Št. 38. V Gorici, v sredo dne 13. maja 1903. Tečaj XXXIII, Izhaja tri^urat na teden v Šestih Izdanjlh, in sioer: vsak torek, Četrtek in soboto, zjutruje iz-danje opoldne, režemo Izdanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z nredniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letuvred po poŠti pre-jetnana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta....... 3 , 40 . , , 1-3» Posamične številke stanejo 10 vin. Od 23. julija 1902.'Jlo preklica1 izhaja ob~ sreTiafh in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo t Gosposki ulic Stv. 11 v Gorici v »GoriSki Tiskarni* A. Gabršček vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah, pa od' 9. do 12. ure. Nft naročila brez doposlan>) naročnine »e ne oziramo. Oglati In poalaalea se racunijo po .peikjrstah Če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka - vrsta. Večkrat po pogodbi. — VeSje črke po prostoru. — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Iva »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrii ,. Uredništvo se nahaja v. Gosposki ulioi St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo »e nahaja v Gosposki ulici St. 11/ >'ar<>Sn!no in oglase Je plačati loi-o (torte*. Dopisi noj se pofiiljnjo lo uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredniStva, naj se poSiljajo le upravniStvu. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisra od vnak petek in stane vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSoča* in »Primorec* se prodajata v Gorioi t to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi *n Jellersit« v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Gaserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra n Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarnac A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Hrvatska. To, kar se godi dandanašnji v Hrvatski, niso veC navadne demonstracije in vsakdanji pojavi nezadovoljnosti proti madjarski objestnosti, marveč to je nekaka predigra k splošni ljudski vstaji. Gibanje je zadobilo vedno večje in nevarnejše dimenzije ter je naperjeno v glavnem proti vzročitelju vseh zlodejstev, proti zastopniku dvajsetletne samovlade, grofu Khuenu Hedervarvju. V Zagrebu in na deželi se razdajajo oklici, v katerih se kliče Hrvate, naj vladajočo kliko z banom na čelu postavijo' pred ljudsko sodbo ter jo sodijo in obsodijo, kakor zasluži— proč ž njol Oklic, podpisan od anonimnega „odbora za narodno obrambo*, skončuje z besedami: Doli z navadnim lopovom in trinogom Heder-varvjomt Doli z Madjari!* Drugi oklic pa podaje cel načrt, kako je postopati proti tlačiteljem naroda. Gibanje naj se zanese po celi deželi v vsak kraj, da se otež-koči tlačiteljem delo, Demonstracije v glavnem mestu in v mestih na deželi je lažje udušiti — tako povdarja oklic — nego splošno ljudsko gibanje. Glavni namen akcije pa je odstranitev bana Khuena-Heder-varvja. Glede na to pravi oklic: »Ako bi se ta vlada začasno nadomestila tudi s kakim komisarijatom ter ustava suspendirala, t j to stokrat bolje, nego brezzakomtvo in nasilje, ki vlada sedaj v Hrvatski". Odstraniti se imajo med drugim tudi vsi ogerski napisi in grbi.... V Hrvatski vre, in ako vlada ne krene 'na boljšo pot, utegne izbukniti prava ljudska vstaja proti madjarski nasilnosti, okrutnosti in azijatski vladi nad ubogo Hrvatsko. In ta vlada je kriva sedanjih od-nošajev v Hrvatski v glavnem, sokriva pa je tudi tista sloveča velika hrvatska potrpežljivost. — Madjari si znajo korak za korakom pridobivati v Hrvatski tal in nikjeri ne zadenejo na odpor, kakoršen bi se moral pojaviti na vsak njihov korak, ki utrjuje vedno bolj njihovo pozicijo med Hrvati. Tekom časa so se privadili prodiranju med Hrvati skoro na celi črti tako, da so postali ošabni do skrajne meje in pa brezobzirni. Kdor se .je le količkaj protivil sistemu, tisti je bil s silo ugnan in ugonobljen. Zato pa je slavna vlada v Hrvatski tudi ob pričetku k sedanjim dogodkom posegla po sili in s silo hoče zatreti vse gibanje. Ne vemo, kaj se vse godi v Hrvatski te dni, ker se čuva skrbno, da ne prihajajo v svet sproti točna poročila, ali, kar jih je, že ta pričajo, da izvršuje mad-jarsko nasilje vso svojo moč nad Hrvati. In vlada je to hotela. Pričetek je bil pač le postavna in celo skromna akcija za financijelno samostojnost Hrvatske, za tiskovno svobodo in svobodo zborovanja ter za splošno volilno pravico. Vlada pa je postavno sklicana zborovanja prepovedala, odbila povsem postavno zahtevo, da se imajo odstraniti madjarski napisi, grbi in zastave, in sicer odbila na žaljiv način, ko so se pa pojavile prve demonstracije, tedaj pa je stopila vsa nasilnost in brutalnost te vlade v akcijo. Proti ljudstvu se je postopalo brezobzirno, dijake, časnikarje in druge razno odlične osebe, ako so se jim zdele le male? sumljive, so pometali v zapurc, da so le-ti polni, Zagreb je poln vojaštva in policistov, v Križevcih je proglašen že preki sud, — ban pa noče kreniti na nikako pametno pot, marveč ostati na sedanji poti krivice in i Da bi se vladi posrečilo zatreti sedanje gibanje kar tako, da bi posledice trpel narod, ona pa triutnfovala, je skoro neverjetno, verjetneje je pač, sode po tem, kako se reči razvijajo, da odnese zmago iz sedanjega vrvenja hrvatski narod, ako bod^ le znali njega poklicani sinovi okoristiti se s sedanjim položajem ter se nehajo udajalivsi tisti, ki so se udajali, madjarskim »dobrotam". Hrvatski narod je postavljen pred veliko skušnjo; aH se izvije sedaj iz krutih rok madjarstva ter si vslvari boljšo bodočnost, ali pa podleže počasi popolnoma madjarski presiH ter postane Hrvatska res prava pravcata madjarska pokrajina. Z napetostjo pričakuje vsa naša javnost poročil o dogodkih v Hrvatski, v vseh naših domoljubnih srcih pa se poraja ob spominu na teptano Hrvatsko le ena želja, da naj žanjejo vihar oni, ki so sejali veter, in sicer tak vihar, ki jih stre ter po katerem zašije pomlajeni Hrvatski solnce svobode in pravega narodnega raz-vitkal — _________ Dopisi. Iss zlato Prage, začetkom maja 1903. (Mladočehi in shod njih zaupnikov.) — Mladočeški poslanci so pustili prvo čitanje predloge o avstrijsko-ogerski nagodbi brez obstrukcije, četudi so poprej zatrjali, da hočejo ravno pri tej predlogi izvojevati najhujši boj proti vladi radi nasilnega preklica jezikovnih naredeb Badenijevih. Te naredbe so bile preklicane že 19. okt. 1899, Mladočehi so že obstruirali za to, vrgli eno mini-sterstvo, a pozitivnega dozdaj ničesar niso dosegli. Prišel je Korber na krmilo in ta je izdal parolo: brez Nemcev ne dobite ničesar, pogovorite se z njimi. Pogajanja so se razbila, kakor je znano, kaj začeti ? Radikalni življi so hoteli zopet obstrukcijo, mirnejši politiki, katerih je večina, pa oprezno in M razumno* politiko. Ta politika je prevladala v mladočcšk&m klubu, opustila obstrukcijo in povzročila veliko nezadovoljnost v mlado-češkem svetu. Na čelu teh nezadovoljnežev so stali »Narodni Lisly* sami in člen mla-dočoškega kluba na Dunaji, dr. Pof t. Nasprotniki Mladočehov, tuji in posebno domači, so neusmiljeno začeli bičati ponesrečeno mlado-češko politiko, nezadovoljnost je rastla čim dalje bolj in naravnost prisilila mladočeške poslance, da so šli pred ljudstvo se opravičevat. S tem da so sedaj opustili obstrukcijo, se jej niso definitivno odpovedali, niso opustili programa, ampak le taktiko so izpremenili tako, kakor zahteva sedanji politični položaj. To so dokazovali svojim volilcem — na po-I Učnih shodih, ali da Še bolj utrde svoje nekoliko omajano stališče, so sklicali shod zaupnikov, naj oni odločijo o njih postopanju. Večina zaupnikov se je izrekla za-njc, odobrila njih taktiko in prepustila jim popolnoma proste roke. Razpor, ki je grozil nastati v mladočeški stranki, se je srečno preprečil, edinost je rešena in mladočeški