VSEBtNA str RAST št. ) ()2!) UV()!)N!K 20 tet Rasti 4 Dragica BREŠČAK UTERATURA Poezija Pesmi trgovine in samote 6 David BEDRAČ Pešec tt VtadoGRANTtNt Zima tt Strali tt [)ncvi ]2 Hvatnicazemtji 12 Sonja KORANTER Prerokba 14 Proza Modro nebo )5 Nejc GAZVODA Vse manjši je stenj 26 Jože SEVLJAK Prevod Osmi marce 20 Vedrana RUDAN Prevod: Bariča SMOLE Aspiš? 22 Vesna KARDUM Prevod: Bariča SMOLE KULTURA Josipina Pepca Primožič, učitetjica in prosvetitetjica 26 Janez KRAMARtČ Prvih 800 tet frančiškanskega prirodostovja v Novem mestu (2) 4i StanistavJUŽNtČ Kočevski fotograf Verderber na Rabu med obema vojnama 50 Matjaž MATKO Spomin za vse čase 54 Jože ZUPAN NAŠ COST Ostat bom med knjigami Pogovor s pisatetjem Damijanom Šinigojem 58 Bariča SMOLE Abstraktni odsevi 7t Matjaž BRULC DRUŽBENA VPRAŠANJA Po poteh Dotenjske in Bete krajine 74 Marko KOŠČAK ODMEV! !N ODZ!V! Leon Štukelj 110-letniearojstva Janez Vajkard Valvasor in Krško, zbornik Zborovska glasba v Posavju v 19. in 20. stoletju Rekvijem za Vrbino Skromno, a vzpodbudno ustvarjalno Učbenik Orgelske skladbe RAZPRAVE !NŠ !H!)!.!E Valvasor na Dolenjskem in njegovo tamkajšnje potomstvo (I) KRONtKA Kronika: november december 200S LETNO KAZALO Letno kazalo 200S H7 Zdenko PICELJ 90 Alenka ČERNELIČ KROŠELJ 93 AlenkaČERNEI.IČKROŠELJ 90 Ivanka POČKAR 97 Rasto BOŽIČ 99 Franc KRIŽNAR 102 Boris GOLEČ MO Lidija MARKELJ 125 Milan MARKELJ NASEOVNtCA: Janko Orač: SONČNA REKA, akril na platnu, 40 x 40 cm, 200H Janko Orač: ZEMLJA PLEŠE, akril na platnu, 120 x 90 cm, 200H v O uvodnik 20 LET RASTI /Z7')'7/7/ Az/.)/ /)7Y'/777/77 )* zAzz/sz*// /('Zzz/A .s'V7)/77g77 /ZA77/7777/77. A^z* /77z)/Y'777Z) 7'7'7*7, z/zz/z' 777*77/77 /7*7/7777). 777*AY7/A7Y77 AZ) /)/Y'7/77/Z) /zA// 7z/)7'77777 zA)777Z)Z77Z777- .s*A/ c/z/zzA/ v Dz/Zezz/AA/A zAzzzvz/A/A, Azz/Zž/z/A ////AZ/Az/zZ/z/A 7777 .sAz/zz// TAA s77Y/777'/7 S /)z)zA)A777) /t'77777//A7), A*7)/ SC /7' 77777/77//7*V77/77 V /?77.S7/, S sA'777Y7/ 0/77777 77)77)7//. //7777*7777777) /z/AAz) Dzz/fZ^/.sA/ z/)7))')7/A / */AA. A/ /ZZzA 7777-7777/77 ,7777/77 /77 777//7777/777A77 777 Z777'7'77/77 Z D7)/e77/.YA7) 77777/7*77/777/77, A 7/7' /zA/z/ / AAA. /77777. P7*T777 777A77 /e v 77*77/777/77777 7/77.^777 /e/ /77*777/ /Z77.S//77 /z/777/77/77 5'77777777*77.S'/777AA77 A7*.S'7*7A7. //77)7/7? 7777.s/7'7/777*7'77 77* /777?)*77)*)77' 7Y')'//C. )' /777/777*7 .S'7) 7)A/77)'//77/7 /)7'.S77/A/ 777 /)7.\77/7'/// 7Z )*.)7' .S77))'7'777/7'. //zZzZ/zVZZ* Zgr/z/Az*. /777/77777/7' 777 7V7777A/ .S'7) ,S7? 77/7*777/77/7 /77*777/ 777*777/777/7 777 /77'77/7'7, V 7*77z/77777/7 s/7)g/A 7777/77.S77777, V7?77.s//7 7777/777777777 Z7777)7.S/)*7')77) /z/A/z)-g/Zz/AA/, 7/7*77//77*/777/777' 777.S/7')* 777 /sA/'7'777).s7/. 77A77// AzZS/zAzSZ'/ 77)77)7/7')' /7'/7777 /77 77/7/77V//77/77 S)'7)/7' /)7*7.S/)7?vAe. //7 7'7/77/A/ ./z))Y) 0'7'Z)A7))*A7'A V //r)/777/sA7'/77 zAzz/VZ/Azz, .A)Ž7' Z77/77777 )' &7777777 77.S/777AA7 AzASfz//, ./z)Ž7* AA/z/zZZ. A///7777 AAzzAz'// 777 //777 /7 77 /)77777/7' V /Z7/.S/7 7'7*/7A77A7'77/ 777.S77 77777'// /zzAAz^i/ZZ 7/7 /77, 777/7/77^777*77/ 7777'7/77/A/. .S'S'7'/ )'7')'7/7' 777 7%7777 777*7*7/77/A/V77 /777 S77 ,77' /)7)g7).S/7) 777777*77// Z?/// .7 /7777777777/A7777/7'777 .7'7 7'7/.7'/7'7',' g/z/zA* /7'g77/7' 777?A7)//A7) Az)//7', 77z/-A777*/7' 7*7'7'7/77 77/7777/.7/7*77/77777 A/O /Vz))*7) 77777.7/77, Z7777/ 77 /777 7777/777/ /77'7.7/77'V77/77 /777// 77/77*7777* .777/z7/77/77/7'//77'7'. AZ/A/ZZ AAzzAz'///77 777'/, 7/77 A/ 777777*77/ /77/7 )',S77A 7/77/7'77/sA/ /Z77/77'77Ž7'777'7' 77777*777*7*77 7777 /?77.S/ 777 /7/ /77A 77 /)/'7S'/)Z')Y// A s A77/7777 77.S7SY77*/77/7777,s7/ 777 /77Y'/777Z7777t 7777S7/ ZZZ/Az/gZ/ /77'77.S/777Y7. TV7'A77/7'7*/ /)/.S7'7, A/ S77 7)A/77)7/77// r //77)7/, S 7) /777.S77/// 7/7*/ sA))'7'77.sA7'g7/ A7)/.sA'7'g77 ///7?7*777*777?g77 A7777777777. 777777* /A7)*7Y'A. ,/77777'Z A/z'77777'/ 777 /V777' 077Z)'7)7/77 7777 /77'77777'7; /777/7'// /7'A /777 S7) 77/7/770/77// A/7't'//777 7/7 77/// /777*7*77/7. 7777g7Y7/7')Y777/ 777 /77Y'Z7V/. Z /)7)/7'77/sA7' 777 7)z/ 7A*77g7)7/, /777// 7Z /77/77777. /A*7')'7)7// 7Z /77/7)7)7777^, /A7777gospodična Primožič«. Spominsko ptoščo sta 4. oktobra 2008, dan pred svetovnim dnevom učitetjev, ob prisotnosti štcvilnili občanov in beiokranjskih prosvetni)i detavecv slovesno odkrita gtavni tajnik SV!Z-a Rcpubhkc Stovenije prof. Branimir Štrukctj in nekdanja učenka in tečajnica pokojne učitetjice, 95-tetna Pepca Škof. Pepca Primožič je biia ena tistiii prosvetnih detavcev, ki so se zavedati svojega postanstva v potrebnem vsesplošnem prosve-ttjevanju prebivatstva, posebno podežetskega, ne te v opismenjevanju kot njihovemu osnovnemu poklicnem detu. Njeno in nekaterih njenih sodetavccv vseobsežno deto je z doseženitni rezuttati pomeni to močno osnovo za nadatjnji vsesptošni napredek črnotnaljskega okraja, do začetka 20. stotetja najrevnejšega okraja na Kranjskem, kot je mogoče prebrati v takratnih časopisih, v Novicah, Stovenskcm narodu in nekaterih drugih. Lep vzgtcd in spodbudo je imeta v stanovskem kotegu in potem nadučitetju na črnomatjski osnovni šoti Franju Sotini (*t845 + ]9t6), kije bit za šotsko in vsesptošno prosvetitetjsko dejavnost odtikovan z ztatim križcem, visokim državnim odlikovanjem. Samska in brez otrok se je totiko tažje posvetita prepotrebnemu sptošnemu prosvetitetjskemu detu in ga opravtjata tudi po upokojitvi tik pred drugo svetovno vojno, sicer pa, kotikor so ji dopuščate moči, vse do smrti. Njena hiša, majhna po vehkosti, pa vetika po njeni bogati vsebini, je postajata pribežatišče pomoči potrebnih, tako materiatne kot duhovne in napotkov za izhode iz težjih živtjenjskih situacij, pa spet zbiratišče tjubitetjev kutturnih dejavnosti, ki so pod njenim vodstvom prispevali znaten detež ti kulturnemu razvoju mesta in podežetja.V vseh teh dejavnostih je bita učitctjica Pepca Primožič pobudnica, organizatorka in soizvajatka. tn vse to poteg vestnega opravtjanja težkega in odgovornega deta učitetjice. S humanostjo, izrednim sociatnim in materinskim čutom, vsestransko izobražena, z veliko odgovornostjo do prepotrebnega sptošnega prosvettjevanja tjudi, z izrednim čutom za sočtoveka je vse svoje znanje in sposobnosti vetikodušno razdajata tjudem, kraju, domovini. Rojena je bita 31. oktobra t K82 v Bistri, po končanem učitetjišču v tetu 1902 je bita nameščena kot učitctjica pripravnica na Franc- ŠT. t ()2t)FEBRUUAR2) ODMLVI IN ODZIVI Rast I / 200') je omogočil, da jo dočakal umsko in lizično tako visoko in častitljivo starost. Prepričan setu, da ho tudi ta dokumentarna razstava, ki jo poleg kataloga iz leta !99S spremlja še zloženka, ki jo je muzej izdal oh tejpriložtiosti, lahko vsem. kisi jo hode ogledali pa čeprav brez predmetov ponudila možnost doumeti čas, ko jc telovadil in tek-tnoval Leon Štukelj, čas. ko jc ideja olimpizma res še močno živela brez žvenketa dolarjev, ko je vladal še čisto pravi, žlahtni amaterizem, čas, ki se ga je tudi Leon Štukelj vedno rad in s ponosom spominjal. Zaradi njegovih uspehov in tistega časa smo v muzeju ob 110-letniei njegovega rojstva postavili to posebno stalno razstavo, da se še enkrat spomnimo človeka, kije dokazal, da se v športu in življenju lahko uspe kljub talentu le z velikimi ambicijami po uspehu in dokazovanju samemu sebi, trdim delom, močno voljo, samodisciplino, vztrajnostjo, natančnostjo, doslednostjo, strpnostjo in skromnostjo. Težko ali nemogoče je vse tc vrline združiti, upoštevati in jih imeti v sebi, kot tudi jc in bo težko posnemati in postati Leon Štukelj. Zatrt se bo starosta slovenskega olimpizma in simbol celotnega olimpijskega gibanja ter v zadnjih letih njegovega življenja svetovni ambasador naše mlade države ki nam jc za vedno zapustil podobo človeka, ki jo bodo pomnile iti občudovale še mnoge generacije iti ki je s svojim športnim in življenjskim slogom zaznamoval konce 20. stoletja irajno zapisal v zgodovino slovenskega in svetovnega športa. JANEZ VAJKARD VALVASOR IN KRŠKO, ZBORNIK Zbirka: Kmcs(uK, št. 6. Zatožnik: Vatvasorjcv raziskovalni center Krško Janez Vajkard Valvasor (1641 1693) jc s svojim delom segel v različne kraje današnje Republike Slovenije, njegovi dosežki so bili osvetljeni iz raznovrstnih zornih kotov, bili predmet obširnih raziskav in tema številnih razprav. Ob številni literaturi, različtiih predstavitvah njegovih dosežkov pa njegovo življenje in delo še vedno omogoča odkrivanje oziroma odstiranje novih razsežnosti. Posebno mesto ima zagotovo tudi zadnje poglavje njegovega življenja, ki gaje preživel vKr.škcm. Dejstvo, dajevmajhno obmejno mesto prišel tako rekoč umret, ne zmanjšuje pomena. da je Valvasor del preteklosti mesta in daje tudi zadnje poglavje njegovega življenja potnemben del celovitega vpogleda v življenje slavnega polihistotja, kije danes tudi tako imenovana blagovna znamka. Zbornik Janez Vajkard Valvasor in Krško jc eden izmed rezultatov kolokvija z. enakim imenom, ki jc potekal 15. decembra 2006 med K), in 14. uro v Dvorani v parku v Krškem v organizaciji Valvasorjevega raziskovalnega centra, Valvasorjeve knjižnice Krško, Krajcvticskuptiosti mesta Krško in Občine Krško'. Večina sodehtjočih na kolokviju je pripravila tudi pisni prispevek za zbornik. Vsebina zbornika ne sledi poteku kolokvija, ampak vsebini prispevkov. Uvodnika sta prispevala prol. ddr. Janez Usenik in urednica zbornika Alenka Černelič Krošcij. prvi razdelek pa je naslovljen Sledi Valvasorja in njegove družine v Krškem. V prispevku Valvasorjevi v Krškem kdaj, kje, s kotu in kako dr. Uoris Golce poleg prave Valvasorjeve hiše razkriva še številne druge neznane podatke iz. njegovega življenja v Krškem. Valvasor se je v AlcnkaČertielieKrošeij JANI / VA.IKARD VALVASOR [NKRŠKO.Z.BORNIK V letu 2007 je bil ponovno v soorganizaciji Valvasorjeve knjižnice Krško. Občine Krško in Krajevne skupnosti mesta Krško i/veden kolokvij ob 530-letnici mestnih pravic iti 3<)-letnici izida zbornika Krško skozi čas leta 1077, in siecr ravno na dati predstavitve zbornika 15. oktobra 2007. Vsebino kolokvija so oblikovali sooblikovalci zbornika in drugih dogodkov v čast 500-letniee mestnih pravic leta 1977. O zborniku je pripravil prispevek dr. Andrej Smrekar inga objavil v reviji Rast. let. XVIII, december 2007. št. 5. 