PoStnlna plačana V fotovfnL Leto XVI., štev. 108 pravniatvoi Ljubljana. Knafljeva ulica &. — reiefon ftt 8122, S123, 8124. &12&. 8120. Lnseratm oddeieJt: Ljubljana Selen-burgova UL 8. — Tel. 8492, M92. Podružnica Maribor: Uoapoatta ulica fit- 11. — releton tt 24A6. Podružnica Celje: Kocenova ulica 6t 2. — Telefon St_ 190 Računi pn post. ček. ca vodih: Ljubljana fit. 11.842, Praga člslo 78.180, Wlen ftt. 10?) .241. Nova generacija tnaršira Z današnjim dnem bo zagospodovala po starih ljubljanskih ulicah in belih novih cestah jugoslovenska akademska omladina. Zgrnila se je iz vseh krajev Jugoslavije, da v središču Slovenije prvič po osvobojen ju manifestira svojo odločno voljo, čuvati in izpopolnjevati vse historične pridobitve zedinjenja in osvobojenja, ki so udarile našemu narodu pečat suverene sile ter mu odprle vrata v veliko in lepo bodočnost. Ljubljana je od osvobojenja sem prejela že nešteto gostov ter ponovno dokazala svojo gostoljubnost in svoje nacionalno čustvovanje. Redkokdaj pa je imela v svoji sredi tako idealne goste, kakor jih to imela te tri dni. Tisoči jugoslovenskih omladincev, ki so prišli in še prihajajo v Ljubljano na kongres jugoslovenske nacionalne omladine, so nosilci naše bodočnosti, moči in napredka, kri naše krvi, nada naših nad in most iz težke preteklosti v lepšo bodočnost. Ko bodo bataljoni naših mladcev korakali v strnjenih vrstah po ljubljanskih Ulicah ter z mladostnim srcem manifestirali za veliko in nedeljivo domovino, t>o tisočerim starim Ljubljančanom zaigralo srce v spoznanju, da ni bila zaman njihova vera v življenjsko sposobnost naše rase. Stari veterani borcev za enakopravnost slovenske besede v mačehovski Avstriji, ki so si od ust pritr-govali borne vinarje, da očuvajo našo mladino pred navalom potujčevanja, bodo te dni doživljali žive dokaze upravičenosti svoje vere v poslanstvo jugoslovenske mladine. Z njimi pa se bodo prepričali tudi slovenski omladinci iz let Endlicherja in Jenka, da so njihovi današnji nasledniki ohranili svoje pošteno bistvo kljub vsem viharjem in preizkušnjam v dobi po vojni. Ostali so zakoreninjeni v zemlji in narodu, iz katerih so izšli med grmenjem topov in smrtnimi kriki umirajočih borcev za svobodo in zedinjenje. Pogled po svetu nam kaže, da v današnjih motnih časih skoro pri vseh narodih velike fraze in bojne krilatice igrajo tako vlogo kakor v prejšnjih generacijah že dolgo ne. Najčešea med njimi je ona, ki v najrazličnejših variacijah propoveduje potrebo, da stopijo v ospredje novi ljudje, pometejo s stari-li in tako zamenjajo generacijo. Na žalost se le prečesto izkaže, da so propo-vedniki teh idej mnogokrat ljudje, ki so sami v svojem mišljenju zaostali za tokom časa ter izgubili neposreden stik s svojim narodom in svojo zemljo. Ko govore o potrebi novih ljudi z novo moralo in novimi programi, navadno ne mislijo na one, ki bi prišli za njimi in bi bili res novi, marveč vidijo nosilce nove dobe le v sebi. Zato vidimo križem sveta, da so se v nervoznosti in nestrpnosti današnjih časov res marsikje menjali ljudje, le redkokje pa z njimi tudi generacija in doba. Tudi v Jugoslaviji se slišijo močni klici po novi dobi in novi generaciji. Redek je, M si ju ne bi želel. Toda kar se je izkazalo drugod, velja tudi za nas: iz starih, z atavizmi preteklosti obremenjenih vrst takega prerojenja ni pričakovati. Novo dobo bo tudi v Jugoslaviji nosila na svojih plečih doraščajoča mladina, med njo v prvi vrsti akademska mladina, ki bo te dni zborovala v naši sredi. Je to generacija, prežeta šestoja-nuarskega duha v njegovem najidealnej-šem smislu, generacija trdnega značaja, intelektualnega poštenja ter železne volje in neomajne vere glede svoje in narodove bodočnosti. Za to mladino notranja ureditev države ni več problem historičnega državnega prava, marveč le problem spiotrenosti. Za njo državno in narodno edinstvo nista predmet pogajanj, marveč narodna svetinja in edina garancija za obstoj in bodočnost zedi-njene države. Vzrasla pod svobodnim solncem Jugoslavije, gleda ta mladina na bistvo države vse drugače od starejših, ki so jim mnogim roke še ožuljene od nedavnih suženjskih verig. Za njo ni vprašanje, kako je bila zgrajena naša država in kateri del našega naroda je doprinesel za osvobojen je večje in težje žrtve, nego samo to. kako s premišljenim in treznim delom poglobiti duhovno edinstvo med narodom od Triglava do Strumice ter ga preikovati v celoto, enotno po duhu, čustvih in težnjah. Prisotnost te mladine, ki že danes trka z mlado in krepko roko na vrata, lahko navda s tolažbo tudi one