poslanci so se vrnili moralno okrepljeni v parlament. Toda kaj je dokazano s to edinostjo P Eiino to, da si je mladočeška stranka kot taka za nekoliko let podaljšala svoje življenje in da je mladočeški klub odložil polovico odgovornosti za svojo politiko na Široka, pleča zaupnikov cele mladočeške stranke — nič več. »Narod jegovovil", so pisale mladočeške novine vse prek. Res je to, ali ni vse dobro, kar narod-masa govori. Ta »narod* govori največkrat to, kar se mu sugerira, in ni Se toliko kvišku dospel, da bi mogel povsod pravo zadeti. To pot se mu je sugeriralo, da je edinost tako velike stranke, kakor je mladočeška, neobhodno potrebna v sedanjih težkih časih za uspešno politiko čoškega naroda proti neprijazni vladi in Nemcem. In »narod* se je dal prepričati ter ohranil edinost in slogo. Drugo vprašanje je, če in koliko je taka edinost na zun&j vredna, ako je pa znotraj strašen kaos, velika dezorgn-nizacija I .Narodni Listy\ glavni organ mlado* češke stranke, odkrivajo in priznavajo sami to dezorganizacijo v seriji člankov povodom mladočeškega zaupni&kega shoda, ter dajejo razne nasvete v odpravo te dozorganizacije. V članku z dne 24. aprila t. 1. postavljajo štiri poslulate mladočcškim zaupnikom v presojo in kvšitev. Tu zahtevajo, naj se stranka trdno oklene svojega programa, naj se odstranijo spoznani pogreški, organizacija stranka naj se spopolni in utrdi in slednjič naj se stranka ogleda po naraščaju. Na shodu se o teh poslulatih ali sploh ni govorilo ali pa so se odbili tako pavšalno, da nikakor ni misliti na kako radikalno pozdravljenje mladočeške politike in mladočeške stranke sploh. Mladočehi so ostavili v kotu historično državno pravo češkega naroda — v svoji sedanji resoluciji zahtevajo od vlade le še, naj ukrene potrebne »korake* zu državno pravno ureditev čeških dežel k državi, odgovarjajočo duhu časa. Mladočehi so že davno zatajili svojo demokratičnost in naprednost s tem, da so se spajali s plemstvom, konservativci in klerikalci, opustili so zahtevko splošne volilne pravice — v svoji sedanji resoluciji zahtevajo le še »primerno* razširjenje volilnega prava itd. Kar se tiče organizacije, je ostalo vse pri starem, t. j. poslanci Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. PoU«M »pisal H. Sienkiewicz. — Posl Podravski. lDalje.> »Nd, kako ste se odločili?« ga vpraša Matija. »Kam se napotimo?« Skirvoillo mu odvrne kratko; >Pod Nova Kovno, c Na to odide iz šotora. Matija in čeli gledata nekaj časa začudena Zbiška, na to se vdari stari vitez po kolenih ter zakliče: »Fei! kak panj je to! Dela se, kakor bi poslušal, ko ,iuo pa krene po svojem. Škoda je, brusiti si jezik!...« »Jaz sem Že čui o njem, da je tak,« odvrne Zbi-šek »in res je> $a je tukaj ves n&rod tako trdoglav, kakor malokateri. Posluša tuje mnenje, potem pa, kakor bi pihnil v veter.c »Čemu torej povprašuje?.. « »Zato, ker smo opasani vitezi, in pa radi tega, da presodi vsako zadevo od obeh strani. Toda on ni bedast !c >Morda nas pod Novim Kovnom najmanj pričakujejo !« omeni Čeh, »zlasti radi tega, ker so vas ravnokar odbili. Imel je prav.« »Pojdimo pogledat one ljudi, katerim jaz zapovedujem,« reče Zbišek, kateremu je bilo soparno v Šotoru. »Moram jim zapovedali, naj bodo pripravljeni.'. In na to odidejo. Zunaj je bila že temna in mračna noč, razsvetljena od ognjišč, pri katerih so sedeli Žmudci. XVII. Za Matijo in za Zbiška, ki sta služila že poprej pod Vitoldom ter se do sitega nagledala litovskih in žmudskih bojevnikov, ni predstavljal pogled na tabor ničesar novega, toda Ceh je zrl na vse radovedno naokrog, premišljuje v duhu, kaj bi bilo mogoče pričakovati od takih ljudi v boju, ter jih ob enem primerjal s poljskim in nemškim vitežtvom. Tabor se je nahajal v nižavi, obkoljeni s hosto in močvirjem, radi česar je bil popolnoma zavarovan pred napadi ter se mu ni mogla bližati nikaka tuja vojska. Tudi sama nižava, na kateri so stale kočo, je bila takisto močvirnata in blatna, toda oni so nasekali toliko hrastovih in jesenovih vej in jih položili po tleh, da so počivali popolnoma na suhem. Knezu Skirvoillo so postavili v naglici neko kolibo, podobno »numi« ali litovski koči, narejeni iz gline in neotesanih brun. Za nekatere od-ličnjake so naredili iz ve; nekoliko šotorov; prostaki so sedeli okrog ognjev pod milim nebom ter imeli jedino varstvo proti promeni vremena v kožuhovini in kožuhih, katere so nosili na golem životu. V taboru še nihče ni spal, kajti ljudje, ki po poslednjem porazu niso imeli ničesar delati, so se naspali dovolj po dnevu. Nekateri so sedeli ali ležali poleg ognjev, polagaj e na nje suhe hrastove veje, nekateri so razkopavali Že pogaščena in s pepelom zasipana ognjišča, od katerih se je širila vonjav? pečene repe, ki je bila navadna hrana Litvincev. Poleg vsakega ognjišča je ležalo na kupčke položeno orožje, a to tako blizu, da je v slučaju potrebe mogel vsak vojak pograbiti svoje. Glavač je ogledoval radovedno sulice z ozkimi in dolgimi bodali, skovane iz skaljenega železa; prače, izdelane iz mladega hra-stičja, s katerimi so metali kamenje ali železne igle, neko orožje, podobno poljskim sekiram s kratkimi io-porišči, katere so rabili jezdeci, ter one z dolgimi to-porišči, s katerimi, so se bojevali pešci. Med njihovim orožjem je bilo tudi orožje iz medi, ki je bilo narejeno Še v onih časih, ko se je železo še malo rabilo v teh zapadnih krajinah. Tudi nekateri meči so bili izkovani iz medi, a večina njih je bila izkovana iz dobrega, iz Novgoroda pripeljanega jekla. Ceh je jemal v roke sulice, kopja, meče, smolnate in v ognju skaljene loko ter jo poskušal pri luči ognjišč njihovo ceno. Konj pri ognju ni bilo mnogo, kajti čreda se je pasla nekoliko dalje v gozdu pod varstvom skrbnih konjarjev; ker pa so hoteli nekateri odlični bojarji smeti svoje konje pri roki, jih je bilo radi tega nekoliko tudi v taboru, kjer so jih krmili vjeti sužnji. Glavač se je čudil tem nenavadno majhnim konjem, z močnimi vratovi, ki so bili tako čudni, da so jih smatrali zapadni vitezi za neko posebno vrsto živalij, ki je bila bolj podobna nosorožcem nego konjem. »Veliki bojni konji tukaj niso nič vredni,« spregovori izkušeni Matija, spominjajo se svoje nekdanje službe pri Vitoldu, »kor veliki konj tukaj obtiči v • .-s y in strankarji imajo proste roke. Poslanec dr. Foft govori na shodih in v parlamentu proti lastnemu klubu, propagira proti mišljenju večine obstrukcijo in ostaja vse-jedno v klubu, podpredsednik kluba. Dr. Stranski imenuje v parlamentu proti prepričanju večine obstrukcijo perverznost in blaznost in ostane Se vedno podpredsednik kluba, dr. Dyku se očita nečastno dejanje (znana je njegova afera z redaktorjem Jančo), klub zahteva sicer, naj se tožbenira potom očisti, a dr. Dyk ne stori tega in klub lepo molči itd. »Nerodni Lislj* so pred shodom britko tožili, da se klubove tajnosti in celo tajni sklepi izvrševalnega odbora izdajajo nemškim in židovskim novinam (v prvi vrsti ,N. Fr, Presse«), a nič se ni storilo, da bi se krivce iztaknilo in kaznovalo. Dr, Pacak, predsednik kluba, je opominjal poslance — v tem se mu je pridružil i zanpniski shod — naj pridno zahajajo k sejam parlamenta — in bal dosli telegrami naznanjajo, da je od vseh mladočeških poslancev v zbornici — 16 mož. Naraščaja mladočeska stranka sploh nima; mladina vseučiliska se n. pr, glasi k vsem mogočim strankam, le k mladočeSki ne. Shod mladočeških zaupnikov je prinesel veliko razočaranje, zadovoljni z njim so menda edino-le mladočeski poslanci in baje — dr. Korber. I lokalne novine mladočeške so strašno razočarane, pričakovale so radikalnih jedernih izprememb in pričakale so — vodeno resolucijo. Zdi se, da mladočeska stranka doigrava svojo ulogo; mlade stranke — boljše in slabse — si bodo delile njeno zapuščino. V sedanjih težkih političnih časih bi si bilo sicer