7dh 70S. Nekaj prispevkov Silva (iorcnca. Jožice Mikutanc in Slavka Šlibarja je objavljenih v Almanahu Občine Krško za leto 2007. H. novembra 2007 je na pobudo /druženja borcev za vrednote NOH Krško v Mali dvorani Kulturnega doma Krško potekal kolokvij Prvi krški borci, ki jcimclnatncn spodbuditi ponovne raziskavcookoliščinah smrti devetih fantov in enega dekleta na začetku druge svetovne vojne. Leta 200K jc Občina Krško skupaj z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, enoto Brestanica. 21. aprila v renesančni dvorani pripravila kolokvij tirad Rajhenhiirg nekdaj samostan trapistov, dancsvpričakovanjuprcn-ovc. Kolokvij je bil namenjen obeležbi prihoda trapistov na grad. ravno 21. aprila IMMI. in predstavitvi projekta Celostna obnova gradu Rajhenburg. ki ga vodi Občina Krško. 2 Njen portret bo objavljen v naslednji številki Zgodovinskega časopisa, ki izide decembra ali januarja, v njej padi. (iolecohravnava Valvasorjevo potomstvo na Kranjskem, obravnava potomstva na Štajerskem sledi. OOMLVI IN ODZIVI Rast 1/2009 Krškonekaj mesecev pred smitjo po finančnem zlomu preselil predvsem zaradi bližine podložniške posesti v krški okolici, ki jo je kot dediščino po svoji rodbini pričakovala njegova druga žena Ana Maksimih), roj. Zetsehker. Analiza primarnih in sekundarnih virov je pokazala, da polihistorniumrlvhiši, nakaterije od leta IS94 spominska plošča, temveč v nekaj deset metrov oddaljeni Mencingerjevi hiši ob glavni mestni ulici. Družina se je v kupljeno hišo v Krškem vselila šele zgodaj spomladi 1693, vsekakor pred krstom zadnjega otroka 15. aprila. Malo je verjetno, da bi Valvasorjev najmlajši sin Frane Fngelbert sploh odrasel, saj jc danes edini podatek o njem omenjeni zapis v krstno knjigo. Zagotovo ni bil več živ, ko mu jc leta 1716 ali malo pred tem umrla mati, saj sc na podlagi Valvasorjeve ženitne pogodbe kot dedinji navajata le njegovi dve sestri. Valvasorje preminil najverjetneje meseca oktobra, 16. november 1693 pa je dan. ko je bil zanesljivo že mrtev, saj so bili tega dne imenovani inventurni komisarji za popis njegove z.apttščinc. Po vsaj 22 let tnlajšcm poročilu naj bi bil pokopan v kapeli Valvasorjevega rodbinskega gradu Medija ((ittllcncck), ker pa njegov pokop ni zabeležen v mrliški matični knjigi žttpnijc Vače, »uradno« tam ne leži.'lako obstaja precejšnja verjetnost, da Valvasorjevega trupla sploh niso prepeljali na oddaljeno Medijo, ampak pokopali v kripti mestne cerkve sv. Janeza Fvangelista v Krškem. Zdaj jc znana tudi nadaljnja usoda Valvasorjeve vdove in otrok iz drugega zakona. Dediščina, ki jo jc vdova dobila po svojem očimu Janezu Juriju pl. Wc)itcgku, jcnjcj in obema hčerkama zagotovila stanu primerno eksistenco in ugodno možitev. Šest le), ki sojih še preživele v Krškem, jc zaznamovalo pravdanje s skrbnikom Valvasorjevih otrok iz prvega zakona za skromno polihistorjevo zapuščino. Krško so zapustile ob vdovini vnovični poroki leta 1699, slednjič pa jc Ana Maksitnila Valvasorjevo hišo leta 1706 prodala. Končno je prišiti na dan inie še ene Valvasorjeve hčerke, Regine Kon-stancijc, ki je nekoč že bila znana, a so jo Valvasorjevi življenjepisei povsem prezrli. Odkritje obstoja te Valvasorjeve doslej neznane hčere dolgujemo zasledovanju nadaljnje življenjske poti polihistorjcvc vdove. RcginaKonstancija nastopi namrečv regestihlistin.popisanihvzapuščin-skem inventarju drugega moža njene matere,Janczallcrbarda pl. Huscta. Nla svet je prišla med prvim in tretjim Valvasorjevim otrokom iz drugega zakona, najbolj zgodaj spomladi I6S9 in najpozneje junija 1692. Otroška leta je zanesljivo preživela v Krškem, preden se je njena mati leta 1699 omožila na Gracarjev turu. Drugi razdelek jc naslovljen Valvasorjev kompleks v Krškem. Alenka Černelič Krošelj v prispevku Sledi Janeza Vajkarda Valvasorja v Krškem kaj pa jutri'.' predstavlja različne dogodke, ki so bili posvečeni Valvasorjevi prisotnosti v Krškem, in predstavlja vsebino Valvasorjevega kompleksa po ob novi. Krško že od leta I K94 »skrbi« za obeležbe Valvasorjeve prisotnosti v mestu. 7. oktobra IS94 so, danes vemo, da zagotovo, sicer na napačno hišo postavili napisno ploščo inznjo označili Valvasorjevo hišo. V 20. stoletju so se vrstili različni poskusi, da bi v hiši deloval muzej (na primer leta 1939 ob ustanovitvi Muzejskega društva za politična okraja Krško in Brežice v Krškem), in želje po obnovi. Predvsem leta 1977 so ob 5()()-lctnici mestnih pravic imeli tudi velike načrte za obnovo in oživitev hiše, vendar jc hiša z novo fasado na nov obnovitveni zagon čakala do 300-letnicc Valvasorjeve smrti. Orl načrtov v letu I993 jc ostal spomin na številne prireditve ter status spomenika za tri hiše: Valvasorjevo, Janmvičcvo in Kaplanovo, ki od razglasitve tvorijo tako imenovani Valvasorjev kompleks. Avtorica upa na končanje gradbene obnove vlctu 2009, ob 4()0-lctnicigraditvc hiše, ki jc več kot 100 let veljala za Valvasorjevo. Anita Radkovič (Rokodelci kot del vsebinske zasnove Valvasorjevega kompleksa) predstavlja elediščino rokodelstva, kije povezana tuelisprihodnostjo obnovljenega Valvasorjevega kotnplcksa, ter aktivnosti, ki potekajo v okviru Centra za razvoj podeželja Posavje. V razdelek Različni (v)pogledi v Valvasorjevo življenje in delo so uvrščeni trije prispevki. Helena Rožman (Slovenski knjižnično-muzejski kviz in Valvasor) predstavlja Valvasorja. AlcnkaČerneličKrošcIj JANEZ VAJKARD VALVASOR INKRŠKO./.HORNIK Jturez Vajkard Valvasor h) Krško JllišojckonccIO.stoletjakapil pisatelj .lanezMencingcr(IX3X I9l2),krški mlvetnik in nekaj lettadižupan.kije prvi dvomil o pravilnosti postavitve plošče na hišo številka H5 in je v Meniških spominih napisal: »Sedem starejših hiš v Krškem bi se lahko potegovalo /a čast, da je v njej umrl »naš slavni poveslničar« in ne samo ta. pred katero stojimo injo krasi napisna pl«šča«(l903:200 2<)7).Meneinger jeletalK7K (27. maja je podpisal pogodbo)kupil posestvo ttaTrški gori tik nad Krškim, ki sejo/.aradi stoletnega posedovanjaavguštineev imenovala Meniško. Meniške spomine je pisal na začetku 20. stoletja in niso dokončani. VKrškem seje dokončno naselil leta IXX2, ko je prevzel odvetniško pisarno dr. Koeelija. 1'okopanjevKrškem, v današnjem mestnem parku. Hiša je še vedno v lasti družine Meneinger. kot jc »uporabljen« v naslovtt v navedenem kviztt. Ravno Valvasorju jcpripadh) mesto prve znttnienite osebnosti, s katero je kviz »odprl« svoja vrata osnovnošolski populaciji, ki ji je primarno namenjen. Mateja Jankovič Čurič (Valvasor v učbenikih za slovenščino za osnovno šolo) je opravikt analizo pojavitve imena Janez Vajkard Valvasor v učbenikih za slovenščino v tretjem triletju osnovne šole. Ob tem je meti učenci Osnovne šole Artiče, kjer pottčuje, izvedla anketoo poznavanju Valvasorjevega življenja in dela, v prispevkti pa predstavlja zanimive rezultate raziskave. Živko Šcbek v prispevku Nekaj razmišljanj o Valvasorjevi upodobitvi Krškega v Slavi vojvodine Kranjske analizira Valvasorjeve tipodohitve mesta. Na osnovi Ittsttiih rtiziskavpotlohemestavrttzličnih obdobjih je avtor priprttvil pregled Valvasorjevih pravilnih in napačnih umestitev posameznih zgradb in delov mesta (na primer cerkev sv. Rozalije, višitiska razmerja ipd.). Zbornik zaključuje razdelek Valvasorji in Leskovec pri Krškem s prispcvkotti Ljudmile Šribar (Valvasorji v Leskovcu pri Krškem), ki je namenjen odkrivanju razlogov za prihod Janeza Krstnika Valvasorja v Leskovec pri Krškem. Šribat jeva preko časa grolov Celjskih oziroma njihovih krških in krškopoljskih upravnikov, zlasti rodbine Sirski (Schcycr), iz katcrc jc izhajala prababica.lancz.aVajkarda. išče kontinuiteto sidranja rodbin na gradovih. Osvetli ttuli življenje trgovca Janeza Krstnika Valvasorja, lastnika Šraj-barskega turna v Leskovcu (+ 15S2), in njegove zveze z rodbinami, ki so v I h. stoletju odločujoče posegle v politični, verski, gospodarski itt družbeni razvoj tako na ožjem krškem kot na širšem deželtiem prostoru. Janez Krstnik je bi) s svojo donacijo temelj vzpona rodbine Valvasor na Kranjskem. Prispevek je nastal s pritegnitvijo in pretresom različnih pisnih oziroma tiskanih virov in odpira nekatere nove (drugačne) poglede na zgodovinske zgodbe krškega prostora. Poleg številnih novih in starih podatkov ter novih in starih sledeh o življenju Valvasorja je osrednja »zgodba« zbornika razkritje prave Valvasorjeve hiše v Krškem, kar je najbolj razburilo tako obiskovalce kolokvija kot tudi Krčane. Ob tem seje pojavilo tudi vprašanje, ali je še smiselno obnavljati takt) imenovano Valvasorjevo hišo in Valvasorjev kompleks v Krškem, ko pa slavni polihistor v tej hiši ni stanoval, ampak jc bila njegovo zadnje bivališče hiša nekaj deset metrov stran. Goleč v svojem prispevku ni sodil o tem, Černelič Krošljeva pa v zborniku zagovarja smiselnost obnove najbolj kakovostne mestne arhitekture. Prava in »neprava« Valvasorjeva hiša stojita na območju, ki ga je moč združiti in dosedanjemu obscguVal-vasorjevega kompleksa dodati tudi Mencingerjevo hišo\ katere južni del jc prava Valvasorjeva hiša. Zbornik Janez Vajkard Valvasor in Krško jc opremljen