxxxxx*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxkxxxxxxxxxx£ frMrcdja JMni dom” se priporoča z dobro Kuhinjo ter s pristnimi haločhimi in ljutomerskimi uini. Josip in AmcaiBerliČ, restavraterja. Tovarna mizarskih izdelkov Ivan Klančnik, Maribor Tovarna in pisarna: Mejna ulica št. 6. Moderne notranje opreme sob, salonov, pisarn i. t. d. i. t. d, Portali in stavbna dela. Telefon št. 319. Pozor1! Pozor! M. Frohlich-Navratil trgovina konf. blaga in kožuhovine CELJE, Kralja Petra cesta 11 'Naznanjam cenj. občinstvu, da imam vedno v zalogi vsakovrstno konfekcijsko blago, kape v vsaki obliki za športnike, za državne in privatne nameščence, na željo tudi z napisom. Posamezne predmete za častniške in podčastniške uniforme. Nadalje kape in vse potrebščine za požarne brambe (gasilce). — Izdelovalnica in prodaja kožuhovine. — Se vljudno priporoča ! Cene zmerne! HOTEL „EVROPA" 1 ...... —- Rogaška Slatina. 40 moderno opremljenih sob z električno razsvetljavo. V poslopju moderno urejena trgovina z mešanim blagom, delikatese, praška gnjat itd. Postrežba solidna! Cene zmerne! Z velespoštovanjem P. Losolvnicj. ; .................... Gostilničarji, pozor! o O b r : -sc:::::::: rdeča in bela, iz tukajšnjih goric: Bizeljsko, Sromlje, Pišece, Zdole so vedno na razpolago v večjih množinah po zelo nizki ceni pri trgovcu Josipu Boecio v Brežicah. Tudi transportni sodi na razpolago. Jakob kopan, parna pekarna CELJE, Kralja Petra cesta 33. Se najvljudneje priporočam gosp. gostilničarjem kakor drugemu cenj. občinstvu za obilen odjem. Postrežba solidna ! .. ——nr---------n rrr«~r irirn«^'irrrnj~iwiirr»riirriTiiMMirM-> QumUaste cevi za zamaške, plutovinaste in lesene, /gtvfM medene armature, lesene pipe (Eibe) z garancijo, želatino «paer clarifier», francosko, asbeste vseh vrst in vsa v vinarsko stroko spadajoča kemijska sredstva za čiščenje in negovanje vina nudi Z. TORlfSjCj MoribOP, Blekuadnn c. 35. Specijalna trgovina vinarskih in kletarskih potrebščin. Generalno zastopstvo in komisijska zaloga tvornice E. Hang & Co., Zahtevajte cenik! Meilen-Ziirich. Navodila brezplačno! Najlažje se Rupi pri I. TRPINU, Maribor, CrlaTni trg 17 ker je res najcenejše manufakturno blago, sukno, nogavice itd Gostilničarji, kavarnarjt, pozor! Priporočam dnevno sveže fino pecivo, različne . torte, torte za gostije, pecivo za čaj in vino, vse izredno okusno. Različne deserte po najnižjih konkurenčnih cenah. Postrežba točna! Sl£lŠ<£2iČ^K» ISifiL » J? i O K», JLleksa,ncl.x>ova, c. 40. Gostilničarji, trgoVci! Poslužujte se edino-le garantirano čistega bučnega olja znamke „KRONE" iz tovarne olja ALBERT ST1GER SLOVENSKA BISTRICA Uporabite le to že mnogo leta kot imenitno dobre kakovosti znano olje! MiliTOMOVIC /AARIBOR, SLOVENSKA ULICA ŠTEV. 6 Izdelovanje kanditov in specijalnih raznovrstnih orientalskih izdelkov. Turški med. Sladoled. Samo specijalni Izdelki! Originalna ampanjec ,ŽBoumr ’ S Znamke: Bouvier Demi sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvde Rčservšj (rdeča glavica). Kletarstvo: Gorntja Razpona. Zastopstvo za Slovenijo: KERNC in FAVAI, LjubSjana. Cenik gratis in franko. v steklenicah! tvrdke Veleposestvo vinogradov CLOTAR BOUVIER Gornja Radgona s. Vrste: letnik: 1921 Ljutomerski rizling, » 1923 Tigermilch, » 1923 Ljutomerski rizling, » 1924 Murski biser in mnogo drugih. ROBAVSOV SUHOR (PREPEČENEC) je znan kot najboljše kvalitete za gostilne kavarne in bufete. Pri večjih naročilih znaten popust. KARL ROBAVS, tovarna suhora, Maribor, Koroška cesta 24. ŠRIBAR & PONU RAČIČ ~ CELJE, Gros^oska ulica 2T. * Izdelovalnica in trgovina pletenin, ročnih del perila in predtiskarija. Volnene damske, moške jopice in polovri od 100 Din naprej. Lastna delavnica, zato najceneje! — Oglejte si vzorce! Kupujte vaše potrebščine le v manufakturni trgovini pri 99 Solracu6* Celje, Glavni trg št. 9 Dokazano je, da kupite tam samo prvovrstno blago po znižanih cenah. Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik. 0 Naznanilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril s 1. oktobrom t. 1. najmoderneje urejen DAMSKI SALON nasproti svojemu že obstoječemu brivskemu salonu za gospode ter se priporočam za obilen obisk AVGUST TAČER, brivec, Celje, Gosposka ulica 16. Pozor! Novo! Pozor! D. Uršič, čevljarna Celje - lESrej, Naznanjam cenj. občinstvu, da imam večjo zalogo vsakovrstnih čevljev ter pošiljam brezplačno cenik. — Odpošiljam tudi po pošti. — Postrežba solidna! — Cene konkurenčne! Na malo! Na veliko! Slabo vino " je vsako vino, katero dobi radi različne manipulacije vsakovrstne primesi, kakor žveplo, sulikul, ostanke galice i. t. d. Tako vino nima le slabega okusa, temveč tudi nikoli ni čisto in zdravo. Moj aparat »Vlnobister« stori vsako skvarjeno in nečisto vino takoj bistro ter mu da prijetni naravni okus, ker vse kvarne snovi iz vina odstrani. — Aparate razpošilja izumitelj ITiuceuc Sim o nič y I?t u ju. IH Zaloga pohištva in preprog ERNEST ZELENKA MARIBOR, Uliea 10. oktobra št. 5 nudi kompletno hotelsko in gostilničarsko pohištvo, najboljše stole za hotele in gostilne, izdelane po lastnih tipih. Cene brez konkurence! s* Razširjajte »Gostilničarski list'! EiekfrotelmišKo in mehaničko poctieife Štev. 91. CELJE - GABERJE Štev. 91. Prodaja motorjev, koles, šivalnih strojev, ter vseh pri- (Q)(Q!) padajočih delov po najnižji ceni. Popravljajo se tudi mo-torji, kolesa, šivalni stroji in motorji na elektriko. POZOR! POZOR! Izdelovanje moškega in ženskega perila, pred- tiskarija in šivanje čipk (entlanje). \ Cene zmerne. Postrežba solidna. Se priporoča MARIJA DERGAS, prej Muli er, Celje, Gosposka ul. 17. i ISSSSBBBll——»HB—gggggUgl je v pravem pomenu besede motorno kolo za vsak namen. Zanesljiv za kar jamčijo stoteri uspehi pri strogih poskušnih vožnjah tu- in inozemstva; Ročno enostaven ker se vsak lajik brez posebnega poznanja lahko vozi; skromen v postrežbi; pOCeni v porabi. Generalno zastopstvo za Slovenijo: piert ftchtig, jMot, Trg svobod! 1 Nadalje zastopstvo motocykla: Monet-Gojron, Rex Acine ter raznih drugih svetovnih znamk. Zastopstvo automobilov: S. A. R. A.f Salmson, Monet-Goyon, S. B. (Slaby - Beringer). Velika zaloga vsakovrstnih delov ter pnevmatike. AUTO-OLJE: Castrol, Mobilni), Bargojlo, Soconj, Speedvil. kupite pri tvrdki I. P. FTlatkouk, Celje, Glavni trg 8 : katera pošlje na zahtevo vzorec brezplačno! Cene zelo primerne! Postrežba točna! Kleparstvo in vodovodne instalacije FRANJO DOLŽAN ---------- CELJE -------------- prevzema vsa v zgoraj omenjene stroke spadajoča dela, kakor kritje streh, zvonikov, vodovodne naprave, moderno urejene kopalnice, straniščne naprave, naprave strelovodov kakor tudi vsakojaka popravila istih. Zaloga azbestnega škrilja. — Vsa dela in popravila se izvršujejo točno in solidno. Cene zmerne! Proračuni vedno na razpolago. Anton Gregl kovaški in podkovni mojster CELJE, Ljubljanska cesta izdeluje težke in lahke parizarske in mostovne vozove (Briicken* platowagen) vsake