želeti, da bi ena složna in močna stranka stala v boju proti vladi in Nemcem, a ta stranka bi morala biti zd„*ava in krepka v svojih udih, česar pa pri Mladočehih ni in najbrže nikdar več ne bo. Iz Dornberga. — Kaj tako podlega bi si gotovo ne bili mislili o naših .bratih" iz Dornberga. Po zadnjem dopisu v listu .Soča* so vendar izjavili novico o veselici. Prej, seveda, si tega niso upali. Nekaj novega smo tudi culi v tem dopisu, namreč da bodo imeli neko predavanje na dan vne-bohoda. To predavanje bo spet imel kak »veletržec z manufakturnim blagom* v Dorn-bergu. No J Ako bo tako predaval, kakor ob papeževi petindvajsetletniei, bo že nekaj; drugega pa ne maramo slišati. Zadnjič nam je namreč pravil, kako in kaj je pape?; .sedaj nam pa morda pove, kaj papež sanja, kako se obuva, oblači; ali pa nam pove, kaj je jedel pokojni kardinal Missia itd. Saj je mnogo imenitnih oseb, o katerih se.da kaj govoriti. Pa naj bo to; poglejmo raje drugo, kar nas bolj zanima. V »Norici* piše nekdo, kako grozno se bojimo njih veselice ter nevedoma napadamo njih društvo, posamezne 03ebe in veselico. To ni res. Posamezne osebe že; o društvu pa in proti veselici ni bilo govora. — Edino proti igri in igralkam smo bili protivni in smo še s pripombo, naj velja le v opomin. To torej ni napad. Kaj pa ste vi delali o času naše veselice, ker se tako penite v jezi, če vas kdo opomni na stare grehe? le poglejmo! Ali niste vi morda na podel način napadali in obreko-vali društvo, veselico in .posamezne osebe" ? Ali niste napeli vse sile in moči svoje mogočnosti, da bi nam vstavili veselico? AH niste na dan naše veselice privabili ,r a morilko' v Drago v krčmo in tam plesali brez dovoljenja v temi, na samem? Ali niste lovili deklet po vasi in jih vozili z vso silo v beznico ? Da I Kes je, morate reči; saj ni mogoče utajiti. In to ste-li delali iz svoje mirnosti ali iz zgolj velikega sovraštva? Ali morda ne nastopijo pri vaši veselici šol. otroci, kako. so pri naši? Ali ne uči sedaj za vašo veselico šol. otrok tisti, kateri se je največ trudil, da bi oblastvo poseglo vmes in nastop šol. otrok prepovedalo? Da! je najkrajši odgovor. Ako to zanikate, ste v resnici najvtči lažniki in Moti. Le na dan z oigovorom na ta vprašanja! Vpraša se le, kaj smo mi delali pri vaši veselici par mesecev prej. Se črhnili nismo. Veselice se je udeležila skoro večina, in če ni bilo dežja, bi bili gotovo šli vsi. V zahvalo trdite sedaj, da smo ml obrekovalct po svoji upiljeni navadi. Res, nista brez pomena tista dva vprašanja; saj v resnici ne veste in ne vemo, kje bi se bili mi mogli to napiliti. Narobe pa že morda!I Zraven tega nam v zadnjem dopisu v nekem ponosu oponašate uboštvo. Morali bomo menda na dan vaše veselice vsi ležati doma v sramoti radi par vinarjev za vstopnino. Seveda nismo tako bogati, kakor vi, smo pa zdravi, hvala Bogu. Z delom svojih rok si takorekoč prislužimo vsakdanji kruh, pa morda tudi več; radi vaše veselice in vašega bogastva ne gremo iz Dornberga. Pojde morda prej kdo drugi. Bojimo se vas tudi nič; groza nas tudi ne obhaja radi vaše veselice, narobe, še veseli smo, da se prirejajo veselice, ker smo naprednjaki. To je dokaz, da narod še ne spi. Dokler pa bo-dete tako napadali naše veselice (mi, seveda, ne ostanemo dolžni) na tak način v prihodnje, ne bo napredka ne pri vas in ne pri nas. Tako bomo nazadovali. Vzbuja se občno pohujšanje, jeza, osebno sovraštvo itd. Kjer pa ni edinosti, tam je napredek nemogoč. To vidite vsak dan v Dornbergu. Spomnite se, kaj je bilo, ko smo delovali skupno, in kako je sedaj. (Ne mislite, da je to opravičevanje .') Čas bi bilo enkrat vso stvar trezno premisliti in delati, pa ne kričati. Narod ne zgubi vere, dokler napreduje. Ne samo vera, treba je v sedanjem času delati tudi za narod. To je pa najbolje delovati tiho, ker drugače zmanjka sapa prehitro 1! Nasledek — pogin. Ako ste si torej to pot začrtali, po kateri hodite, ne pridete daleč. Kar se tiče vaših par primerov o vaši mogočnosti, je gotovo pri vas ravno narobe. Mi vpijemo le pri pesmih, kjer je fff; in vi? zmerjamo brez potrebe nobenega, in vi? Ce denemo norost na tehtnico sv. Mihaela v nebesih, pade gotovo vaša skledica do zemlje. Amen sledi. Is tolminskih hribov. — Od vseh strani povdarjamo našo novo železnično zvezo s svetom, mnogo novega, mnogo napredka si obetamo od nje. Kako bi tudi ne! — Vendar pripravljajmo se, da sprejmemo napredek v svojo sredo tako, da bo res nam koristil in ne bo nevaren naši narodni sa mostojnosti. Pripravljajmo se, ker nismo še pripravljeni za vse skušnje, ki pridejo s pričakovanimi novotarjan^ nad nas. Na eno naj opozorim. Naše gore s svojo slikovito romantiko so znane daleč na okrog; mnogo častilcev irr prijateljev imajo že sedaj, in temveč si jih morajo pridobiti, ko se odpre naS gorski raj širšemu svetu. Da privabijo od leta do leta .v svoje hladno in zdravo podnebje vedno več tujcev in da bi isti prinašali pametnikn dovolj dobička, o tem ni dvoma. Vendar pripraviti se je že sedaj, da bi ostali ti pametniki mi Slovenci in bi si zasnovali s takojšnjimi pripravami podlago, na koji se sčasom preosnujejo naše gore v prijetno letovišče. Dosedanji poskusi se niso mogli obnesti, ker so se vršili premalo premišljeno od strani manj podjetnih in še manj z bodočim razvitkom računajo-čib ljcdij, ki niso mogli nuditi tujcu tega, kar je lahko zahteval za svoj denar. V tem bi nam bilo lahko v vzgled gostilničarstvo v nemških letoviščih. Zraven prijetnih bivališč bi se moralo priskrbeti tujcu prijetno in fcratkočasno bivanje v naravi. Gore, romantične soteske, slapi itd. so že tako privlačna sila za vsakega častilca narave, da ni treba za nje ni-kake druge reklame, le možnosti je treba, da prideš do njih, da brez truda in nevarnosti občuduješ njih krasoto. Za to bi pa lahko skrbela olepševalna društva :n občine, — sebi v največjo korist. In turistika, ona dojila zdrave, sveže duše, kako skoro pozabljena životari v naših dolinah, le redko kak pojav življenja in dela! Tem žalostneja je ta prikazen brezdelja, ko vidimo, kakor nevarno preti v tej stroki nemški napredek narodni stvari. V celih goriških Alpah imamo samo eno planinsko kočo, na Krnu. Nekatere gorske naprave iz prvih časov, ,ov dela, ne ekzistujejo več. Sp'r! ae vi-Radi tega, ker mi nekaj šepeta v duši, da je Danuška v Ragneti... in ondi so mnogo manj oprezni nego tukaj.« »Nisva imela časa pomeniti se, ker jaz sem bil truden, ti pa si zbiral ljudi po porazu po hosti. Toda povej mi sedaj: ali nameravaš še vedno iskati to deklico?« »Saj to ni nikaka deklica, marveč moja žena!« mu odvrne Zbišek. Nastalo je molčanje, ker je Matija dobro vedel, da mu na to ne more odgovoriti. Ko bi bila Danuška Še vedno Jurandova gospodičina, bi bil stari vitez brez dvoma jel nagovarjati svojega sinovca, naj jo pusti in pozabi na njo; ker pa sta Že sprejela zakrament svetega zakona, je postalo iskanje njegova dolžnost, in Matija bi mu ne bil izrekel onega vprašanja, ako bi ne bil smatral Jurandove hčerke še vedno za deklico, ker ni bilo prave poroke niti pravega zakona. »Da! Da!« spregovori čez nekaj Časa. »Toda vprašal sem te pred dvema dnevoma, in rekel si mi, da ne veš ničesar.« *'.ev res ne vem ničesar, marveč samo to, da božja jeza visi nad menoj.« Glavač se dvigne na medvedovi koži, sede, nastavi ušesa ter jame pozorno poslušati. Matija reče: »Dokler to ne premaga trudnost, pripoveduj nam, kaj si videl, kaj si delal in kaj si opravil v Marburgu?