z znanstvenim aparatom, izvlečki it) povzetki v angleškem jeziku ter s kratkimi podatki o avtorjih. Izšel jc v nakladi 300 izvodov v obsegu 160 strani. Izid zbornika jc omogočila Občina Krško. Izvodi so na voljo v Valvasorjevem raziskovalnem centru Krško vsem zainteresiranim, zbornik pa jc namenjen strokovni javnosti, dijakom in študentom ter vsem, ki so pripravljeni izvedeti več tudi o krškem obdobju oziroma o Valvasorjevih sledeh v Krškem. ODMEVI IN OD/IVI Rast I / 2009 Atenka Černetič Krose)} ODMI VI IN ODZIVI Rastl/2()(M ZBOROVSKA GLASBA V POSAVJU OD 19. DO 21. STOLETJA Mešani pevski zbor Viva Brežice, dediči preiekiosti, soustvarjaiei sedanjosti in nosiiei prihodnosti, zbornik Mešani pevski zbor VIVA Brežice je eden izmed mlajših posavskih zborov.vcndarpajcssvojimdclova-njetn močno posegel v širši slovenski in mednarodni prostor.Zbor sc redno udeležuje državnega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, kjer že od leta 1997 prejema srebrne plakete z vedno več točkami. Ob tem uspešno tekmuje ttidi v ttijini. Oktobra leta 2005 so pevke in pevei skupaj z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad zmagali na mednarodnem zborovskem tekmovanju Stasys ŠimkusvKlaipedi, Litva, julija leta 2007pa prejeli zlato priznanjevka-tegoriji mešanih zasedb na 13. mednarodnem zborovskem tekmovanju sakralne glasbe v Prevezi, Grčija. Kljub ljubiteljski obliki delovanja so uspehi MePZ Viva Brežice zadosten dokaz, da tudi ljubiteljska kultura teži k nenehnim presežkom. Ravno zaradi uspešnih projektov, ki so jih izpeljali v preteklosti, in zaradi jasne vizije v prihodnosti so v letu 2007, ob 15-lctniei delovanja zbora, pripravili strokovni posvet z naslovom ZBOROVSKA GLASBA V POSAVJU OD 19. DO 21. STOLETJA: Mešani pevski zbor Viva Brežice, dediči preteklosti, soustvarjalci sedanjosti in nosilci prihodnosti, ki je potekal 20. oktobra 2007 v Malem avditoriju Posavskega muzeja Brežice. V luči regionalnega in mcdregionalnega povezovanja ter preseganja geografskih mej je bil cilj posveta vzpostaviti novo obliko sodelovanja na regionalni in državni ravni na področju zborovstva ter s strokovnim srečanjem praznovati in osvetliti svojih petnajst let. Že od zasnove projekta je bila prisotna želja, da bi prispevke na posvetu izdali tudi v zborniku. Kakovost. raznolikost in aktualnost prispevkov ter pripravljenost referentov je podkrepila načrt. Ob tem je pomembno tudi dejstvo, da je kljub novim tehnologijam in medijem sporočanja knjiga, torej tiskan medij, še vedno najbolj trajen in dostopen zapis dogodka, raziskovalnih dosežkov idr. Tovrstni projekti so prevelik finančni zalogaj za eno leto, zato je bila izdaja zbornika načrtovana za jesen 200S, ob koncu jubilejne sezone. Zbornik je bil javnosti predstavljen 9. oktobra 200S v Brežicah, skupaj s prisotnimi avtorji, in sicer ga je predstavila urednica Alenka Černelič Krošelj, ki je v uvodniku razgrnila aktivnosti in cilje tega projekta. Vsebina zbornika sledi vrstnemu redu posveta. V prvem delu. naslovljenem Posavski zbori, Mešani pevski zbor Viva in različne pevske poti, je svoje prispevke predstavilo šest avtorjev. Uvodno predavanje in uvodni prispevek je pripravila dr. Ivanka Počkar, muzejska svetnica (Posavski muzej Brežice). Odlična poznavalka načina življenja v Posavju je v prispevku Posavje etnološko raziskovalno polje predstavila zanimiv vpoglcdvdružabno življenje in pomen petja. Počkarjcva razmišlja o Posavjukot umetni tvorbi.predvsem pa o raznovrstnosti območja, kjer je še vedno najbolj živa delitev na Štajersko in Kranjsko, ki je sooblikovala istovetnost prebivalcev več stoletij. Sklop sporočil« o delu MePZ Viva jczačclaLučkaČcruclič.ustanovna članica, dolgoletna tajnica, urednica zbornika Odkar vem zanjo ... ob 10. obletnici zbora in aktivna sooblikovalka programa in projektov zbora. Njen vpogled v petnajst let z naslovom Mešani pevski zbor Viva od prvih korakov do 15-letniee zbora je povzetek številnih dosežkov, dogodkov iti nudi kratek vpogled v tlačiti življenja pevk in pevcev. Irena Hribar je bila vštudentskih letih predsednica Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani, v času praznovanjtt in že vrsto let prej pa tudi predsednica MePZ Viva. V prispevku Biti Alenka Černelič Krošelj ZBOROVSKA GLASKA VPOSAVJU 01)19 1)021.SIOU/LIA ODMIVIINOD/.IVI Rast 1/2009 predsednica izziv in dolžnost ter »šiba« v Inči današnje zakonodaje primerja delo predsednice v obeh zborih iti obseg dela. ki ga narekuje tmli zakonodaja. Poudarja predvsem sodelovanje predsednika in zborovodje, zattpanjc med člani zbora in veliko pripadnost hobiju, kateremu je v vlogi predsednika treba posvetiti mnogo več kot satno nekaj ut vaj. Zbornik nadaljuje prispevek zborovodkinje Simona Rožmati Strnad, ki je ustanoviteljica zbora in potucmbnasoorganizatorka vseli zborovskih programov in projektov. V okviru naslova Vloga zborovodje v Mešanem pevskem zboru Viva Brežice razkriva svoje delo, svoje poglede in svoj način življenja, ki ga že petnajst let sooblikuje ttidi vodenje Vivc. Mihaela Komočar in.tanko Vol-čanšek sta svojo pevsko pot odločno začela ravnovVivi. Različne poti od Vive do solistične kariere je naslov prispevka sopranistke Mihaele Komočar, ki poudarja pomen izkušnje petjavzboru tudi za dobro solistično kariero. .lankoVolčanšekrazmišljapodob-no, pevsko znanje pa deli tudi kot pedagog. Njegov prispevek Različne poti povezovanjaali razpotja soli-stične kariere in kariere z vokalno z.ascdbo jc vpogled v njegovo zanimivo in uspešno »basovsko pot«, ki jo v veliki meri oblikuje članstvo v Slovenskem oktetu. Drugi del so sooblikovali različni gosti iz. Posavja in Slovenije, sklop pa nosi naslov Zborovska glasba v Posavju in vSIoveniji skozi prizmo preteklosti in sedanjosti. Temo odpira prispevek znanega posavskega zborovodje iz Brestanice Janka Avsenaka, ki je pripravil pregled delovanja različnih pevskih sestavov. ki so pomembno soustvarjali pestro posavsko pevsko dogajanje (Zbori vPosavju). 1'ranc Černelič, že več kot štirideset let zborovodja in organist v župniji Sv. Križ Podbočje, je s prcglctlom različnih elementov cerkvenega petja v prispevku Župnijski pevski zbori v Posavju v zadnjem stoletju pripravil nekaj zanimivih izhodišč za vrednotenje in pomen dela obravnavanih zborov, kjer svoje prve pevske korake naredijo številni odlični zborovski in solo pevci. Sklop je nadaljevala skladateljica mlajše generacije Mojca Prus, ki je dve skladbi posvetila tudi Vivi. Za zbornik je razmišljala o pomenu ureditve medsebojnih odnosov med naročniki in avtorji tako na področju plačila kot na področju priznavanja avtorskih pravic (Skladateljski pogled ustvaijanje za zbore). Zadnji prispevek je delo Mitje Gobca, ki je analitično predstavil posavske zbore, kot jih je slišal in videl v vlogi strokovnega spremljevalca revije Pesem Posavja v dveh sezonah. Posavski zbori v zadnjih dveh letih in kako naprej? (sezoni 2005/06 in 2006/07) je pregled dc-lovanjaznekaj pri poročili za dobro delo tudivprihodnosti.predvsem pri izbiri literature in dvigu kakovosti mentorjev - zborovodij. Ker gre za zbornik, ki je del praznovanja, je uredniški odbor v sredino, v center zbornika, umestil »foto zgodbo«, slikovni vpogled v zadnjih pet let delovanja MePZ Viva Brežice.Skupajzuvodom in kratkimi komentarjigajevokviru naslova Viva v interpretaciji vijolično-zelene uredila Lučka Černelič. Zbornik obsega HO strani, vsak prispevekje opreniljensstrokovnim aparatom, s povzetkom v slovenskem in angleškemjeziku,na k(incu zbornika so s kratkimi biogralijami predstavljeni avtorji prispevkov. Zbornik je na voljo v knjižnicah ter pri izdajatelju. VRL!! JAK, zgoščenka Obletnice so priložnost za večje in zahtevnejše projekte tako z vsebinske kot finančne plati. Kljub »poplavi« različnihcicktronskih medijev ješč vcilno aktualna tmliiztlaja zgoščenk, še posebej na področjih, ki niso podvrženi dnevnim trendom in zahtevam trga. Dostopnost do različnih možnostijc večja,tovrstni projekti pa so še vedno velik finančni zalogaj, predvsem v primerih, ko zgoščenka ni le posnetek nekega trenutka,ampak je premišljen in skrbno načrtovan glasbeniprojekl. MePZ Viva Brežice je do leta 200H izdal dva nosilca zvoka: leta 1997 ob 5. obletnici z naslovom Vivat.crc-scat.llorcat Najž.ivi.rastcincvctc tcrtib Id. oblctniciznaslovom (Alkar vem zanjo .... Na obe zgoščenki so umeščene skladbe s koncertnih sporedov in tekmovanj. Naslov druge je povzet po istoimenski skladbi. AlenkaČerneličKrošcIj ZBOROVSKA GLASBA VPOSAV.IU O!) I'). 