vrste izpeljave, dvokolesne ročne vozičke za trgovine, vsake vrste gospodarsko orodje in popravila. Prevzema napravo zidnih spojk (Mauerschliessen) in izdelavo spojk za tesarska dela in oklepe za pograde. Postrežba solidna! Cene konkurenčne! KatnuoHŠHa indnstrijslia družba JJazlapta ulica 1 V Celju bzlagota ulica 7 Ustanovljena im Telefon 67 Lastni kamnolomi Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, granita, sijenita itd., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela. — Prodaja tudi na mesečne obroke- Stalno velika zaloga spomenikov od najpri-prostejše do najmodernejše oblike. Zahtevajte načrte in proračune. JAKOB KOVAČ modni salon Celje, Razlagova ulica št. 6 izvršuje vse civilne obleke za salon in šport ter tudi uniforme za vojake. Lastna zaloga najmodernejšega blaga. Postrežba solidna in konkurenčne cene. Franjo Vehovar tovarna pohištva s strojnim obratom = CELJE, Kersnikova ulica= Izdelujem vse vrste pohištva od navadnega do najfinejšega ter po načrtu okna in vrata za male in velike stavbe. Prevzamem kompletne naprave za pisarne, banke, hotele, kavarne, kina, gledališča itd. v navadni, amerikanski ali moderni izpeljavi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva CELJE, Glavni trg štev. 12. Samo 6 dni čez morje — Dobra hrana in pijača brBZplćiCnO L.. i. — Cie Chargeurs Rčunis, Sud atlantique, -------- za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik Ivan Kraker v Ljubljani, Kolodvorska ni. 35. Kotangi - paprika plemenito sladka rožna la. iz paprika mlinov Budapest — SzecječL Glavno zastopstvo in zaloga za slovensko Štajersko DHkO Hoppe, Maribor, Gosposka ul. 38 41 Telefon 4-45 Telefon 4-45 PPPPfPI Priporoča se gg. hotelirjem, zavodom, restavraterjem, gostilničarjem itd. za napravo štedilnikov vseh velikosti, vrst in sistemov Prva jugoslov. tov. tehtnic in ključavničarskih del, konc.instalacija vodovodov IHoderno urejeno petama »ANTLEJ« Celje, Glavni trg št. 7 priporoča prvovrstno sveže pecivo. Za obilen obisk se priporoča lastnik FR. VLAČ Pozor! Novo! FfidGrik GunŽGr, konjski mesar CELJE, Za kresijo št 12 Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprl s 15. septembrom t. 1. mesarijo konjskega mesa ter bodem imel vsigdar na razpolago surovo kakor tudi prekajeno meso in klobase. — Postrežba solidna, cene zmerne. Fani Verbošek trgovina in izdelovalnica perila CELJE, Gosposka ulica št. 5 Izdelujem vsakovrstno moško, žensko in posteljno perilo ter tudi ženske obleke. Imam tudi lepo zalogo vedno za prodajo. — Postrežba solidna in cene konkurenčne. Konrad Votzner stavbno Klejaanstvo Celje, Aškerčeva ul. 6. Specijalna delavnica za naprave strelovodov kakor vsa v kleparsko obrt spadajoča dela. — Postrežba solidna in konkurenčne cene. Do6ro in poceni kupite tudi v manufafzfurni trgovini Srečko ‘Pit) far §osposka utica štev 5 TJlciriBor ffosposka utica štev. 5 Bogata zaloga lepega zimskega blaga za moške in ženske obleke. Najnižje cene! Oglejte si izložbe! Debro in po brezbonborenčni ceni nabavite si vse vrste zimskega suknja, pletenih jopičev ter telovnikov, namiznih prtov, servijetov in drugega različnega blaga, kakor tudi posteljnih odej od priproste do najfinejše izdelave in drugo edino-le v trgovini manufakturnega blaga Feliks Sirab!, Maribor, eosposba ulica št. n Skladišče ,Schroll‘-ovega blaga, kakor šifoni, gradelni, atlas gradelni, damasti, platno za rjuhe. — Perilo lastne izdelave, tudi po meri! Elektrotehnična in mehanična delavnica RMDOIT WdQNER n^RIBOR, vetrinjski uuc/i 30. Popravila električnih stojev in aparatov. Nova prevleka motorjev vseh struj in napetosti. Prevleka na druge napetosti in tourna števiia. Popravila regulatorjev, na-puščalcev, kuhinjskih kurilnih strojev. — Predplačila — 1 prostovoljna in za kupce neobvezna. .