« Zbišek si odgrne svoje lase, katerih si že davno ni dal striči ter so se mu vsipavali na oči, na to pa jame pripovedovati. »Daj Bog, da bi jaz vedel toliko o svoji Danuši, kolikor vem o Marburgu. Vprašate me, kaj sem ondi videl ? Videl sem neizmerno križarsko moč, kateri pomagajo vsi kralji in vsi narodi, in s katero se more težko kdo še kosati. Videl sem tak grad, kakoršnega nima morda sam rimski cesar. Videl sem neizmerne zaklade, videl prekrasno orožje, videl celo mravljišče oboroženih menihov, »knehtov« in vitezov ter toliko svetinj, kolikor jih im^ sam sveti oče v Rimu — zato vam pravim, da je kti duša sahnela v meni, ko sem si mislil: kdo si sme predrzniti, da bi se jim postavil po robu? Kdo jih premaga? Kdo se jim vpre? Koga ne zlomi njihova moč?« »Nas! Prokleta jim bodi mati!« zakliče Glavač, ki se ni mogel premagati. Tudi Matija se je čudil Zbiškovim besedam. Ker je pa hotel poizvedeti vse mladeničeve dogodke, mu seže v besedo in reče: »Ali si že pozabil na Vilno? Ali smo se že malo kedaj borili ž njimi s ščitom ob ščit, s čelom ob čelo ? Ali si pozabil, kako so neradi prihajali k nam, kako so se pritoževali o nas, da vam ni bilo dovolj, vtru-diti konja in prelomiti kopje, marveč da je irebalo ali nam vrat odsekati, ali pa svojega dati! Bili so tudi pri nas kot gostje, ki so nas pozivali na dvoboj, ki pa so vsi sramotno odšli. Kaj, da ti je tako upadel pogum?« »Ni mi upadel pogum, ker sem se boril celo v Mar- burgu z ostrim mečem. Toda vi ne poznate vse njihove moči.« Na to se starec razsrdi. »Ali ti morda poznaš vso poljsko moč? Ali si že videl vse polke zbrane skupaj ? Nisi jih videl. Ali vsa njihova moč sloni na izdajstvu in krivici, kajti ondi ni niti pedi zemlje, ki bi bila zares njihova. Naši knezi so jih sprejeli, kakor sploh sprejemamo revež*, v hišo, in jih obdarovali; ko se jim je pa vtrdila njihova moč, so oni grizli ono roko, ki jih je živila, kakor kaki besni in potuhnjeni psi. Polastili so se zemlje, mesta si osvojili z izdajstvom, in to je njihova moč! Ko bi jim pritekli tudi vsi kralji sveta na pomoč — vendar enkrat napoči dan sodbe in os vete.« »Sami ste mi rekli, naj vam pripovedujem, kar sem ondi videl, sedaj pa se srdite, zato rajše umolknem,« reče Zbišek. Matija je nekaj časa jezno momljal, končno pa se je pomiril in dejal: »Ali se mar to ne godi? Stoji v gozdu hrast, podoben steni, ter si misliš, da bo stal tako mnogo stoletij; ko pa le krepko zamahneš po njem s sekiro, se takoj zgrudi po tleh. Tako je tudi s Križarji. Toda jaz sem hotel, da mi pripoveduješ, kaj si delal in kaj si dosegel? Boril si se ondi z ostrim orožjem, kakor si dejal?« »Da. Iz početka some sprejeli ošabno in neljii-beznivo, kajti ondi je bilo že znano, da sem se boril z Rotgieroni. Nemara bi se mi ne biL, godilo dobro, ko bi me ne bil branil gospod de Lorche, katerega oni jako spoštujejo. Potem pa so prišle na vrsto gostije in bojne igre, pri katerih me jo blagoslovil Bog. Slišali ste že, da me ima brat velikega mojstra, Ulrik, jako rad. On mi je dal pismo, napisano od samega velikega mojstra, ki je zapovedal, da mi morajo vrniti Danuško,« (Dalje pride.) f nega dela sa domovino v gostilni .pri Bek-seijnu". Tja sta prilomasUK tudi klerikalni korifeji brivec Janko Potušek in Janko Sink, predsednik .Moškega pevskega društva Kranj", >Iectar itd. Da sta oba veljaka tudi člana Eoblarjevega izobraževalnega in zabavnega društva, je samoobsebi umevno. Takoj sta začela Skaljo zbadati (menda ga zavidata radi važne politične stopinje, katero Skalja zavzema v klerikalni stranki), beseda je dala besedo in slednjič so se vsi trije katoliški junaki, dasi politični somišljeniki, sprli tako, da sta oba Jankota storila pač to, česar sta se v zabavnem in izobraževalnem društvu naučila. Sebi in drugim v zabavo sta namreč jela Skaljo »izobraževati«, to se pravi: prav pošteno sta mu zrahljala grešne kosti. Skalja, dobre vedoč, kaj je dolžan svoji časti kot tehantov pribočnik, je prisegel krvavo osveto. Svoje rane je razodel zdravniku, izobraževalca je pa tiral pred .rihto". Oba sta prejela včeraj zasluženo plačilo. Janko Potušek bo plačal deset kron in Janko Sink samo pet kron kazni. Pravita, da je bil .špas" najmanj toliko vreden. Prepričani smo pa, da bi se Skalja prav rad še večkrat dal na ta ntčin .izobraževati", če bi se svitle kro-nice vsakokrat izročile njemu. V Preserjih pri Rihembergu se gibljejo že dlje časa za ustanovitev lastne šole. Preserje z okoliškimi vasmi tvorijo nekak poseben oddelek občine Rihemberg, in po številu kakor po oddaljenosti ter po drugih okoliščinah popolnoma pristoja šola temu kraju. Ljudstvo je vse do zadnjega za to zelo uneto i.i je stopilo po svojih voditeljih resno na delo. Čuje se pa, da Pavlica, župnik, in ne vemo še, kdo spada k triumviratu, močno nasprotujejo uresničitvi te želje. So pač prijatelji ljudstva in napredka I Poilv na narocbo Vodnikove šoke. — Ker se je izrazila želja, da naj bi dal izdelati kot pendant k sedaj narejeni Prešernovi sohi, tudi soho Vodnikovo v velikosti 42ctm, stvar pa zahteva precejšno žrtev, uljudno vabim k naročbi na islo. Ako se oglasi vsaj 50 naročnikov, pripravljen sem soho preskrbeti. Doprsni kipi: Jurčič, Levstik, Slomšek in Vodnik v velikosti ioctm brez podstavka bodo v kratkem do-gotovljeni. Naročila sprejema Jernej Bahovee, trgovina s papirjem in pisar, potrebščinami v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2. Is Postojne smo prejeli ta-le poziv: j Bratska društva l Meseca rožnika 1.1. nameravata .Postojnska Čitalnica" in telovadno društvo .Sokol* v Postojni skupno razviti svoje društvene prapore. Da se bode pa izvršila ta pomembna slavnost kolikor možno .sijajno in častno, poživlja podpisani odbor vsa bratska narodna društva, da nam izvolijo čimpreje, najdalje pa do 25. vel. travna, naznaniti, ako se iste vdeleže in sicer: ali korporativno z zastavo, po depufeJji in v kolikem številu. Dalje prosimo približno šte- vilo onih naznaniti, ki nameravajo o tej priliki si ogledati Postojnsko jamo. Pri zadostnem številu oglašencev potrudil se bode odbor, da dobi znatno znižano vstopnino za goste. Morebitno sodelovanje pri telovadbi ali pri komersu prosimo blagovoljno ob jednem omeniti. Vse druge podrobnosti in natančni vspored naznanimo potem pravočasno. Pripravljalni odbor. Poskusen samomor. — V nedeljo je hotela skočiti v Koren 45 letna vdova Dzie-wulsky iz Kopališke ulice. Prijeli pa so jo v bližini se nahajajoči ijudje ter jo pridržali, da ni izvršila svojega sklepa. Vzrok temu koraku je neznan. Listale«. — Gg. dopisnikom: Nekatere dopise smo morali odložiti za prihodnjič radi pomanjkanja prostora. Krasno in imenitno IefovE&». Postaja jnž. železnic*: Po Zdravilni kraj i^>i*mw«ib* naja. Letna dota: maj — september. Rogatec-Slatina Vrelca: „Tcmpel-* io .Stjrria-* Itiam* vrelec iila onim v Karlovih-»JMbei in Marijinih-varih najso-ZOleiie roclnejša. Zdravje proti: v _ želodčnim, Črevesnim, je- StajerSKe! * trni m in ledvičnim boleznim; proti: kataru sopil- Obisk v letu 1908:»^. ?'*?»"•, "!