00 2). STOLLTJA kijoje za zbor za l()-letnieo izpisala skladateljica Mojca Prus, naslov prve pa je prevzeti citat, ki opredeljuje in otlra/a preteklo in prihodnje življenje in delovanje zbora. Vrtiljak je Vivitta tretja zgoščenka, ki je bila javnosti z besedami predstavljena oziroma najavljena ob zborniku 9. oktobra 2()()K,po-polno glasbeno predstavitev pa je doživela na letnem koncertu MePZ Viva Brežice IS. oktobra 200S v Viteški dvorani Posavskega muzeja Brežice. Fonogram vsebuje 12 skladb, ki izhajajo iz posebnih glasbenih žanrov jazz pop muzikal cvcr-grccn. Polovica skladb je izbranih iz tuje literature, kjer je zbor segel poznanih in manj znanih skladbah, skladbah, ki so pri srcu pevcem (na primer BohcmianRhapsody,What a Wonderfu) World) in ustrezajo kakovostnim ter zahtevnostnim merilom zborovodkinje in zasedbe (Lullabyc, You Are The Ncw Day). Druga polovica je izbrana predvsem iz opusa starih slovenskih popevk. Ravno temu delu zgoščenke je bila posvečena posebna pozornost, saj lahko kot pomemben prispevek k slovenski zborovski glasbi štejemo tri novitete nove priredbe slovenskih popevk v sveži aranžmajski preobleki mladih slovenskih skladateljev Sama Ivačiča, Jake Puciharja in Rudolfa Strnada, ki je za zbor pripravil tri aranžmaje, in sicer za skladbe Chanson d'amour, Na deževen dan in Vrača sc poudari Približno polovica skladb je izve-dcnihacappclla (brez instrumentalne spremljave), druge so s spremljavami: harmonika.kontrabas.gotlalni orkester, klavir. Instrumentalne zasedbe so izbrane iz vrst profesi-mialnih glasbenikov, kjer izstopa prispevek Aleša Ogrina na klavirju insharmoniko. Skladbe so bile posnete v cerkvi Sv. Duha v Artičah, posnetki pa so nastajali od maja do septembra 2()()S. Izdelek je zvočno oblikoval (posnel in produciral) Rudolf (jas, vizualno pa je delo Amirja Tokiea. Na naslovnici sc v vrtiljaku vrtijo štirje krogi s simboli, ki predstavljajo štiri zborovske glasove, pevke in pevci so v knjižici prcdstavljcnispodobo in imeni, prav narahlo pa sc v ozadju ponovijo tudi znaki posameznega glasu. Zgoščenka in njeni ustvarjalci so predstavljeni v kratkem besedilu, ki je prevedeno v angleški, nemški, francoski in italijanski jezik. Zgoščenka je namenjena zborovskemu občinstvu, je zapis delovanja in zvočne podobe zbora v letu 200S in je namenjena predstavitvi zbora različnim in za različne namene. Zbornik in zgoščenka sta zaokrožila jubilejno sezono MePZ Viva Brežice, ki vedno znova dokazuje, da je zborovsko petje in ljubiteljska kultura ena izmed pomembnih sooblikovalcev regionalne in nacionalne istovetnosti, ki v veliki meri in vedno znova tako po kakovosti kot obsegu presega ljubiteljske okvire. ODMLVI IN OD/IVI Rast I / 2009 ODMIVIINOD/.IVI Rusi 1/2009 Branko Brečko: Živi svet Vrbine. Bre^iec: Agencija /a radioaktivne odpadke, Lokaino partnerstvo, 2008; 79 str.: i)ustr.;27cm. Naslov knjige trenutno ustreza vsebini in stanju na terenu, večča-sovno bi se giasil Vrbina enkratni košček Posavja danes in nikoli več. Ena prvih misli ob izidu nove živopisne knjige o živem obsavskem svetu Vrbine meri Brežicami in Krškim je: Bodo res ostale mnoge stezice? Lokalnemu partnerstvu Brežice in Agenciji za radioaktivne odpadke, ki sta jo založila in izdala, bi se podpora izida knjige mogla šteti kodpustkom.Toohmoejc bo namreč vprihorlimsti namenjeno hidroelektrarni in dclomaVrbinskiccsti,ki bo povezovala Brežice s Krškim. Ali bodo kakšne vrbinske stezice ostale, bomo spremljali. Letošnji oktober je bil sicer dober, naklonjen tudi zamrznitvi spomina na brcžiško-krškoVrbino, zapisanega v sliki in besedi Branka Brečka, izdanega v knjigi Živi svet Vrbine. Obravnavana tema je izvirna in močno aktualna. Andrej Hudoklin in Dušan Klenovšek,strokovnjakas podmčjanaravovarstva, oba iz Zavoda RS za varstvo narave, območna enota Novo mesto, sta bila rcccnzcn ta knjige. Prvi je tudi prispeva) uvod vknjigo,Naravovarstveni pogled na Vrbino, v katerem oriše uravnavo divjega toka Save na Brcžiško-Krškcm polju in njem) posledico Vrbino, s stališča varstva narave zakonsko opredeljeno kot del ekološko pomembnega območja. Kljub strokovno ugotovljenemu bogastvu Vrbine in njenim zakonsko opredeljenim naravnim vrednotam ho z vzpostavitvijo savskih hidroelektrarn Brežice in Mokrice »dokončno pohabljen edini nižinski odsek reke SavcvSIovcnijiin najpomembnejši ekosistem Krško-Brcž.iškcga polja«. Z njim bosta za vedno umrli Sava inVrhina. Dve javni koristi, ena nasproti drugi, z gotovo zmago energetske. Zanesljiv je poraz naravne dediščine,kijevtem primerujavna »korist« v nccnakopmvticm položaju. Odločitev je človekova, kar ni tako kot v primeru najdebclejšcga Nujčcvcga hrasta na Bizeljskem, kjer je v dvoboju dveh zaščitenih koristi hrastov kozliček zmagal nad hrastom. Med drugim recenzentom, Dušanom Klenovškom, in avtorjem knjige Brankom Brečkom se je prijateljstvo na osnovi skupne ljubezni in razgledov do Vrbine tkalo na vrhniških poteh. Avtorju knjige, ki je vse življenje delal na drugem, tehničnem področju, pomeni v zadnjih letih ukvarjanje z naravo in učenje o njej poseben izziv in poslanstvo. Knjiga je dragocena slikanica, boga-tolotogratskoopremljena.zbarvno naslovnico in 220 Litografijami med besedilom. Jezikovni slog besedila je preprost, mehak, živ in čuteč, kot se zgodi, če pišemo s srcem. Z Brcčkovo knjigo imamo pred seboj posnetek sveta, ki ga kmalu več ne bo. Kaj drugega kot podobne posnetke delamo etnologi, ki preu-čujcmonačincživljcnja svetove.ki so še včeraj bili iti jih danes več ni. Tudi Brečko zapisuje, tudi njegovi terenski zapiski v sliki in besedi izhajajo iz empatičnega doživljanja bližnjega sveta. Nič kaj turistični nismo, ne Brečko ne etnologi. Ne bomo vabili v dejanske svetove, ki jih skoraj več ni, mogoče še danes in jutri zgodaj zjutraj. Potem nikoli več. Na sredi vrhniškega travnika in oh vrhniškem kolovozu nas ne bodo več pričakali ne stara hruška ne stoletna drevesa rcdkivisokidobi.Vjcz.crih gramoznic in ob njih, v topolovih nasadili in v gozdovih Vrbine ne bomo mogli več opazovati in občudovati !4K različnih rastlin in 90 različnih ptic. Tolikšno število jih je skrbno evidentiranih v tabelah v zadnjem delu knjige o Vrbini. Navedene so po abecednem redu najprej s slo-vcnskitn.natoz latinskim imenom, statusom v Vrbini, časom inkrajem opazovanja ali rastiščem. Vsebina knjige je sicer živa narava, kije bila z raznoterimi rastlinskimi in živalskimi vrstami še posebej bogato in raznoliko zastopana v Vrbini še nekaj časa po drugi svetovni vojni. Spodbuja k razmišljanju, kako tesno je bil od nekdaj z njo povezan človek. Vrbinije dal ime po glavatih vrbah, ki sojih prebivalci imeliz.a mejnike, iz. vrbovih šib so pletli košare in z njimi vezali vinsko trto. Pomenila je tvankaPučkar RLKVILM ZA VRBINO sestavni de) mesta Brežice. V drugi polovici 19. stoletja in prva desetletja 20. stoletja so stanovalci iz hiš zahodnega deta tnesta vsak svoj del Vrbine pod hišo skrbno urejali. Ob ozkih sprehajalnih poteh so zasadili sadno drevje in okrasne rastlitic, na vrbinski strani hiše je pogosto stala vrtna uta ali senčnica, v kateri je posedala mestna gospoda in iz porcelanastih angleških skodelic stkala kavo. Vrbino so med obema vojnama in še nekaj časa po drugi vojni uporabljali brežiški otroci in odrasli, vsak za svoje radosti in koristi, igre, izdelovanje piskal in drugih igrač, ribolov, pašo, branje, ročna dela, zbiranje šibja za kurjavo, košnjo in obdelavo njiv. Od sedemdesetih let 20. stoletja pa je Vrbina samo še po imenu. Tedaj so vnjej načrtno zasadili topole za predelavo topolovinc v tovarni celuloze v Krškem. Tudi to so opustili in topoli tam hirajo še danes. Vkratkem bo tu po Vrhovem, Boštanju, Blanci in Krškem zrasla hidroelektrarna, zaradi katere bo Vrbina poplavljena. Če bi bila Vrbina vesolje, kar je Brežičanom nekoč nekoliko tudi pomenila, bi lahko rekli, da zdaj Vrbino in vse, kar je v njej živega, čaka vesoljni potop. Avtor knjige je »vse življenje vpet v posavske ravnice« in z vsakim obhodom Vrbinc tiapišc novo stran knjige. Zato pričakujemo nadaljevanje, čeprav bo oda o Vrbini in Savi govorila o živem svetu, obsojenem na smrt. Sledil bo, naposled, še rekviem, ki ga bo v obliki žalostink slišati vse tja do Jovsov. Po tistem bo avtor pričujoče knjige morda dvignil objektiv k tehniki in ustvarjal bazo posnetkov za prihodnje, tehniških spomenikov željne rodove. Rasto Božič ODMHVI IN ODZIVI Rast 1/2009 SKROMNO, A SPODBUDNO USTVARJALNO - Kajn Draktser: Akropota, Co^a IVlusica 34, 200M - DazhboK cnscmbtc: Sotočja, (b^a Musiča 35, 200M V minulem letu je novomeška Založba Goga postregla le z dvema glashcnitnaizdclkottia, takostav njeni zbirki (joga Musiča pod zaporednima številkama 34in 35 izšli plošči mlade kranjske jazzovske pianistke Kaje Draksler in tnariborsko-makedonske etno zasedbe Dazhbog cnscmblc. Razlog za občuten upad števila lanskih Goginih izdaj je iskati v pomanjkanju denarja, saj so na Ministrstvu za kulturo v sklepnem letu Janšinc vlade omejeno tržnim, a hkrati kakovostnim novomeškim glasbcttim in literarnim izdajam glede na minula leta namenili manj pozornosti. Lahko bi celo ocenili, da so tovrstno novomeško dejavnost skoraj spregledali in jo na kulturi že tako nenaklonjenemu trgu prepustili borbi za preživetje. Po drugi strani je imel glasbeni del založbe lani kad- rovske težave, prišlo je do sprememb v uredništvu, obenem ni zanemarljiv podatek, da število v Sloveniji izdanih plošč na vseh glasbenih področjih usiha, prodaja pa skladno z osiromašeno trgovitiskopoimdbo peša. Skozi tako prizmo se zdi izdaja vsakega kakovostnega glasbenega albuma dragocen dogodek. Kranjska pianistka Ka ja Draksler, udeleženka številnih Jazzintyjcvih delavnic, je v začetku lanskega poletja postregla s prvencem Akropola. Takoj ob izidttjc ploščo pospremila z nastopom na ljubljanskem.lazz festivalu, med drugimi nastopi ga je predstavila še na festivalu Keltika v Cerknem in v avgustu na festivalu v sklopu novomeške glasbene delavnice Jazzinty. NjcnaAkropola prinaša deset pretežno avtorskih teni, ki sc ob poslušanju izkažejo za sveže iti ncobrcmc- Rasto Božič SKROMNO, A SPODBUDNO USTVARJALNO ODMLVI IN ODZIVI Rast 1/2009 njenojazzovsko iskanje. Debitantska plošča Kaje Draksler napoveduje, da na slovensko jazzovsko prizorišče stopa nov ttaraščaj, ki ne zori zgolj ob tesno uokvirjenem ljubljanskem velikem jazzovskem orkestru, temveč glasbeno znanje išče in preverja na raznih koncih Evrope, v njenem primeru naNizozemskem.Draksler-jeva z zasedbo: Jure Pukl saksofoni.