- Eksaktno delo! Izboren materijal! Nizke cene! P IVI A I f f l-J Izdelovanje ter zaloga finega peciva, l_ilYfi.illl.rl f i-rf I 1 1 tortov, čajnega peciva, sladoleda slaščičarna in izdelovanje !n ledene kave, prepečenca, čokolade, sladkorčkov (kanditov) malinovca, marmelade, bonbončkov navadne do najfinejše vrste. Slovenska ulica št. 5. Cene zmerne. Postrežba točna. it' 'tur jjrciiL-v.^iV Karol Ussar Iscielovatelj tetitnie Matr5i>or, Plinamiško ulica 17. Mosine iehtnice, decimnlne tehtnice, tehtnice z lestvico, hrzetehtnice, tehtnice s skledami in uteži se najbolje in najceneje popravljajo in v ponovno meroizkušnjo prevzamejo. — Prevzamem tudi avtogenično valjenje ter podaljšanje s peresnim kladivom večjih železnih in jeklenih predmetov. Gostilxxičaix?ji! Namizne prte, servijete, posteljno perilo, posteljno perje in pub si nabavite najugodneje pri tvrdki Frarajo PRajesr* Maribor, Glavni trg 9 VELETRGOVINA Z VINOI/A PCIGEL & ROSSMRNN /AARIBOR svoja izvrstna vina Brzojavi: PUGEL MARIBOR. Telet. 34 Cene zmerne! Pisarna: Trg svobode 3 Cene zmerne! priporoča SdIošuo mizarstvo m izdelovatile raznovrstnega pohištva F H A N APEŠ STUDENCI pri MARIBORU se priporoča za blagohotna naročila Cene zmerne! Delo solidne! Se priporoča za izvršitev vseh slikarskih, pleskarskih in črkorisar-skih del v najfinejši izpeljavi in proti možno nizkim cenam. % jViorellf"* VdoVa ?t#i slitjanHo in pU;l|arst4ii, trgotina z bartani. d! KstanoVljdno 1885 ji(a VdiHo Jfa drobno Vse vrste suhih barv, firnežev, lakov in brone kakor tudi vse slikarske potrebščine v le prvovrstni kakovosti vedno v zalogi. HOTEL OSTERBERGER RESTAVRACIJA PTUJ KAVARNA JOSIP DAMISCH --- RESTAVRATER == Franc Križane I čevljarski mojster Maribor, Stritarjeva uiica št. 7. | Dobro gornje usnje, prvovrstni podplati. Solidno | delo. — Zmerne cene. — Vsa popravila hitro! JAKOB PERHAVEC Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov 3MI .S. R. X 33 O JR., IVIeljstcEi cesta št. 3. Izdeluje in žge vse vrste likerjev: Vermout-vino, Marsaleta, konjak, punč, Maršala, malinov sok, rum, žganje in druge. Izdelki so samo pristni, prvovrstni, iz najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu- in inozemsko konkurenco. — Zahtevajte cenik! Tovarna in rafinerija špirita ter tovarna likerja, konjaka in ruma, tovarna ogljikove kisline in veležganjarne Sisak — ŠCozar'e&ac p. teslić, sisj&jk: priporoča iz svojega bogatega skladišča vse vrste splošno priznanih alkoholnih pijač, ki so prirejene po prvovrstnih francoskih in holandskih receptih. Te pijače so vsled svojih izrednih svojstev okusa in teka dosegle svojo kulminacijo ter se je baš vsled svoje dovršenosti moja roba reprezentativno odlikovala tudi na domačem trga ter dosegla na vseh dosedanjih razstavah dostojno mesto pred vsemi ostalimi industrijami te vrste. Poskusite in prepričali se bodete, da so Tesličevl francoslci likerji najboljši? Zahtevane cenike, M jih pošljemo zastonj- , ~ISiIl~ ...... I J Posojila in kredite vseh vrst pod najugodnejšimi pogoji dovoljuje proti običajnemu jamstvu Celjska mestna hranilnica Celje, S!rekew trg, v lastni palači, nasproti kolodvoru Za hranilne vloge pri tem zavodu jamči poleg velikega lastnega premoženja hranilnice 1§^ še celjska mestna občina z vsem svojim imetjem in z vso svojo davčno močjo, tako da je vložen denar najbolje zavarovan. — Pojasnila se dajejo takoj in brezplačno. Kletarstvo Celjske posojilnice d. d v Celju Kleti: Celje, Narodni dom Priporoča svoja izvrstna buteljčna in namizna vina priznano dobre kvalitete. . JJ-lfv' V IVAN NAftAKS nafstarejSe podjetje Izdelovanja sodavice In pokalic i. !