*f "VI1 , „.,«* . . ~. soalni driski, žolcnimka« oseb 3100(najvee>menorn, bolečinam v me-Število odkar obstoji.)ta u r j u. Razširjeni nasadi, veliki listnati in iglati gozdi. — 3 velike kopelji za gorko, mrzlo in mineralno kopeU-Zdravljenje z mlekom, srotko in kelirom. Najizbra-nejši kopališki orkester. Športne igre. Raznovrstno družabno živjjenje. Brošure in prospekte daje Vodstvo. Razgled po svetu. Državni zbor. — Posi. Prohazka in tovariši so interpelirali min. predsednika radi dogodkov pri občinskih in deželnozborskilh volitvah v Trstu. Po raznem drugem je Abra-hamovicz obžaloval zadnjo nesklepčnost zbornice in pomanjklivo delovanje odsekov. Nadškof Kolm in cerkvene razmere na Moravskeni. — Moravsko je poleg Tirolskega najklerikalnejša dežela v Avtriji. Takega sistematičnega poneuranevanja pri-prostega ljudstva, takega fizičnega izseso-vanja je najti le še v klasični zemlji kleri-kalizma, v Španiji. Svaka sila do vremena, ta pregovor se izpolnjuje do pičice sedaj na klerikalizmu. V Španiji se vrše krvave revolucije proti duhovščini, zlasti proti kongre-gacijam, na Francoskem tirajo, jezuite '» druge redovnike iz dežele, na Laškem je na-cijonalna ideja klerikalizmu že skoro krila polomila, le v naši častitljivi stari Avstriji se zoi kakor da se nič ne giblje na starem, mogočnem klerikalnem poslopju. In vendar { se i tu v eni najklerikalnejših dežel, na Mo-ravskem, Že nekaj let sem vrši čisto na tihem velika revolucija — duhov. Nižja duhovščina, koje stanje je pod tlakom vsemogočnih »predpostavljenih* postalo naravnost neznosno, se je oprijela naukov nemških katoliških reformatorjev, kakor Schella, Erharda, Harnacha in dr., ter jih začela strastno propagirati po časopisju. Taki reformni časopisi so bili do-sedaj .Razvoj", »Rozkvčt", .Mane"; ti trije so prestali izhajati. Sedaj izhajata Še ,Bity Prapor" in .NovJ Život". To reformno gibanje ima sicer tudi svoje materijalno podlago, v marsičem je nejasno in polovičato, vendar je v jedru odobravati, ker zbira v svoji sredi dolgo potlačevane odbojne sile proti klerikalizmu. Boj se vrši večinoma anonimno, le malokdo si upa s pravim imenom na dan. _____Toliko, Jrar jse tiče ozadja Kohn-Reclu- sove afere, za katero se zanima že vse avstrijsko časopisje. Oni tihi boj je izbruhnil kar naenkrat s tako silo na dan, da je vzbudil veliko začudenje po celi Avstriji in našel >dmev tudi že v avstrijskem parlamentu. Cela historija je v kratkem ta-le: Kaplan Hofer je pod pseudonimom Rectus priobčil — kakor znano — v olomuškem svobodomiselnem časopisu .Pozor" serije člankov, v katerih je razkrinkal neusmiljeno in de-spotično gospodarstvo nadškofa Kohna in bičal verske in cerkvene razmere na Morav-skem. Ti članki so vzbudili po celi deželi veliko senzacijo, nadškof je besnel in iskal krivca. Tega je našel na podlagi pravopisa telegrama, kateri je bil podpisan od Rectusa. Ta pravopis je bil zelo sličen pravopisu nekega kaplana Ocazka in kaplan Ocazek je moral po nadškofovera povelju, četudi ga v to postavljeno duhovsko sodišče ni moglo spoznati krivim, v zapor. Tu se je pravi Rectus, kaplan Hofer, oglasil. Kljub temu je bil Ocasek še štiri dni t. j. do 24. aprila pridržan v zaporu. Vsi ti dogodki so javno mnenje tako poborili proti nadškofu, da se mu je visoki stolec močno zazibal. Ljudstvo je strašno razburjeno, prireja demonstracije proti nadškofu, protest za protestom roma v Rim, celo kapitoia olomuška se je dvignila proti svojemu škofu, in ta je ostal sedaj čisto osamljen. Pričakuje se iz Rima strog ukor proti nadškofu, če ne še kaj hujšega; rimska kuri j a sedaj še molči in nekateri celo dvomijo, da bi proti Kohnu strogo postopala, ker ne bi hotela izgubiti velikanskih svot, katere je Kolin leto za letom kot pe-terski novčič pošiljal v Rim. Kako se stvari zasukajo, — pokaže najbližja bodočnost. Sv. Vaelavska posojilnica v Pragi se zvija v zadnjih izdihljajih. Konkurz je sicer pred durmi ali odkiada se vendar od dne do dne, kar strašno razburja prebivalstvo m posebno še prizadete kroge. Rešilna akcija novega predsedništva in nekaterih požrtvovalnih posameznikov je naravnost nadčloveška. Edina rešitev obstoji v tem, da oddajo vložniki svoje vložne knjižice s 50% popustom k zakupu v svrho sanacije na novo ustanovljeni posojilnici .Duvera" (»Zaupanje"). Le s tem se reši sv. Vaclavsfca posojilnica konkurza. .Duvera" namreč le v tem slučaju prevede vse vloge na-se in postane edini upnik nesrečne posojilnice. Tiho likvidacijo bi izvedla s pomočjo sanacijskega fonda t. j. prostovoljnih prispevkov, ki znašajo okoli en milijon kron, s pomočjo deželne banke in drugih denarnih zavodov in slednjič s pomočjo vladinega posojila treh milijonov K, katere je vlada le pod pogojem tihe likvidacije posodila. V slučaju konkurza dobe up-niki-vložniki veliko manj od polovice in še to po dolgih letih. Členi posojilnice so sicer neomejeno zavezani ali kdo so ti členi? Skoraj sami reveži: delavci^mali kmetje, mali obrtniki in rokodelci, nižji uradniki itd. Iz tehporokov bi sei daT iWsnTti ponanenju strokovnjakov po dolgih tožbah in ekseku-cijah komaj 1—2 milijona kron, ali kje bi se vzelo manjkajočih 8—9 milijonov? Konkurz sv. Vadavske posojilnice bi pomenjal strašno katastrofo za gospodarsko življenje češkega naroda. Ne le da bi se popolnoma uničilo tisoče in tisoče ekzistencij, ampak narodno gospodarstvo bi bilo s tem na dolga in dolga leta pretreseno. Bolgare podijo iz Girigrada. Sultan je izdal ukaz, da morajo zapustiti Carigrad vsi Bolgari, ki nimajo tam stalnega bivali« ča, ker so b?je hoteli tudi v Cirigradu napraviti atentate 1! Lokalna železnica {Skorja L o k ti-Želczniki. — Tehnične priprave za zgradbo te lokalne železnice se v kratkem prično. Ta dela se bodo vršila pod vodstvom nadinže-nirja Samuela Negrjrja in inženirjev Ladislava Pappa ter Emanuela Gellerta. Kruto postopanje z delavci. — Na gradnji nove železnice blizu Opčin dela okoli 300 delavcev. Za petek jim je bilo ukazano, začeti z delom ob 5. uri zjutraj ter delati do 7. zvečer; za kosilo se jim dovoli 1 uro, za zajutrek pol ure. Delavci so se temu uprli ter niso šli delat. Zahtevajo, naj se dela od 6. do 6. s počitkom 1'/» ure in pa s povišanjem plačila 10 nč. na dan za osebo. Delavci dobivajo le 1 gld. 20 n. na dan. Podjetništvo je takoj dalo zapreti kuhinjo za delavce ter jim ni hotelo izplačati niti zasluženega denarja. Posredoval je vladni komisar in upati je, da podjetništvo odneha ter se stvar lepim potom poravna. Grozna nesreča v Trstu. — V nedeljo nekoliko po eni uri popoktdne je prišla k gospej Zaje, ki stanuje v hiši št. 6 ulice Paolo Diacono, v obiske 22 letna Irene, soproga delavca Zimarellija, ki stanuje v isti hiši. Ko ste obe ženi sedeli za mizo, se je 22-letni Karol Zaje igral z revolverjem; ta se je vsled njegove neprevidnosti sprožil in kroglja je predrla Zimarelli oko ter jej obtičala v glavi. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer jej težko rešijo življenje. Zaje se je podal na inšpektorat, kjer so ga vzeli na zapisnik ter ga odvedli v zapor. Zapiski mladega potnika. (Dalje.) Vjera Afanazijevna se je trikrat prekrižala, ko je stopila v sveto deželo. Ozke ulice se vijejo h glavnemu trgu, železni drogi zabranjujejo prehod velblodom, mimo velike džamije, kjtr se ravno klanjajo verniki Muhamedu, nas pelje pot. V nemški koloniji je hotel, kjer ostanemo, dokjer ne odrine vlak v Jeruzalem. Naročil sem dva voza in peljali smo se k hiši Simona strojarja, kjer je Bog Petru poslal plašč, v katerem so bile nečiste živali. Na dvorišču je ka-menito korito, prav primerno za strojarja. Po vratolomnih stopnicah smo prišli na teraso hiše, pod nami je veliko figovo drevo in solnce pripeka na kameniti tlak. Tu je bojda spal sv. Peter in tu se je dogodil čudež. Površina morja sveti in slepi oči. Na pol slepemu in razcapanemu varuhu sem dal kot finančni minister današnjega dne primeren ¦ bakšiš. Po roI uri smo bili v vrtih Antoninovih. Pri vratih sem pograbil našega popa, ki je bil danes nekako praznično oblečen ter ga vprašal, kdo je Antonin. Bal sem se, da se kaže pri tej priliki moje slabo znanje krščanske zgodovine. Potolažil sem se pa, ko mi je pravil pop, da je poznal iega malega moža, ki je bil jeruzalemski arhimandrit, sezidal tu rusko cerkev in nasadil ta gaj naranč. S stolpa cerkve je lep razgled po skrbnih, ali še mladih nasadih naranč okoli cerkve, izmed teh nasadov se dvigajo vitke palme, proti severu je judejsko gorovje in tam ob morju najstarejše mesto sveta — jope. Tudi »piscerno«, kjer je Peter Tabito »vozkresel«, kakor je ruska žena pravila, ki je nosila »kulič«, kakoršnega pečejo v Rusiji ob Veliki noči, smo obiskali. Poti niso s peskoni, temveč s školjkami posute. Vstopili smo zopet v voz in posadili na kozel popa. Pop je pripovedoval s kozla, da je že bil petkrat v Rusiji, govoril je prav rusko z jugoslovanskim akcentom. Peljali smo se skozi nemško kolonijo, žito je bilo že zrelo. Oče in Vjera Afanazijevna