(icorgcDumitriu kitare,(ioran Krmac tuba, Robert Jukič bas in Kristijan Krajnčan bobni dobesedno beži iz kroga domačega, močno predvidljivega sredinskega jazza ter predstavlja novo generacijo raziskujočih in ustvarjalnih glasbenikov. Postavlja se oh bok redkim slovenskim ustvarjalcem,ki so uspeli prekinitiz domačim šolsko-stcrilnim jazzovskim poustvarjanje)!! in njegovim akadonskim dojemanjem. Že zasedba Kaje Drakslerje neobičajna, njena glasba pa nenavadna in drugačna. Njen klavirje raziskujoč, glasba Akropole polnokrvna in silovita, večkrat tudi razmišljajoče lirična. Odlikujejo jo impresionistična svetloba,neomejenost,široka izraz, in obzorje, a vendar je skladateljica kljub dokaj svobodnemu izrazu zavezana melodiji. V njenem ustvatjanju so zaznavni tudi tehtni prispevki pri izvedbi sodelujočih glasbenikov. Ti izstopajo vsi po vrsti, tako Krajnčan. Dumitriu in 1'ukl. za katerega se je lani že tako zdelo, da seje rešil spon jazzovskega tradicionalizma. Pravzaprav na plošči nastopata dve zasedbi, prva s podporo tube in druga ob kontrabasu, kar daje glasbi Kaje Draksler le dodatno razsežnost. Tudi radoživo oblikovan ovitek, delo Daniela Uoccata, izstopa iz slovenske jazzovske ponudbe in dosedanjega oblikovalskega kanona Goginih plošč. Podobno bi lahko zaključili za ovitek le mesec dni po Akropoli izdane plošče Sotočja mariborsko-makcdonskcctno zasedbe Dazhbog ensemble, ki ga je oblikovala Marija Bogdanovič. Današnja sedemčlanska zasedba Dazhbog ansambla sc je sprva ohlikovalaokolimariborskegatol-kalskcgatriaJam-bashi, kismoga v Novem mestu pred troni leti z )iiojstro)iitolkalNi)io!iiMurcškičcm slišali igrati ob zboru Carmina Slo-vcnica oziroma v okviru glasbenega projekta Karminc Šilce DrumCafe. Dazhbog enscmblc je nastal pred tem sodelovanjem, ko so sc trije tolkalci pričeli družili s kitaristom Matjažem Stošiecm, pred kakšnimi petimi leti pa še z makedonskima glasbenikoma Bajso Arifovsko in RatkomDautovskim. Kot je slišati z Dazhbogovcga glasbenega prvenca, je potem na njihova sotočja naplavilo glasbo različnih tokov, ncomadcžcvanc svetovne etno smernice, ritmične obrazec južnega Balkana, jazz, improvizacijo, akustično občutje in flamenko. Nastalo glasbeno zlitje ni le pestro in vznemirljivo, je ritmično bogato, barvito, poslušljivo ter neustavljivo privlačno. Glasbeniki in glasbenica, lahko bi jih označili za mojstre lastnih glasbil, sc od uvodne skladbe in nato skozi ostalih pet tem sprehajajo po različnih pokrajinah Balkana, namignejo celo na Afriko ter zakoračijo v arabske dežele. Ob tem sc na krilih večnega rittna in v spremljavi izročilnih glasbil predajo sanjarjenju. Zasedbo, ki je zagrešila to izredno kakovostno delo in predstavila plod večletnega delovanja, sestavljajo: Matjaž Stošič kitara, Damir Mazrck različna tolkala. Tadej Imrkin okvirnihobniinmajhna zvočila, Andrej Hrvatin različna tolkala in afriški palčni klavir-ka-limba, BajsaArifovska izročilna makedonska piščal-kaval, gajde, tamhura, klarinet. RatkoDautovski makcrlotiska tolkala in Dejan Berden klavir ter harmonika. Skozi izvajanje Dazhbog ansambla odmeva poudarjeno pestra izbira glasbil, ob njihovi zvočnosti se zdi njegova glasba izredno posrečeno zlitje in sestavljenka premišljeno grajenih skladb, priredb ter razkošnih ritmičnih podlag. Vskladhahjc veliko prostora za različne solistične vložke in lirična presenečenja. Izključno instrumcntalno-akustična glasba Sotočij teče skozi brezčasje in oh čutni medigri v slogu najboljšega izročila etno-jazza vodi v zamaknjenje. Če povzamemo, je Založba Goga lani izdala dve izjemni plošči, ki na slovensko glasbeno prizorišče prinašata svežo, zvedavo in spodbudno ustvarjalno glasbo. Čeprav je glede na minula leta število Goginih glashoiih izdaj upadlo, lani izdani plošči razveseljujeta, njuna kakovost pa nadomešča prejšnjo, ne vedno ustvarjahio, številnost. Franc Križnar uČBENtK ORGELSKE SKLADBE Mitko Bizjak: učbenik ()R(^ELSKL SKLADBE mojstrov t6., )7. in )S. stoietja < instruktivna izdaja xa pouk na nižji stopnji ODMFVI IN ODZIVI Rast l/20(M Nazadnje smo že slišali in brali o novetn orgelskem inštrumentu, 200. opusu Antona Skrhala, ki od lani (200S) krasi novomeško stolnieo sv. Nikolaja, in o organistovi (Milko Bizjak)vcčkot5().(!)ccdcjkizg!as-bo, med katero najdemo kar polovico (b od 12 posnetkov) skladb, ki jih lahko hkrati z notami spremljamo tudi iz njegovega novega orgelskega učbenika. Gre za neke vrste (načrtno ali slučajno) koincidcnco, ki še kako upravičeno povezuje avtorjevo kon-certantno in diskografsko aktivnost s pedagoško in metodično-didaktično dejavnostjo in tovrstno smiselnostjo. Te zlepa ne najdemo pri še katerem od mnogo bolj popularnih glasbeno-šolskih glasbil ali pa pri inštrumentih z mnogo daljšo tradicijo. Zato vpo-glcjmo še v omenjeni učbenik, ki sicer ni prvi tovrstni na Slovenskem, pa tudi ne prva Bizjakova (notna) izdaja. Naš priznani orgelski koncertant, nazadnje že nekaj časa tudi vodilni pedagog na glasbenem konservatoriju Ignacija Hladnika na Zavodu Friderika I. Barage v Novem mestu Milko Bizjak je izdal nov učbenik (2007).Taprcdstavlja po pionirskih poskusih Angele Tomanič (trije zvezki Šola za orgle v letih 1993-l995)innadaljevatijuFmeZapušek (Začetna šola za orgle, 1995) neke vrste »logično« tovrstno nadaljevanje oziroma še več. Saj gre v primeru Bizjakovega učbenika za obsežno monografijo, ki po vseh tovrstnih kriterijih na 107 straneh knjige velikega ležečega formata (24 x 34,5 cm) prinaša v pregledni in dovolj široki notaciji 77 skladb, etud, ki so jihpodpisalFO. Carissimi, A. v. d. Kcrckhovcn. D. Zipoli, T. Tallis, G. P. Tclcmann, F. M. G. d. Olaguc, G. Androvandini, F. Flisa, O. Gihbons, B. Sabadini, J. G. Wa!thcr, .1. Pachcl-bel, A. d. Cabczon. .). C. F. Fischer. Z. Antal. G. B. Martini, M. Rossi, B. I'asquini, L. N. Clčrambault, C. Balbastre, L. Coupcrin, G. F. I Itindel, G. A. Sorge, F. W. Zachau,.). S. Bach in D. Buxtchudc. Nasploh je največ prav Handlovih in Bachovih del, kar je po vsem tistem, kar sta oba zapu- stila v glasbi in še posebej orgelski, povsem upravičeno. Naslovnica učbenika predstavlja kolorirano fotografijo restavriranih prenosnih orgel, pozitiva iz 17. stoletja v Mišjem Dolu na Dolenjskem, ki sta jih (2005) restavrirala Boštjan Černe(inštrument) in Vito Dolničar (orgelska omara) v okviru Restavratorskega centra RS. Napoved je glede na (dolenjsko) geografsko območje več kot spodbudna oblika. Avtor nadaljuje tam, kjer je še dandanes postavljenih največ tovrstnih (starih, obttovljcnih in novih) orgelskih inštrumentov, citat o pomenu orgel za latinsko, to je krščansko Cerkev: »Orgle je treba imeti v latinski Cerkvi v veliki časti kot tradicionalno glasbilo, ki more s svojim zvokom čudovito povečati sijaj cerkvenih obredov ter dtilta silno dvigati k Bogu in vzvišenim rečem« (Cotič. Vat. II , B, št. 120). Mi pa dodajmo še to, da grevprimeru orgel vendarle za »kraljico inštrumentov«, za inštrument tisočerih piščali. Zbirki na pot je prispeval v imenu treh recenzentov (skupaj z. A. Makovcem sta to še Sncž.ka Podpečan in Mojca .lenič) Aleš Makovac, ki je hkrati tudi predstavnik izdajatelja (v imenu Zavoda oziroma Glasbenega konservatorija je to ljubljanska Družina!). V njej je nekaj splošnih metodično-didaktič-nih ugotovitev, ki so značilne tako za potikkot tudi za vse pripomočke (med njimi tudi za učbenike). Teh sc seveda še najbolj drži avtor sam, ki se v uvodnem, besedilnem delti učbenika dotakne tako klavirskega (pred) znanja daali ne.pravilnega položaja na orgelski klopi, obutve, začetkov (orgelske igre) s sistematičnimi solo pedalnimi vajami, sinhronizacije rok in nog, počasnega, natančnega in zavestnega branja not, razvijanja psihomotoričnih sposobnosti, spoznavanja in uporabe orgelskih registrov, obvladovanja inštrumenta in zvoka. Sledijo novi odlomki, zdaj že opremljeni s štcvihiimi notnimi primeri, saj si poglavij, kot so na primer: vaje v ritmičnih načinih, okraski, o skladbah in oznake, brez njih ne moremo predstavljati. ODMIVIINfID/.IVI Rastl/2(KW Sledi seveda najobsežnejši, notni del, ki je bogato razporejen, pri krajših skladbah je upoštevano pravilo obračanja not, Ic-te pa so bogato opremljene s številnimi pomagali učečemu se mlademu organistu: prstni redi, registracija, pedaliz.aeija, dinamika, agogika,... Določenim pravilom ni bilo ]tioč ustreči edinole v primeru daljših (orgelskih) skladb. Od skladb (v prvem delu) jih je 14 namenjenih igri na manualu (predvidene so najbolj običajne dvomanualne orgle, še vedno najbolj pogosti orgelski inštrument pri nas), dodanih pa je še vseh (osem) Bachovih Malih preludijev in fug (Urtcxt, to je original). Izbor (vseli) skladb je zasnovan slogovno od renesanse do poznega baroka oziroma zgodnje klasike, precej na široko in glede na oznako celotnega učbenika (I.) je pričakovati nadaljevanje Ic-tcga. Tako med že navedenimi skladatelji (po vrstnem redu!) najdemo tiste iz. Nemčije, Italije, Francije, Španije, Anglije, Nizozemske (Belgije) in Slovaške, torej vsega skupaj 77 del 27 različnih avtorjev. Med njimi so najbolj znana pa tudi manj ali skoraj neznana skladateljska imena, veliko bolj posebna za opus organistikc kot siceršnje glasbe. Med vsega 27 zastopanimi skladatelji iz sedmih (evropskih) dežel je kar 14 Bachovih del, kar zagotovo še enkrat izpričuje njegovo ne le glasbeno, pač pa še zlasti orgelsko veličino. Bogat je tudi izbor(glasbcnih)ohlik,saj med njimi najdemo koralne predigre, tokate in preludiji, fuge in fugete. trio-skladbe in odlomke (oziroma stavke) iz vcčdclnih skladb, kot so to na primer suite iti liturgične skladbe za izvajanje altcrnatim ( izmenjaje petje kitic z orglami). Če je glavnina skladb zaradi izjemno preglednega formata bogato opremljena s prstnimi in pcdalnimi redi in artikulacij-skimi (izvedbenimi) oznakami, pa po tem le-teh v »dodatku«, to je v že omenjenih osmih Malih preludijih J. S. Bacha, niti niso več potrebne. Gre za spoštovanje in upoštevanje stalno prisotnega glasbenega iti metodično-didaktičnega crcsccnda v delih, ki morda po koncu šolanja orgel v tretjem razredu osnovne stopnje tovrstnega pouka niti niso več potrebne. Očitno je avtor in vsi, ki so sc okrog njega potrudili za izdajo nnj-novejšega slovenskega orgelskega učbenika, vložil veliko truda in premislekov, zato je lahko (do) končni vtis o Orgelskih skladbah mojstrovih., 17. in IS. stoletja več kot prepričljiv. Morda o kateri avtorjevi interpretaciji obstajajo še kakšne druge, ampak morebitnim kritikastroni Ic-tega bi svetova), da najprej pridejo na dan z njimi, torej s svojimi, avtorskimi (izvirnimi) prijemi omenjene tematike. Tako bo omenjena zbirka prišla zelo prav številnim in mladim orgelskim nadebudnežem, ki zdaj že nekaj časa rastejo na Slovenskem kot »gobe po dežju«. Konec koncev gre pri tej izdaji tudi za zelo »nekomercialen« učbenik, katerega cena je »le« 21 evrov. Janko Orač: "CVETOČ! VRTOV!, akri! na p!atnu, 90 x 70 cm, 200H RAST - L. XX Boris Goiec Valvasorjev spomenik pred Narodnim muzejem v Ljubljani (A. (tangi 1903. foto:H.