©©eGe©©G0S©GG©©G©©SO©©9O3e©©S3©SG©0 Veleposestvo vinogradov priporoča svoja izvrstna vina v sodih različnih letnikov po nizki ceni iz ljutomerskega in gornje radgonskega vinskega okoliša. Odpošlje se v sodih od 56 litrov naprej od kol. postaje G. Radgona. m 2 Inkret, Celje, Prešm ut 3 Zgradbe elek. central, elek. instalacije, telefonske, signalne in zvončne naprave. Popravila generatorjev, njotor-jev, transformatorjev, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila. Postrežba točna in solidna in vedno po konkurenčnih cenah. Vodovodne instalacije, toplovodne naprave, centralne kurjave, naprava kopalnih sob, klosetov, sesalk. Popravila kotlov centralnih in toplovodnih, naprav, armatur i. t. d., i. t. d. Načrti in proračuni vedno na ---------razpolago.------------ PARNA VELEŽGANJARNA ROBEBT DBEHL, CELJE, DOLGO POLJE, CELJE. Najfinejša žganja iz sadja, kakor: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak. Zajamčeno pristni destilati! Stara in noVa domača in dalmatinca Vina L Dalmatinska iz otoka Vis, . domača iz prvovrstnih 1 bela, opoio in ružica ^ n a a 01 domačih vinogradov sbrbr^r araa m , , mi PUMU FILIPj veletrgovina vina -Celje, Gosposka ulica 7. Upoštevajte razlik« na okusu in moči med vinom iz otoka „Visa“ in drugimi slabejšimi dalmatinskimi vini. Stara do 13 odstotna vina vedno v zalogi. Pa>epx>loaJte se! Vzorci na razpolago! (cBjetiita gg. gostilničarjem priporoča sVojo bogato zalogo steklenic, krožnikov, vinskih čaš, skledic jedilno orodje iz alpaka in aluminija ter vse v stroko spadajoče predmete tvrdka jti. ijascb, Celje ?r«šcrnoVa ulica 4. izbrani,"varčevati Pop«*l»foma va no frtaložite denarne prihranke tari zadrugi Varčuj v mladosti, cp np Kmni _ ___ strada! ne boš LASTNI DOM stavbena in kreditna zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Marljivost, treznost, varčnost, obrestuje hranilne so predpogoj 1 nravnosti ! Pri naložbi zneska po 20 Din COl Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ]z malega raste ** 1°“ Jamstvo za vloge nad 1,500.000 Din. veliko! vloge po s, dob, nabiralnik’ na do™ SPisama v Celju, Prešernova ul. 6. Gostilničarji, upoštevajte samo tvrdke, ki oglašajo v našem listu' BIL I P m i najmodtemeje u*»ejeno zdravilišče naše kraljevine. Vsi zdravniki-specijalisti priporočajo svetovnoznane vrelce t posebno priporočljiv kot namizna voda, bodisi mešano z vinom ali okusna prebavo pospešujoča pijača, izborno sredstvo za želodčne katare, bolezni v ledvicah ali črevah ter proti katarom dihalnih organov, najmočnejša naravna mineralna voda za bolezni ledvic, jeter, kroničnih želodčnih in črevesnih bolezni, žolčni kamen, debelost, sladkorno bolezen. S e z o ra'a.: maj — september*. Cene zmerne. Pred in po glavni sezoni znatni popusti. Vojaška godba. Dijetična'kuhinja. Pension. Ugodne prometne zveze. 5=51 Isse'^s= Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Celju. — Odgovorni so : Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo^Karol Perc ;„za Zvezno tiskarno Milan Četina. — Vsi v Celj11,