sta med tem uganjala slovansko filologijo. Ko smo došli h hotelu, odtegnil sem dragomanu nekoliko frankov od svote, katero je zahteval. Po obedu smo zopet denar menjali in že predno smo se odpeljali z vozom na kolodvor, začel je rentačiti pri mizi sam sedeč neki pristen German iz tevtoburgskega gozda, ker je čul, da ne govorimo nemško, ali moj oče ga je še bolj dražil. V vagonu so sedeli za nami vred Šved s soprogo., nekoliko turških uradnikov, pastor, ki je imel na ladji božjo službo, in Ork s svojo hčerko. O potovanju v Jeruzalem niti besedice, mislil sem, da se vozim po Dalmaciji, ter da pridem morda v Split ali Šibenik ali Knin, in nisem mogel verjeti, da pridem v ono mistično mesto — v Jeruzalem. Romarji v sosednjem vagonu so molili nekoliko rožnih! vencev. Pripeljali smo se v postajo, kakoršnih je na tisoče po svetu. Izstopili smo. Mož z lepo brado je prašal po nama; bil je to rektor avstrijskega hospica. Kavas hospica je švigal okoli voza, ki je bil za nas pripravljen. Prikazal se je mestni zid in stolp Hipikus, čutil sem, da sem prispel v drugo večno mesto, v Jeruzalem. Ko sva prestopila prag našega gostišča, spregovoril je rektor besede: »Pozdravljeni na avstrijskih tleh.« Velika no? v Jeruzalemu. Na svetu menda ni mesta, ki bi bilo ohranilo od pam-tiveka svoj prvotni arhitektonski značaj, kakor Jeruzalem.) Mogoče, da skoraj gotovo je, da je hodil Krist s svojimi j učenci po ulicah, katere se prav nič niso razlikovale od današnjih zakrivljenih, ozkih in zakotnih jeruzalemskih ulic Dognano je, da se je že dvigala ob Kristovem Času nad vsako hišo kupola in da se stavbeni načrt za jeruzalemsko hišo od onega Časa do danes ni spremenil. Zanimivo je, kako svrho ima v jutrovskih deželah, kjer je malo lesa, ka- meni ia kupola. Po njej se odteka voda v cisterne. Kdor vidi kupolo sv. Petra v Rimu, pač pozabi na prvotni pometi jutrovske kupole za dežele, v katerih ni potokov in studencev. Z našega okna v gostišču uživamo mikaven pogled na bele kocke s pobeljenimi kupolami na raznih gričih. Jeruzalem je bil bojda kakor Rim sezidan na sedmerih gričih; ti griči so istotako kakor ob Tiberu tudi tu nevidni, ali vendar opazi oko, da mesto ni sezidano na ravni planjavi, temveč, da se dviga tja proti gori Sionu. Natančni potopisci naštevajo navadno pet gričev. Prvi dan mojega bivanja v Jeruzalemu je bil čarokrasno bister in prozoren, kupole so se posebno v jutro Čudovito ostro odbijale od ažurnega južnega neba. Stopil sem na razsežno teraso gostišča, ki je tudi njegova streha, in odtod sem zagledal prvič ves Jeruzalem. Vse se mi je dozdevalo tako silno blizu okoli mene. Nekoliko streljajev oddaljeno videl sem črnkasto plitvo kupolo, Oolgoto s cerkvijo sv. groba. Na nasprotni strani na levi je druga kupola sredi harama, svetega okraja, ali na njenem vrhu se blesti polumesec. Nekoliko minaretov, tu in tam kak obok aH kaka palma oživlja celo sliko. Čudil sem se, ko sem videl Oljsko goro z nekaterimi raztresenimi skupinami oljik sredi kamenja, s cerkvijo in stolpom na vrhu. Zapustil sem predpoldne gostišče. Hodil sem po via doiorosa do vrat sv. Štefana. Nekoliko korakov in stal sem pod svodom, ki se vzpenja nad ulico. To je oni svod, kjer je zaklical Poncij Pilat, pokazavši Krista ljudst' u: »Ecce homo«. Razbrzdana množica pa se ni dala pomiriti niti, ko je videla Krista s krono iz trnja na krvavi glavi. TrdosrČni Rimljan je bil ginjen, vedel je, da se godi mlademu Gali-lejcu največja krivica, ali prebojazljiv je bil, da bi rešil Gaii-lejca. Židi se pritožijo pri cesarju, da je bil prizanesljiv nasproti rabiju iz Nazareta, ki se je hotel vzpneti na kraljevi prestol in izgnati Rimljane iz dežele. Na neki tabli sem čital napis v latir-kem jeziku, da je tu Krist bil kronan s trnjevo krono. Vstopil sem v dvorišče po povprek položeni •Narodni dom" pri Sr. Iranu pri lir s tu otvorijo dne 7. junija letos in ne 14, jiakor je bilo prvotno namenjeno. Vseučilišče t Inomostu ostane nemško. Ifeučni minister je izdal dekret, po katerem Tjoloča, da mora ostati vseučilišče v Inomostu |edno nemško, lafke stolice na tem vseucl-tjižču pa se prenesejo, kolikor mogoče hitro, V kako dvugo mesto izven Tirolskega. Med Uesti se imenuje Dunaj, Gradec, Trst In Go-frica. Lahi hoCejo Trst, kjer ima stati bodoče i|aško popolno vseučilišče. Na Hrvatskem. — O izgredih prihajajo poročila iz Zagreba, Samobora, Siska, ipelnie, Bakra, s SuSaka itd. Ker baje^ne" 'zadošča več domače vojaštvo, so poslali iz Ljubljane 300 mož tamk. pešpolka št. 27, Fran WilheImov ii čaj FRANA tMILHELMA Itkanurja ii t. kr. diiru|i zalafatelj« v Nemiklrehoo, Spodnje Avstrijsko se dobi v vsaki lekarni 1 zavitek za 2 kroni avstr. veljave. Kjer se ne dobi, vrši se pošiljatcv direktno. Poštni zavoj 15 zavitkov 24 kron franki na vsako avstro-opersko pošto. V znak pristnosti je na omotu grb ob-t iue trga Neunkirthen (devet cerkva). »Tolminska hranilnica in posojilnica rrgislro ana zidruga z neomejeno zavnzo. Vabilo k občnemu zboru, ki bode v nedeljo 24. tniijrt 1903 ob 3. uri popoldne v lastni pisarni v Tolminu. Dnevni red s 1. Nago\or in poročilo o računskem zaključku za leto 1902. 2. Razdelitev Čistega dobička. 3. Slučajnosti. 4. Volitev načelstva in nadzorstva*. Tolminska hranilnica in posoj registravana zadruga z neomejeni zavezo. l^arol prašču\, pekovski mojster in sladčičar v Gorlel na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. Zahvala. Podpisana, popolnoma zadovoljna za tako hitro in točno izplačilo zavarovane glavnice po svojem soprogu Ivanu Josipu Gavessu, strojevodju (mašinislu) c. kr. drž. železnic, kateri je bil zavarovan od marca 1902. ter umrl v marcu tega leta, torej komaj eno leto zavarovanja, siljena javno izrazit^ svojo zahvalo čislani zavarovalnici' za življehj^;4^fflS^1^Brmgj«rter imaao^ano zavarovalnico toplo priporočati vsakemu/ ' Kozana pri Gorici. Alojalja Gavess. .Podružnica v Trstu, Corso Stadion štev. 16. Okrajno zastopstvo v Gorici, Semeniška ulica štev. 3. Anto Makuc odlikovani mizarski mojster v Solkanu pri Gorici it. 65 svoje izvrstne izdelke pohištva od navadnega do najfinejšega dela v vseh slogih. Cene zmerne. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. 1902. "tako*1**™ ^ n*d*or*lvo ie 8klenil° v ^Pni seji dne 28. nov. Hranilna vloga se obrestujejo po 41/,*. Stalne vloge od l0'°M kron dalje z odpovedjo 1 leta po o%*: Rentnidavek plačuje posojilnica sama. nn m.«i?K! ^/J01*1*1!6 .P° 5V,%, na varSSino ali zastavo 6%, na menice 60, b */,% uradnmo. Glavni deleži koncem leta 57,% •nir^EftJn1, deTT im:Sv*™™ty- Članov 1819 s 7932 delažipo "/"i"0«1 hlš 14--64J (v resnici so vredne več). — Res er v ni zalog 63.014. . Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Pfaff-ovii šivalni stroji Zahtevajte moj ilufitrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih In muzikallcnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in poštnine prosto Hanns Konrad, tvornica ur in eksporlna hiša Hait it. 248. - (ČeSko). so najboljl.___ To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Bivalni stroj, in že ne ve kako so uuaUe * vt !v^Pl sl'.'0J• tem manJ kflko i8ti *ivn» ,0(lB mi 8ro° P« na« več kot 20-letni poskusnji raznih tovarniških sU-ojev ho proprlSali, dn B",re» Pf«llpvl Šivalni stroji najbolj trpežni, ter so uverili da se da . ne dela ,.,"""" *""*' '"Y»"U irpeuui, ier ho uvenn ua t nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfalfovln.. Pfaffovi šivalni stroji S&Si.90 l(Molni ,,oW 6e vedno Pfaffovi šivalni stroji SrffSS2?za dor"aeo rnb0 in PfflifflVi iivailli Sfmii *°Voaehua pripravni za umeloo vezenje ¦it S ""I"1 8l,UJ' (recatnirenje) ter se poufiujo brezplačno. _____._____............., ,,. Pfaffovi šivalni stroji jLsi fifSF mkolovarao' Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffov« Bivalne stroje. faloga Pfaffovih šivalnih in dmgih strajov y loriGi via Municipio štev. 1 SAUNie & DEKLEVA. Popravljalnima Šivalnih strojev, dvokolos Nunska ulica 14. Anton Pečenko -- Via Oiardinti 8 Dostavlja na dom in razpošilja po železnim na vse krije avstro - ogevske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cana imm. Postraiaa poslana:. L Amerikanski blikendorfski hitri pisalni stroj. t+frM^*~m? Cena K Prod nakupom pisalnega stroja no Minu-dimo priliko pokazati »i najconoji, vsem zahtevam odgovarjajoči klaviatunti stroj. ('rednosti istega so: pfnava lopa, čista in stalno vidna, sestav na barvasto valčka, mo* njajoče kolesce s črkami, najconoji stroSki za vzdrževanje, največja prebojna moč. Glavni zastopnik za Avstro-OgerBko: Oskar Huffzky, Dunaj V., Margarctliciistrasse 55. Lastna popravljalnlca. Prospekti zastonj in poštnine prosti. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetj e in smrt z zmanj šu j očimi se vplačili. Vsak član ima po preteka petih let pravico do dividendo. ištraaf vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitaiije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše drŽave z vsaskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnil« dajo: Generalni zastop v LJubljani, Segar pisarne so v lastnej hnčnej hiši GOcpodsklh ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih J cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne! podpore v narodne in občnokoristne deski, prav kakor pri nas, kjer se dovaža pesek in opeka po taki deski na stavbeni prostor. Na dvorišču je bilo na-voženo nekoliko kupov kamenja za zidanje. Mala cerkvica je na desni. Na tem mestu so torej zasramovali Pilatovi vojaki Krista, ga bičali, mu pljunili v obraz in ga imenovali kralja židovskega, ki se ni branil, ampak vse pretrpel, zavit v škrlatni plašč. Neotesani vojščaki pač niso razlikovali med posvetno oblastjo in oblastjo nad dušami, in njim se pač to ne sme šteti v zlo. Po tej poti je hodil najplemenitejši. in največji človek izmed vseh onih, ki so kedaj _:veh\ kakor ga še celo imenujejo oni, ki so se otresli vseh naukov cerkve. Ali Krist ni bil samo človek, ampak tudi Bog, in radi tega je ta zemlja posvečena. Ko sem stal zamaknjen tam pod svodom, hodile so mimo mene turške bule, kmeti so gonili svoje osle in poleg svoda je imel Arabec prodajalnico raz-n*h jestvin, semen in sladčič. Bil je petek in ob petkih je običajno, da molijo frančiškani križev pot. Okoli tretje ure so prišli menihi pred gostišče. Prva postaja, kjer je bil Jezus po krivici obsojen, to je tam, kjer je bilo rimsko sodišče, se nahaja znotraj turške vojašnice. Da bi ne nastale nikake homatije, opravi se molitev pred vrati vojašnice. Tudi po drugih postajah odmolijo frančiškani silno brzo svoje molitve in dirjajo naprej, da jim je skoraj težko slediti. Ta hitrica je sicer upravičena, ker se je bati izgredov, ako bi bil delj časa v teh ozkih ulica ustavljen promet. To dirjanje po svetem mestu je na vsak način nedostojno in kazalo bi sploh odpraviti te molitve na cesti, ako ni mogoče polagoma hoditi od postaje do postaje, ne da bi se s tem izzivala mržnja Muhame-dancev. Turški stražarji z biči v rokah so korakali ob strani sprevoda in pognali vsakega Arabca ali bulo, ki je hotela oo tem času preko ulice. Pot do cerkve sv. groba ni bogsi-gavedi prijetna. Že prej takoj po obedu sem skušal najti cerkev brez vodnika in načrta. Hodil sem po zakotnih ulicah navzgor in navzdol, dokler nisem prispel pred neki samostan, kjer so čepeli koptski menihi na tleh in me gledali vprašajoče, kaj da pač tu iščem. Z velikim trudom sem našel pot do gostišča. Tudi prava pot do cerkve sv. groba ni prijetna. Ozke, strme, smrdeče ulice, potem nizka vrata in stal sem na trgu, polnem ljudi, fes ob fesu. Kordon vojakov je postavljen pred cerkvijo, katere pročelje je silno zanemarjeno. Vsakomur mora pač biti čudno pri srcu, ko stopi v to svetišče Cerkev je bila vsa polna mužikov. Našel sem srbskega popa s parobroda, ki me je vodil po cerkvi. V obhodu nas objema mistična tema. Okoli groba gorijo neštevilne luči. Spustil sem se v kapelo sv. Jelene in občudoval najkarakteristič-nejše tipe grških in orijentalskih duhovnikov. Vse se pripravlja na pravoslavno Veliko noč. Šel sem potem proti jafskim vratom, odkoder pa nisem našel poti nazaj do damaskovih vrat. Najel sem si mladega Arabca, ki mi je kazal pot. Bil je pravoslaven in v dokaz je napravil križ ter govoril rusko z menoj. Peljal me je z gostišča potem do zidovja, kjer oplakujejo Židi nesrečno usodo Jeruzalema. Bil je isti dan velik praznik in Židi so bili v dragocenih oblekah. V soboto je bila moja prva pot k cerkvi sv. groba. Naravnost izključeno je, da bi si mogel cerkev natančneje ogledati, dokler trajajo premiki. Treba je čakati z natančnejšim ogledovanjem, dokler se romarji ne razidejo. Tem bolj pa me mika hoditi po cerkvi in opazovati te gruče raznih vernikov, kajti ni cerkve na svetu, kjer bi bilo zbranih pod edno kupolo toliko raznovrstnih konfesij kakor tu v cerkvi sv. groba. Solidni, dobro rejeni Bavarci in protestanti, kateri se prav nič ne trgajo za to ali ono ploščo in kapelo, temveč prepuščajo to borbo pristašem drugih veroizpovedanj, zastopajo zapad in njegovo kulturo in so v neznatni Tranjšini ter kazijo s svojimi ednoličnimi evropskimi oblekami to. pestro sliko. Obilo orijentalskih mnogobarvnih noš je videti. Manj slikovito so oblečeni Kopti, visoki, tanki ljudje, ozkih prsi, povsem zagorelega obraza, podolgaste glave in fiziognomije, jasno pričajoče, da niso Arijci in pripadajo čisto drugemu plemenu. Zaviti so v bele plašče. Velika noč je napočila in v Jeruzalemu biva več tisoč, pravijo da osem tisoč ruskih mužikov, kateri v trumah postopajo po ozkih ulicah, da se nam skoro dozdeva, da je Jeruzalem rusko gubernsko mesto. Prodajalci kruha, sadja in drugi trgovci hočejo šiloma govoriti po rusko in včasi se čuje po bazarju le ruski jezik. Trditev torej, da ima tu ruščina največjo veljavo, ni neutemeljena. Rusi podajo bazarju neki čuden koiorit; posebno v oni ulici, katera vodi dol do cerkve in kjer imajo prodajalci spominkov svoje lesene »dučane«, jih je vedno dovolj. Moleki vseh oblik, svete podobice v otro-čjenaivnem bizantinskem slogu, ikone vseh velikosti, palice za pope iz cedrovega lesa, mrtvaški prtiči, vse to je tam na prodaj. Turške bule, ubožne Židinje, Beduinke krepkih udov in temnih golih rok se gnetejo sredi gneče in mrki Beduini korakajo samozavestno in molčeči, ne ozirajoči se niti na levo, niti na desno. Po polzkih kamenitih ploščah se gnete vsa ti* pestra množica. Od daleč se čuje topot nekega težkega predmeta, ki udarja ednakomerno na tla. Dva kavasa se prikažeta, v roki imata dve dolgi palici, okovani spodaj in na vrhu s srebrom, oblastno stopata in bijeta s težkima palicama na tla. Za njima pridejo armenski duhovniki, divji sinovi narave temne polti z dolgimi črnimi bradami, ter strastno mirnimi potezami v obrazu, njim sledi armenski patrijah. Na glavah nosijo vsi črne kukulje. Patri-jarh se je podal v cerkev v spremstvu, katero je moralo vzbuditi med ljudmi bojazen in ne spoštovanje in katero je bilo bolj podobno kakemu vojaškemu sprevodu nego sprevodu krščanskega pastirja. Pomikali so se skozi vrata navzdol na trg pred cerkvijo. Vojaški kordon ni dopuščal, da bi kramarji prodajali svojo robo, rožne vence, amulete, trn- E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalio priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užtgalice •r ApollO-«B Naznanilo. Podpisani si usojara naznanjati slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da prevzamem vsled smrti svojega oCeta vodstvo in oskrbovanje staroznane gostilne „Pri Golobu" na voglu uilee Morelli. Skrbel bodem, da bode tudi v bodoče pos režba solidna kakor doslej. V Gorici, 1. maja 1903. Leopold Reja. ##^^^^########^#^#J»^##^#^i>_#^#^^#^ V nobenem slovenskem domu, zlasti ne v slovenskih društvenih dvoranah se ne sme pogrešati Prešernove sohe Ista Je uzorno izdelana v velikosti 42 om, ter stane samo 7 K. «&» Doprsni kip **> Janko Kersnika 25 srn velik, brez podstavka, za 3 krone, velikosti 22 em po K 1-80 — s podstavkom - kipca Simona Gregorčiča in Jenko-ta. Zabojčke radunim za lastno eeno. Vsa citalniika, bralna, ognjegasna In druga društva opozarjam na ugodno priliko, da okrase svoje domove z domačimi umotvori in vabim prav uljudno k narocbi Jernej Bahovec trgovina s papirjem in pisar, potrebščinami Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. ? ?