(ioiee) JANEZ VAJKARD VALVASOR NA DOLENJSKEM !N L NJEGOVO TAMKAJŠNJE NEZNANO POTOMSTVO (1) Gorenjec Vatvasor postane naturatizirani Dotcnjcc Celovita obravnava prisotnosti in delovanja Janeza Vajkarda Val-vasorja (1641 1693) ter njegovega potomstva na dolenjskih tleh hi močno presegla okvir pričujočega prispevka. V zvezi z Valvasorjem se bomo omejili samo na glavne poudarke, predvsem na najnovejša spoznanja o polihistorjevih življenjskih postajah na Dolenjskem, v nadaljevanju pa na kratek oris življenjskih poti tistega dela njegovega potomstva, ki je tu prebivalo še dobrih sto let po njegovi smrti, vse do začetka 19. stoletja.' Valvasor, rojen v Ljubljani leta 1641, je otroštvo preživel na gradu Medija pri Izlakah, tedaj na vzhodnem Gorenjskem, danes v Zasavju. Dolenjce ni bil niti po starših, vendar je to slcjkoprcj postal, potem ko se je leta 1672 pri enaintridesetih letih priženil v litijsko okolico in odtlej prebival na Dolenjskem še 21 let, to je preostali dve petini svojega življenja. Dve desetletji, med letoma 1672 in 1692, je bil Valvasorjev dom na gradu Uogcnšpcrk pri Litiji. Tu je nastala glavnina njegovega znanstvenega opusa, če odštejemo občasna študijska bivanja v Ljubljani ter študiju namenjena potovanja po domači deželi in tujini. Tudi zadnje domovanje je obubožani kranjski polihistor našel na robu Dolenjske, v meščanski hiši v Krškem, kjer je jeseni I693prcminilinkjcr, kot bomo videli, vkripti mestne cerkve morda še vedno počivajo njegovi zemeljski ostanki. Kaj je hita v Vatvasorjevem časa Dotcnjska Za začetek si oglejmo, kaj je pojem [Dolenjska v I 7. stoletju sploh pomenil. Nemško ime Untcrkrain, izpeljano iz spodnjega ali dolnjega dela vojvodine Kranjske, je bilo staro, oprto še na razdelitev Kranjske na deželne četrti v prvi polovici 15. stoletja.* Prav Valvasorjev 1 til. tudi: Moris Goleč. Neznano in presenetljivo o življenju, družini, smrti, grobu in zapuščini Janeza Vajkarda Valvasorja. Zgodovinski časopis 61 (2007), str. 303 364: isti. Valvasorjevo neznano potomstvo do današnjih dni(l.dcl).Zgodovinski časopis 62 (200K). str. 321353: isti, Valvasorjevi v Krškem kdaj, kje, s kom in kako. V: Alenka Černelič Krošelj (ur ). Janez Vajkard Valvasor in Krško (K mestu K št. 6). Krško: Valvasorjev raziskovalni center, 200S, str. 13 42: isti. Nova spoznanja o življenju in pozabljenem potomstvu Janeza Vajkarda Valvasorja. V: Katarina Keber (ur ). Historični seminar 6. Ljubljana: Založba ZRC, Z.Rt' SAZU, 200H. str. 77 117. 2 O četrtih prim. Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana: Slovenska matica. !%l.str.2!L RAZPRAVI IN ŠTUDIJE Rast I / 2009 zemljevid Kranjske nazorno spričujc, kaj je hi It) s četrtjo »Spodnja Kranjska« ali »Dolenjska« v resniei mišljeno. Če Dolenjsko Valvasorjevega časa primcijamo z njenim poznejšim obsegom, opazimo veliko razliko. Med 15. in sredo IS. stoletja je bila namreč »dolenja/ spodnja četrt« ali »Dolenjska« znatno manjša od poznejšega obsega dolenjskega okrožja (I 749 IK49). Na severu je tako kot mlajša Dolenjska (okrožje) mejila na Savo, na jugu pa je njena meja tekla od roba Ljubljanskega barja, južno od Višnje Gore na izvir Krke ter nato po reki do Otočca, kjer je zavila na Gorjance.' »Dolenjska četrt« ali »Dalcnska stran«, kot so jo po Valvasorjevih besedah nasplošno imenovali,' je obsegala torej samo severni del ali manj kakor polovico poznejše politično-upravne Dolenjske, kakršna se je izoblikovala z nastankom okrožja sredi IS. stoletja. Južni del »Dolenjske četrti« je namreč dotlej skupaj z vzhodnim delom poznejše Notranjske sestavljal četrt Srednja Kranjska (Mittel-Krain), katere ime je pozneje, po razpustitvi deželnih četrti, povsem potonilo v pozabo. Četrti tudi niso imele stalnih upravnih središč, ampak je bil sedež vezan na osebo vsakokratnega četrtnega glavarja. V četrti Spodnja Kranjska je to vojaško funkcijo kot stotnik pešcev dolenjske ali spodnje četrti nekako deset let opravljal prav Valvasor, najbrž od leta IbSt), zanesljivo pa vsaj do izida Slave vojvodine Kranjske )6S9/ Tako hi v tistem času za neuradno središče »Dolenjske« lahko pogojno šteli Bogcnšpcrk kot Valvasotjevo stalno bivališče. Dolenjska, kot jo v glavnem pojmujemo še danes, se opira šele na politično-upravne meje dolenjskega, poznejšega novomeškega okrožja (od leta I7S3), ki gaje leta I74S ustanovila Marija Terezija z razdelitvijo Kranjske na tri okrožja ali kresije: gorenjsko (sedež prvo leto Kranj, nato Ljubljana), notranjsko (Postojna) in dolenjsko (Novo mesto).'' V dolenjsko okrožje je sodilo ozemlje med rekama Savo in Kolpo, na vzhodu ga je omejevala kranjsko-hrvaška meja po Gorjancih, na zahodu pa je segalo skoraj do Ljubljanskega barja in Btok.' Okrožja so kot distrikti preživela tudi čas francoske zasedbe (IS09-4SI3) in so vključno s temi leti obstajala vsega eno stoletje, do odprave leta IS49." Za seboj so pustila trajen spomin v pokrajinskih imenih Gorenjska, Notranjska iti Dolenjska, četudi ne v povsem enakem obsegu, kakor so ga imela okrožja. Valvasorjevo bivanje na Dolenjskem se je omejevalo na »staro« Dolenjsko, na prostor »četrti Spodnja Kranjska«. Tudi njegovi 3 Valvasorjev zemljevid spodnje četrti: Johann Wcichard Valvasor. Die Elite delt I lert/ogthums Crain. Laybach I6K9, I. str. 173. 4 Valvasor, Die Elire I. str. 173. 5 Branko Reisp. Kranjski polihistor Jane/. Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga. I9S3, str. 163; prim. tudi Vaško Simoniti, Jane/ Vajkard Valvasor - stotnik kranjskih deželnih stanov. V: Valvasorjev /bolnik ob 300-letnici izida Slave vojvodine Kranjske. Referati s sim-po/ijav Ljubljani I9M9. Ljubljana: SAZU in Odbor za proslavo 300-letniee izida Valvasorjeve Slave. 1990. str. 103 sl. 6 Prim. Jo/e Žonta!'. Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede I S. stoletja do leta IK4S. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. I99S. str. 57: Meta Matijevič. Novomeške hiše in ljudje s poudarkom na obdobju od srede IS. do srede 19. stoletja. Ljubljana Novo mesto: Zgodovinski arhiv Ljubljana (Gradivo in razprave 31), 2007. str. 25. 7 Obseg dolenjskega o/, novomeškega okrožja in kratkotrajnega distrikta gl. v: Zgodovina Sloveneev. Ljubljana: Cankarjeva založba. 1979, str. 357, 403. 411. S Žontar. Struktura uprave, str. 193—194, 197 I9H; Vilfan. Pravna zgodovina, str. 376, 447. potomci so vseskozi živeti to, severno od Gorjancev in zgornjega toka Krke. Njihova domovanja so v glavnem predstavljali gradovi in graščine okoli Šentjerneja, tesno pa so bili povezani še z bližnjim Novim mestom, ki je z nastankom okrožja leta I 74K postalo uradna »prestolnica« povečane Dolenjske. Valvasorja, sicer Ljubljančana in Gorenjca, povezuje z Dolenjsko še nekaj: njegov jezik oziroma narečje. Slovensko besedo, njegovo materinščino, mu je položilo v usta okolje, v katerem je prežive) prvih deset ali enajst let življenja, to je grad Medija pri Izlakah. V neposredni bližini se gorenjska narečna skupina, natančneje vzhodnogorcnjski govor, na katerega območju leži Medija, stika z zagorsko-trbovcl jskim govorom, ki spada že v dolenjsko narečno skupino." Ge bi malega Janeza Vajkarda danes lahko slišali govoriti, bi v njegovi izgovorjavi zanesljivo zasledili tudi nekaj dolenjske obarvanosti. Te najvetjetneje ni povsem zabrisalo niti šolanje v Ljubljani niti trinajst let mladostnih potovanj in službovanj od Danske na severu do Tunizije na jugu.'" Ne nazadnje ne pozabimo, da so bili tudi govor Ljubljane, kranjski nadnarečni govor in skromna osrednjeslovenska književnost tega časa še vedno pretežno dolenjski. In ko seje enaintridesetletni Valvasor po vrnitvi na Kranjsko oženil in ustalil, je do konca življenja ostal na Dolenjskem, zapovrh obakrat poročen z domačinkama. Iz njegovih ust je tako slejkoprej prihajala mešanica različnih narečij, ki je izdajala »tipičnega« Kranjca, nekakšnega napol Gorenjca, napol Dolenjca. RAZPRAVE )N ŠTUDIJE Rast I / 2009 Valvasorjev dom za dvajset let postane grad Hogenšperk Na Dolenjskem se je mladi Janez Vajkard Valvasor zanesljivo mudil že kdaj prej, preden se je jeseni 1671 vrnil v domovino in si začel iskati primerno družico za poroko. Pred oltar je stopil nedaleč od domače Medije, vendar na dolenjski strani Save, K), julija 1672 v župnijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.." Njegova izbranka, rosno mlada Ana Rozina p). Graffcnweger,'-je domovala na gradu Slatna, kjer sta zakonca preživela prve mesece skupnega življenja." Slabe tri mesece po poroki pa sta se že mogla preseliti na bližnjo posest, kupljeno 27. septembra istega leta. Kot solastnika Uogcnšpcrka, tonu pridruženega razvaljenega Lichtcnbcrga in sosedne graščine Grili Potok, sta si na Bogcnšpcrku ustvarila novo skupno domovanje." 9 Slovenija. Karta slovenskih narečij. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990. 10 O Valvasorjevih mladostih potovanjih g). Reisp, Kranjski polihistor, str. 78 87. 11 Nadškofijski arhiv Ljubljana (- NŠAL), ŽA Šmartno pri Litiji, P 1660 1720, 10. 7. 1672. 12 Tako kot Jane/ Vajkard seje tudi mlada nevesta rodila v Ljubljani in bila tam krščena II. oktobra 1658 kot predzadnji otrok Baltazarja pl. Gra!Ycnwcgcrja in Ane Marije, rojene pl. Seharttenegk (NŠAL, ŽA Ljubljatta -Sv. Nikolaj, R 1653 1664, str. 207; prim. Juli. Bapt. Witting, Bcitragc zurGenealogie des krainisehen Adels. V: Jahrbuch det K. K. Ileraldischen Gescllschalt nAdlcr«. Neue Eolge IV. Wien, 1894, str. 144; Reisp. Kranjski polihistor, str. 'J'). 13 Slatna je bila last nevestinega deda in matere Ane Marije (f 1679). Ko seje Valvasor tja priženil, je bil lastnik njegov svak, nevestin najstarejši brat Jurij Andrej pl. (irafTenweger (Arhiv Republike Slovenije ( = ARS), AS 1075, Rodovniki, št. 97, GratTcnwcgcr; Majda Smole, Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982, str. 441; Valvasor, Die Ehre, XI, str. 537). 14 Reisp, Kranjski polihistor, str. 91 93. Gradove oziroma gospostva sta kupila od Eranea Albrehta barona Kheysclla, in sicer za 20.000 goldinarjev kranjske veljave, 200 zlatnikov posebne Mprcvzcmnc pristojbine« in 100 državnih tolarjev za likot*. Z 9.000 izplačanimi gol-dinarj bila v v obliki treh zadolžnic sta dejansko pokrila le slabo polovico kupnine, ki nato nikoli ni celoti poravnana. Šele v začetku leta 1689, ko je Valvasor prodal (mi Potok, je upniku RAZPRAVI IN ŠUIDI II Rast 1/20(0 Valvasor jc z Bogenšpcrkom s krajšimi in daljšitni prekinitvami »drugoval« dvajset let, rfo pozne jeseni 1692, ko ga je zaradi finančne stiske slednjič moral prodati.'' Na tem štiritraktnem renesančnem gradu sredi gozdnate pokrajine je bil, bolje rečeno, njegov »glavni štab«, saj se je veliko mudil na potovanjih. Grad je bolj kot zanj predstavljal (edini) dom za Valvasorjevo mlado družino. Za Ano Rozino ni moglo biti nepomembno dejstvo, da Bogcnšperk ni sta) predaleč od Slatne, kjer je živela njena družina pl. Gral*fenwegerjev, saj je prišla na Bogcnšperk še napol otrok, stara manj kot 14 let."' Vrtin tega je svojega sedemnajst let starejšega moža malo videvala doma in vse pogosteje na konju, pripravljenega za novo potovanje ali pot po opravkih. Na Bogcnšperku je Valvasor preživel sicer najplodovitcjšc obdobje svojega življenja. Tu je študiral in pisal ter od leta I67H vzdrževal grafično delavnico, kije dala več pomembnih ilustriranih tiskov in v kateri so delovali tuji in domači ustvarjalci. Da bi lahko uresničil svoje založniške iti znanstvene načrte, jc na gradu zbral tudi knjižnico in dragoceno grafično zbirko, oboje na takratnem Kranjskem nekaj izjemnega tako po vrednosti kot po obsegu.'^ Toda glede na to, da kupljena posest nikoli ni bila v celoti odplačana,'" od drugih dohodkov pa jc prejemal le letno plačo dolenjskega četrtnega stotnika,''' so izdatki za njegovo zbirateljsko strast, grafično podjetje in številna potovanja po domači deželi in v tujini hitro začeli načenjati poli-historjevo eksistenco. Čeprav jc imel razmeroma veliko posest - v kranjski imenjski knjigi (davčnem katastru zemljiških gospodov) napovedanih 64 funtov imenjske rente ali približno tolikšno število celiti podložniških hub'" , Valvasor ni bil bogat, tako da so njegovi izdatki kmalu začeli občutno presegati prihodke. Skladno s študijskimi in izdajateljskimi načrti so rasle polihistorjeve potrebe. Devet let po preselitvi na Bogcnšperk si je novi bogenšperški gospod priskrbel še »nadomestni dom« v Ljubljani. Ni naključje, da seje to zgodilo prav v času, ko jc bilo pred vrati intenzivno raziskovalno delo s starimi dokumenti, ki jih jc bilo seveda največ v kranjski prestolnici. Zatojc leta I6SI oh obzidju proti Ljubljanici kupil meščansko hišo, ki se ji jc po enajstih letih, pozno jeseni 1692, le malo po prodaji Bogcnšpcrka, moral prav tako odpovedati. ' Koliko mu je Kheysellu m), lahko izplačal dobrih h.4!! goldinarjev, kar jc znašalo spe! le dobro polovico zaostale kupnine z obrestmi. Rcisp, Kranjski polihistor, str. 92 95. !5 Peter Radies, Johann Wcikhard Vaivasor (geb. 1641, gest. 1693). Mit 5 Portrats und !5 anderen Abbildungen; sam! Anhang, Nachtrag und der (ienealogie der kamilic Valvasor, l.ai-bach: Krainischc Sparkassc, 1910, str. H3 90; Rcisp, Kranjski polihistor, str. 92 95, 26H. 16 Neobičajna mladost neveste takrat sicer ni bila tako izjemna, a potreben je bil cerkveni spregled za manjkajoče tri mcsccc do dopolnjenega štirinajstega leta (Rcisp, Kranjski polihistor, str.9!92). 17 Otem zlasti Rcisp, Kranjski polihistor, str. 100 sl. IH (il. op. 14! !9StotniškipoložajjcVa!vaso!jupomcni!boljdodatcnvirdohodka okoli25()go!dinarjcv na leto, za konkretno vojaško dejavnost, npr. leta 16H3, pa še dodatno plačilo (Simoniti, Janez Vajkard, str. 1 OH). 20 S prodajoČrnegaPotoka(12 luntovoz. 13 hub)jeimenjska renta leta 16H9 padla tia 52 tuntov, čez dve leti s prodajo desetine od 30 hub v Temenici pa na 47 funtov, kolikor je znašala tudi ob prodaji posesti jeseni 1092 (ARS, AS 173, Mnenjska knjiga za Kranjsko, št. h (1662 1756),fol. 103). 21 Reisp, Kranjski polihistor, str. 157. Danes je to hiša v Ključavničarski ulici št. 5 na vogalu Cankarjevega nabrežja št. 15. Boris Goleč JANU/ VAJKARD VALVASOR NADOI.UN.ISKliM !N NJLGOVO TAMKAJŠNJI-: NUZNANO POIOMSTVO RAZPRAVI: IN ŠTUDIJI: Rasti/200') bila med bivanjem v Ljubljani v napoto ali v veselje družina, lahko samo ugibamo. Ne on ne njegova žena namreč nista vpisana kot botra v ljubljanskih krstnih maticah/ kar bi pričalo o njuni navzočnosti v deželni prestolnici. In končno, če hi ljubljanska hiša pogosteje gostila polihistorjevo družino, ne le njega samega, bi tu prav verjetno prišel na svet tudi kateri od otrok. Z Janezom Vajkardom Valvasorjem kot družinskim očetom, z njegovo družino in nadaljnjimi usodami otrok sc do nedavna ni nihče resneje ukvarjal/' Poleg tega se je zdelo, da je Valvasor o svoji širši in ožji družini tako ali tako domala vse obelodanil v rodovniku Valvasorjevih v IX. knjigi Slave vojvodine Kranjske ()6S9)Z^ Za polihistorjevo ožjo družino, to je obe ženi in otroke, je to rodovno deblo dejansko primarni, poglavitni in, kar zadeva zgodaj umrle otroke, sploh edini vir o njihovem obstoju. Iz njega je črpa) Johann Baptist Witting za rodovnik Valvasorjeve rodbine (IS94)" pa tudi Valvasorjeva življenjepisca Peter Radics (1910) in Branko Reisp (19H3)/" Ker oba biografa citirata Wittingovo genealoško razpravo/' sc zdi resnično zelo nenavadno, da sta v njej oba prezrla pomemben podatek, ki se nanaša že na čas po izidu Slave: Janez Vajkard je imel v drugem zakonu še eno hčerko z imenom Regina Konstaneija/" s katero seje njegova rodovina tudi nadaljevala (!). Prczrtjc objave o njenem obstoju jc tako poglavitni razlog, da je Valvasorjevo potomstvo v drugi in naslednjih generacijah tako dolgo ostalo neodkrito. Za njegove še živeče potomec, raztresene po različnih državah stare celine in novega sveta, vetno šele od leta 2007/' Drugi razlog za »skritost« najmlajše Valvasorjeve hčerke jc dejstvo, da nimamo podatka o kraju in datumu njenega rojstva oziroma krsta. In tu smo pri problemu, ki bi Valvasorjevim življenjcpisccm povzročal nemalo preglavic, če ne bi Valvasor sam objavil rodovnega debla svoje družine. Velike večine otrok Janeza Vajkarda namreč ne najdemo v krstnih matičnih knjigah župnij, kjer je družina živela in naj bi bili novorojenci krščeni, čeprav so tamkajšnje matice vodene dosledno in so dobro ohranjene. Za štiri od njegovih petih zgodaj umrlih otrok iz. prvega zakona tako brez podatkov v Slavi sploh ne bi vedeli, da so kdaj živeli.'" Kje so se torej Valvasorjevi otroci rojevali in bili krščeni? Plemiški genealog Ludvig Schiviz von Schivizhoffcn (IH59 1939)," katerega 22 NŠAL, ŽALjubljana-Sv. Nikolaj. R 1678 1686. R 1686 1692. 23 Plim. Golce. Neznano in presenetljivo, str. 303 sl. 24 Valvasor. Die libre IX, str. H)'). 25 Witting, neitriige I8')4, str. 144 145. Zanimivoje, da Witting v rodovniku rodbine Valvasor prav pri otrocih Jane/a Vajkarda ne navaja virov in pri celotni polihistorjevi rodbinski veji citira sploh samo vir njegove smrti. 26 Radics. Johann Wcikhard, str. 80 sl.. )')7 sl.; Reisp. Kranjski polihistor, str. 101.266 sl. 27 Reisp. Kranjski polihistor, str. 293. 340 341; Radics. Johann Wcikhard, str. 343. 28 Na njeno ime in sorodstveno zvezo z Valvasorjem sem sicer prvič naletel v zapuščinskem inventarju njenega očima Janeza llerbarda pl. Buscta (ARS, AS 30'). Zbirka zapuščinskih inventarjev Deželnega sodišča v Ljubljani, šk. !23,!'asc. L. W 81. 11.7. 1724. str. 21-22. No. II). 29 O Valvasorjevem potomstvu v osnovnih potezah: Golce. Nova spoznanja, str. 77 117. 30 Pet svojih na Mediji pokopanih otrok, zgolj kot število, navaja Valvasor sicer tudi pri opisu medijskega gradu (Valvasor. Die lihre XI, str. 164). 