^?$$f^#?|#$|ff9ff$f$V?Vtltt9?7V TrjjoVsko-obrtna re^i$troVaqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilno vloge obrestuje po 4l/i#» — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. ~- Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti. — Hentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-Ietno odplačevanje v" tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaSa vrednost Čateža 300 kron. Stanje 31. dec. 1902: Deloži: a) podpisani.........K 9-13.200'— b) vplačani.........» 305.874-50 Dana posojila..........» 1,248.171-07 ----------------- -------------Dopolnilni zaklad . . . . . . v "2JJ.TŽ9-23------------ Vloga................» 912.745-25 Zaloga piva iz prve kranjske Izvozne pivovarne in sladovne na par T. Fr dhlich - Vrhnika (Kranjsko). Priporoča se za bodočo sezono cen. gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho blagohotnih naročil izbornih vrst piva kakor: »Ekspertnomarčno*, »Kranjski biser« in »Granat-Porter« v sodčkih in steklenicah. Jamči se za solidno in točno postrežbo po najnižje mogočih konkurenčnih cenah. — Za udobnost con. gg. odjemalcev iz Vipavskega ima tvrdka na Goričici »pri Rebku« in v Dornbergu pri Alb. riinigoj-u z ledom in vedno svežim pivom dobro oskrbljene ledenice. Glavni zastopnik za Gorico in deželo Josip Rovan, s zalogo v Gorici — Rabatlšče štv. 20. | Schichtovo hranilno jedernato milo Q_####6#0##0 0#z varstveno znamko ® garantirano m prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. 'pr # # # # Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno zn mko. # # # # O q Zastop na debelo: Humbert Bozzini - Gorica. jeve krone in še celo ruske popise slavnosti svetega ognja, tiskane z rdečimi črkami. Prikorakal je cel bataljon turških razcapanih in umazanih vojakov male, slabotne postave, ki je novic prav po vojaško zasedel ves trg. Pred vhodom je stal turški policijski uradnik in segel vsaki po orijentalsko oblečeni osebi, koja se je podala v cerkev, v žepe in tipal po telesu, ali nima znabiti orožja pri sebi. Pri mazilnem kamenu je stalo več koptskih duhovnikov na levi in več ruskih popov na desni in delilo prihajajočo množico v dva tabora, kopti in verniki drugih vzhodnih veroizpovedanj so morali stopiti v cerkev na levi, mužiki pa na desni. Te varstvene naredbe so prepotrebne. Popoldne bode slavnost svetega ognja. Pred štirimi ali petimi desetletji je bilo umorjeno okoli svetega groba tri sto oseb in težko ranjenih dve sto. Turški vojaki bodo morali tudi danes skrbeti za red ob grobu kneza miru. Sveti ogenj. Obed v gostišču je bil uro prej, ker smo se nameravali podati k slavnosti. Navzoč je bil tudi avstrijski generalni konzul P., rodom Ljubljančan, ki piše svoje ime s pristno slovensko kljuko, in njegova soproga. Pri vratih sta Čakala Ali, kavas gostišča in kavas konzulata, imela sta zakrivljeni, precej dragoceni in posrebrnjeni sablji in oni dve težki palici. Šla sta na čelu in vdarjajoča na tla naznanjala domačinom, da hodijo za njima »Latinci«. Prišli smo nekoliko pozno v cerkev. Kako čudno je bilo slišati topot okovanih palic na cekvenem tlaku. Tudi obhod je bil natlačen z ljudmi. Drug' se je moral drugega držati, polagajoč mu roke na ramena, da je bilo mogoče se preriti. Iz rotunde se je slišalo popevanje, ploskanje, strašen krik in vik. Sedaj se je pa pričelo ruvanje in suvanje sredi gneče, da je bilo naravnost opasno. Silili smo v kapelo frančiškanov. Vojaki, kateri so bili tam razpostavljeni, so nas vlekli nazaj, mi smo se branili z rokami, kolikor je bilo mogoče. Slednjič se je konzul srečno preril naprej in neki turški j častnik je končno vendar spoznal, koga ima pred seboj.] n-ančiškani so se začeli hudovati po italijansko, dokler nas vojaki niso pustili v zakristijo. Ni bila šala, ruvali se toliko časa sredi največje gneče, in težko je bilo napraviti si pot. Položaj res ni bil posebno prijeten, in oddahnili smo se, ko i smo stopili v zakristijo. Po nekih zavitih stopnicah smo se vzpenjali navzgor, te stopnice, katere so tvorile pravcat labirint, so vodile na gornji obhod, kjer so lože za konzule. Stene so pobeljene in tu pa tam so nizke vratice v celice za menihe. Strašno je prebivati v njih, ni svetlobe ne zraka, j kakor piše neki potopisec. Ko smo stopili v takozvano ložo, to je nekoliko iz galerije rotunde ven moleči balkon, razkril se je pred našimi očmi prizor, kojega ni mogoče tako) brzo pozabiti. Okoli okinčane kupole svetega groba se vi-1 dijo sami rdeči fesi, zdivjani ljudje kričijo, ploskajo z rokami, metajo svoj fes preko glav drugih, vzdigujejo tu ali tam kakega posebno gorečega pristaša, katerega navdušeno po-| zdravlja ta ali ona stranka. Nekoliko nad menoj stoji našlo- j njen na zid mlad italijanski frančiškan, kateri mi pojasnuje to ali ono. Morebiti eno uro bodemo še čakali, in oni spodaj bodo morali toliko časa kričati, predno bodo priklicali svet' ogenj z nebes. Ni težko dokazati, da je kult svetega ognja starega izvira. Zabranjeno je bilo najprej človeku uporabljati ogenj in le po slepariji je postal Človek deležen iskre, katera mu je pomagala napredovati. Ne samo v Orčiji ampak tudi v Rimu so visoko spoštovali blagodejno moč ognja. Vestalke so vestno skrbele, da ni nikdar ugasnil sveti ogenj, nesreča bi pretila državi, ako bi plamen ugasnil po neprevidnosti. Katoliška cerkev pozna tudi kult svetega ognja. Ob veliki noči hitijo s treskami užganimi po božji službi domov in zakurijo v peči ali drugodi. Tak ogen prinaša srečo celi hiši. Simbol ima globok pomen, Krista so položili v grob, in bn je vstal kakor vzplamti ogenj. Armenci, Kopti in Abe- sinci pa verujejo, da pride sveti ogenj na veliko soboto naravnost z nebes in da se prikaže pri onih dveh luknjali ob strani kapele svetega groba. Kdor prvi ujame ta plamen, bode srečen. Tudi pravoslavni Rusi verujejo v to prikazen. Nekateri romarji shranijo sveti ogenj v neke svetilnice, potujejo takoj v Jafo in odtod v Rusijo. Vso pot silno skrbijo, da plamen ne ugasne. V Rusiji jih potem visoko čislajo Drugi si s svetim ognjem skušajo brado zažgati, oni, katerim se to posreči, so zelo časčeni, to vsaj se mi je pripovedovalo. Zvedel sem tudi, da so ti kričavi ljudje ravno pod nami egiptski kristijani ali abesinci, kateri se pa po veri imenujejo Kopti. Ti ljudje so pač kristijani le po imenu. V loži poleg nas je čepel na prepogah s cvetličnin ornamenti, naslonjen na svilene, rdeče blazine Jeruzalem^'" paša, pravni naslednik Poncija Pilata v posvetni oblasti. Paša, kateri je bojda vrlo udvorljiv in ki govori izborno francosko, je še mlad mož, okoli njega so stali naj^ji uradniki s fesi na glavi in v svetlosivih površnikih. Prod ložo se je dolgočasil siromašno oblečen policist z bičem v roki, pri vratih pa dva kavasa, najbrž dva Kurda s silno lepimi orlovimi nosi, okroglimi glavami in dolgimi, črnini! lasmi. Kak užitek mora biti za turškega pašo, gledati to komedijo, odrigajočo se v najsvetejšem svetišču krščanstva! Temni obhod okoli rotunde je čudno okrašen z raznovrstnimi oljnatimi slikami avstrijskih cesarjev, princa Evgen.% Ludovika Filipa ali kakega drugega francoskega vladarja z napudrano lasuljo. (Dalje pride.)