31 O njem: Slovenski biografski leksikon. Prva knjiga Abraham Lužar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka. 1925 1932, 219-220. RAZPRAVE IN ŠTUDIJI: Rast 1/2009 monumentalna zbirka gcticatoških podatkov o kranjskem plemstvu (1905) vsebuje sistematične izpise plemiških rojstev, porok in smrti iz. vseh takrat dosegljivih matičnih knjig, je sam ali s pomočjo sodelavcev našel le dva krsta polihistorjevih otrok: enega v Šmartnem pri Litiji (!6S3) in drugega v Krškem (1693)/- Čeprav je Schiviz von Sehivizholtnova zbirka odličen rodoslovni kažipot, velja upravičeno za pomanjkljivo, nikakor pa ni tako površno delo, da bi lahko prezrla krste kar enajstih od trinajstih Valvasorjevih otrok, saj zajema podatke iz matic vseh treh župnij, v katerih je baronova družina stalno ali občasno prebivala: Šmartno pri Litiji, Ljubljana Sv. Nikolaj in Krško. Pri podrobnem pregledu še danes ohranjenih matic seje izkazalo, daje Schiviz von Sehivizhollen v uporabljenih matičnih knjigah spregledal samo dva Valvasorjeva otroka, krščena leta 1674 in 1679 v župniji Šmartno," medtem ko krstov preostalih devetih v maticah omenjenih treh župnij resnično ni. V treh šmarskih krstnih knjigah 1665 1674, 1674 I6SS in I6H9 1703 zasledimo tri krste: 29. aprila 1674 krst najstarejše Marije Sidonijc, 2. oktobra 1679 pctorojcncga Vol 1'ganga Vajkarda in 21. aprila I6S3 sedmega otroka Janeza Ludvika." Kako lahko razložimo odsotnost velike večine Valvasorjevih otrok v krstnih maticah? Ker so vse tri šmarske krstne knjige vodene dosledno, domala brez vrzeli, si le težko predstavljamo, da bi pogrešani otroci v maticah domače župnije izostali zaradi malomarnosti šmarskih duhovnikov, l udi če bi imeli na Uogcnšpcrku krstilnik in lastnega duhovnika, česar grad najverjetneje ni premogel," bi krsti morali biti vpisani v župnijsko krstno matico. Ne nazadnje bi družinski oče poskrbel zanje že zato, ker so plemiški in drugi otroci v tem času vse pogosteje potrebovali krstni list, denimo za vpis v višje šole, vstop v samostan ali semenišče, končno pa tudi za plemiško genealogijo."' Valvasorje v Slavi za vse svoje dotlej rojene otroke obelodanil le datume rojstev, ki si jih je, tako kot drugo, zagotovo vestno beležil že sproti, žal pa ne tudi krajev rojstev in krstov. Matični podatki o rojstvih in krstih devetih otrok ter morda še kakšnega neznanega, rojenega že po izidu Slave, ostajajo tako še naprej neznanka. Nasploh je uganka, kam so sc vendar mogli skriti, potem ko so bile pregledane matične knjige kar petih sosednjih župnij Šmartnega iti obeh takratnih ljubljanskih župnij. Z gotovostjo lahko torej trdimo, da Valvasorjevih otrok niso krstili ne v ljubljanski stolnici ne v predmestni župnijski cerkvi 32 Ludwig Sehiviz von SehivizholTen, Det Adel iti den Matriken des t lerzogtums Krain. Gor/: Selbstverlag, 1905. str. 303 in 330. 33 NŠAL.ŽA Šmartno pri Litiji. R 1665 )674, 29. 4. 1674: R )674 I6SK, 2. 10. )679. 34 NŠAL. ŽA Šmartno pri Litiji. R 1665-1674, R I674-I6SS. R I6H9 1703. 35 Valvasor omenja v Slavi samo grajsko kapelo Naše Ljube Gospe, ki jo je dal sam m editi, ne pa tudi duhovnika-benelieiata (Valvasor. Die Elire XI. str. 619). Prim. tudi opis šmarske župnije z omembo bogenšperške kapele v: Valvasor, Die Elire Vlil. str. 767 771. Radies je menil, da bi bilo v šmarskih matieah pri Valvasorjevih otroeih gotovo pripisano, če hi bil krst drugje kakor v župnijski eerkvi, denimo v novi hogonšperški grajski kapeli (Radies, Valvasor-Studien I. str. 1426). 1'oleg tega tudi ne vemo, kdaj je Valvasor kapelo uredil, morda eelo že po krstu zadnjega v Šmartnem krščenega otroka (I6S3). 36 Tako sta bila 10. maja I6S3 vpisana v krstno matieo župnije Vače dvojčka, sinova polilii-storjevega hratranea Adama Siglrida Valvasorja, sieer krščena v kapeli gradu Medija (NŠAL. ŽA Vače, R 1673 16S9). Tudi ko so se sredi I S. stoletja na gradu Graearjcv turu pri Šentjerneju rojevali Valvasorjevi pravnuki, grolje Paradeiser, so vse krstili še isti dan v grajski kapeli, nato pa če/, nekaj dni ali tednov obnovili krstne zaobljube v šentjernejski župnijski eerkvi in oba datuma vključno z dnevom rojstva vpisali v krstno matieo (ŽU Šentjernej. R 1739 174K. 22. 9. I74S:K 1749 1761). 25. 9. 1751.4. 3. 1753). sv. Petra, kakor tudi ne v župnijah Dol pri Ljubljani, Vače, Zagotje ob Savi in Šentvid pri Stični." Od Bogenšperku bližnjih župnij bi prišle v poštev kvečjemu še župnije Polšnik, Lemšenik, Šentrupert na Dolenjskem in Svibno, vendar so njihove matice iz tega časa uničene ali pomanjkljive,'" verjetnost, da bi bila v njih imena Valvasorjevih otrok, pa zelo majhna, saj gre pri Polšniku iti Ccmšcniku ne nazadnje za višinski župnijski cerkvi. Prav posebna kaprica bi morala Valvasorja voditi, če je svoje otroke, vendarle rojene na Bogenšperku, pošiljal h krstu v ure hoda oddaljene župnije, pa četudi so bili zvečine rojeni v toplejših, za potovanja ugodnejših mesecih. Poleg tega bi v tamkajšnjih maticah na kakšnega krščenega Valvasorja gotovo naletel plemiški genealog Schiviz von SchivizholTcn s svojimi pomočniki. Ostaja pravzaprav samo še možnost, da sta obe Valvasorjevi ženi spremljali moža na poteh iti potovanjih iti so se tako otroci povečitii rodili zdoma, bodisi v tistih kranjskih župnijah, ki jih Schiviz von SchivizholLen ni dovolj temeljito obdela),'' bodisi v onih, katerih matice so bile že pred njegovo raziskavo uničene. Ali pa so otroci prijokali na svet sploh zunaj domače dežele, nemara celo kje daleč na Nemškem in Francoskem, '" kar se zdi navsezadnje še najbolj verjetno. Valvasorjevo rodovno deblo v IX. knjigi Slave priča, da so se mu otroci v prvem zakonu rojevali kot po tekočem traku. Na svet je prišlo devet otrok, najprej štiri deklice, za njimi pet dečkov. Med rojstvoma prvega iti drugega otroka tli minilo niti celo leto, sicer pa med dvema novorojencema nikoli več kakor 22 mcscccv in pol." Kot že rečeno, so v šmarskih krstnih maticah vpisani le trije iti se preostalih šest najverjetneje sploh ni rodilo na Bogenšperku. Podobno velja tudi za otroke iz Valvasorjevega drugega zakona, razen za najmlajšega, krščenega žc v Krškem 15. aprila 1693." Družinski materi, Valvasorjevi ženi, sta torej povečini morali rojevati drugje, najverjetneje ob strani svojega moža. Kdaj natanko pa je bil Valvasor zdoma iti kje vse je takrat potoval, ne bi mogli ugotoviti s še tako natančno analizo tovrstnih podatkov, ki jih navaja v Stavi, niti iz datacij njegovih dokumentov in pisem." Še manj seveda, na katerih RAZPRAV) IN ŠTUDIJ) Rast I / 21109 !()H 37 NŠAL.ŽA Ljubljana Sv. Nikolaj.R 1669 I67S.R 1678 I6S6.R 16X6 1692,R 1692-1699, Rup R 1653 1692; ŽA Ljubljana Sv. Peter, R 1667-1676, R 1676 16X3, R 16X3 1692, R 1692 17()X, Rep R 166X 1731; ŽA Dol pri Ljubljani. R 1669-16XX, R 16XX 1730; ŽA Vače, R 1673 16X9, R 16X9-1705, R 1674-1698 (/a Sv. Goro); ŽA Zagorje ob Savi. R 1669 1695; ŽAŠentvidpriStieni:RI664 16X1.R 16X1 17)4. 38 Krstne matice prvili treh župnij za ta čas niso ohranjene (lana Umek (ur.), Jane/ Kos (ur.). Vodnik po matičnih knjigah /a območje SR Slovenije I II. (Skupnost arhivov Slovenije. Vodniki). Ljubljana, 1972. str. 72. 447, 693). svibenske pa močno pomanjkljive (NŠA) . ŽA Svibno, R 1671 16X4 z vrzeljo 1673 16X1, R 16X5-1701 poškodovana, /ato začetek šele julija 1695). 39 Ker se je Valvasor veliko mudil pri Cerkniškem jezeru, je bila poskusno, vendar brez uspeha pregledana krstna matiea župnije Cerkniea (NŠAL.ŽA Cerknica, R 1676 1693). 40 Že Radies, kije pregledal le ljubljanske in šmarske malice ter v zadnjih našel samo tri krste Valvasorjevih otrok, je zapisal, da so se drugi rodili drugje in da bodo o tem potrebne nadaljnje raziskave (P. RADICS, Aus dem Archivc der Plarre St. Martin bci Littai Laihachcr Zcitung 114(1X95), str. 1426). 4) Valvasor. Die Ehrc IX. str. 109. 42 NŠAL.ŽA Krško. R 1670-1729, 15.4. 1693. 43 Podatke o Valvasorjevih potovanjih je skrbno izpisoval Radies (ARS, AS 9X4, Radies pl. Peter Pavel, lase. 7, Gradivo za biografske študije, Lit. V Valvasor, mapa XXX, enota I. Potovanja, turistika, bivališča). Boris Golce JANHZ VAJKARD VALVASOR NAD()Li:N.ISKUM IN N.IUGOVO TAMKAJŠNJU NLZNANO POIOMSTVO potovanjih sta biti z njim tudi ženi, saj takšen podatek preprosto »ni sodit« v knjigo ali v potihistorjevo korespondenco.^ Valvasorjeve otroke in ženo so na bogenšperškem gradu pogosteje kakor rojstva prehitele smrti. Majhni otroci prav gotovo niso potovali z očetom in materjo, ampak so v času njune odsotnosti ostajali v varstvu dojilj in varušk. Od skupno devetih so otroštvo preživeli samo ena hči in trije sinovi. Kot nam je izpriča) Valvasor sam pri opisu medijskega gradu, so njegovih pet umrlih otrok iz prvega zakona in ženo Ano Rozino položili v rodbinsko grobnico na Mediji/' na drugi strani Save, le nekaj ur od Bogcnšpcrka, kjer je v tem času gospodarila druga veja Valvasorjeve rodbine. Skoraj gotovo so torej vsi pomrli na Bogcnšpcrku ali kje v bližini doma. Njihovih smrti pa razumljivo ni v mrliški matici župnije Šmartno,"' že zato ker jih niso pokopali na tleh domače župnije, temveč na Mediji, v sosednji župniji Vače. 44 V korespondenci seje Valvasor dotaknil družinskih zadev samo jeseni I9K7, ko je tajniku londonske Kraljevske družbe v pismu 17. novembra uvodoma omenil, da so mu v postnem času umrli dva sinova in žena, nato pa seje vnovič oženil (Branko Rcisp, Korespondenca Janc/a Vajkarda Valvasorja z Royal Sociaty. The Corrcspondcncc of Janez Vajkard Valvasor with thc Roya! Socicty. Ljubljana: SAZU, I9S7, str. 51 in 70). Udina Valvasorjeva daljša odsotnost, ki jo lahko kolikor toliko natanko datiramo in je blizu rojstvu katerega njegovih otrok, pade v poletje I9H9. Tega leta je 15. aprila iz Ljubljane pisal pismo londonski Kraljevski družbi (po objavi: Rcisp. Korespondenca, str. JI in 35). 13. junija se tnu je neznanokje rodil sin I rane Jožef, najmlajši otrok v prvem zakonu (Valvasor. Die Idire IX. str. 109), v pismu, datiranem 29. avgusta na Bogcnšpcrku. pa je Valvasor tajniku londonske Kraljevske družbe sporočal, da je pred štirimi tedni (torej konce julija ali v začetku avgusta), ko je bil nekaj tednov odsoten (!), prejel pismo iz Londona z datumom 3. junij (po objavi: Rcisp. Korespondenca, str. 39 in 43). Kako razlagati )