pesimiste, ki gledajo na naš položaj in razvoj z vidika dnevnih skrbi in dogodkov. Mladina, ki je danes med nami, je in tudi mora biti mladina dela, prežeta smisla za realno in pozitivno udejstvovanje. Ona odklanja ceneno demagogijo in dobro loči fraze starih od programatičnih udarnic mladega idealizma. Njena pravica je, da ne pozna m ne priznava taktike kolebanja, neodrejenosti in večnega cincanja. Odločena, hoditi po jugo-slovenski poti, vidi pred seboj samo eno linijo, začrtano ji od pokojnega njenega največjega prijatelja, kralja Ueddnite-lja. Verujoča v veličino jugoslovenske misli kot sintezo vsega najboljšega, kar je v našem narodu, stopa odkritega čela pred našo javnost ter moško izpoveduje svoj jugoslovenski program. LjuM]aita, sobota 11. maja 1935 Cena t Din Naročnina znate mesečno Din 26.— Za inozemstvo Din tO.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 8128, 8124, 8126, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon ftt_ 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica fttev. 1. Telefon tt 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. ZASEDANJE BALKANSKE ZVEZE Uvod v zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze je tvorila svečana proslava ritmunskega narodnega praznika, ki je podčrtala solidarnost balkanskih držav Bukarešta, 10. maja. p. Svečanejše nego prejšnja leta je danes Rumunija proslavila svoj največji narodni praznik, dan uedinjenja vseh rumunskih pokrajin. Svečanosti je dalo še posebno obeležje dejstvo, da so se danes zbrali v rumunski prestolnici zunanji ministri držav Balkanske zveze, med njimi tudi jugoslovenski ministrski predsednik in zunanji minister g. Bogoljub Jevtič. Tako se je današnji narodni praznik • pretvoril ne samo v manifestacijo sloge ru-munskega naroda, temveč tudi v veličastno manifestacijo solidarnosti držav Balkanske zveze. Svečanostim je prisostvoval razen tega bivši francoski ministrski predsednik in zunanji minister Paul Boncour, ki je pred dvema dnevoma prispel v Bukarešto. Njegova navzočnost je ob enem podčrtala zavezništvo med Rumunijo in Francijo. Za današnje svečanosti so se vršile velike priprave. Rumunska prestolnica je bila vsa v zelenju in zastavah. Na velikem trgu pri kraljevem dvorcu Co-troceni je bila postavljena častna tribuna, na kateri so prisostvovali svečanostim kralj Karol s člani kraljevskega doma, člani vlade, zunanji ministri Balkanske zveze in diplomatski zastopniki. Po službi božji je bila velika vojaška parada, ki je napravila na vse prisotne najlepši vtis. Po končanem defileju, ki mu je prisostvovalo okrog 300.000 ljudi, ves čas živahno vzklikajoč kralju in članom vladarskega doma, je kralj Karol po vrsti sprejel gg. Jevtiča, Ma- ksimosa in Ruždi Arasa ter Boncourja in ostal z njimi v daljšem razgovoru. Opoldne je bil na dvoru gala banket za povabljene goste, med njimi ministre Balkanske zveze. Popoldne so ministri napravili drug drugemu posete, zvečer ob 6. pa so se sestali k prvi konferenci stalnega sveta Balkanske zveze v prostorih zunanjega ministrstva. Rumunski listi so izšli danes v svečanih izdajah. Na prvi strani prinašajo poleg slike kralja Karola slike zunanjih ministrov držav Balkanske zveze, katerim posvečajo tople pozdravne članke in poudarjajo pomen tokratnega zasedanja Balkanske zveze, ki se vrši v času, ki je dokaj kritičen za razvoj mednarodnih prilik v Evropi. Vsi izražajo nado, da bo tudi tokrat prišla do izraza popolna solidarnost balkanskih držav, ki je steber miru v tem delu Evrope. »Universul« posebno poudarja dejstvo, da Balkanska zveza omogoča pristop vsem balkanskim državam, nato pa poudarja miroljubni značaj te mednarodne organizacije, ki služi splošnim interesom Evrope. Balkanska zveza, poleg Male antante važen mednaroden činitelj, bo v Bukarešti razpravljala tudi o problemih, ki imajo vzlic temu, da niso samo balkanski, zveze z interesi balkanskih držav, zlasti, v kolikor se tičejo stabilizacije miru s spoštovanjem pogodi) in mednarodnih obveznosti. Ker je Nemčija odpovedala nekatere klavzule versajske mirovne pogodbe, je danes toliko večja potreba po organi- ziranju kolektivne varnosti. Regionalni dogovori, ki jamčijo medsebojno varnost in ki so temelj Balkanske zveze in Male antante, odpirajo najboljša pota k splošnemu miru. V tem duhu bo svet Balkanske zveze proučil vse mednarodne probleme, ki so na dnevnem redu in med katerimi je tudi vprašanje podu-navskega pakta. Medbalkanska solidarnost je bila, je in bo resnično koristna za evropski mir. To pot bo enotnost nazorov in solidarnost držav Balkanske zveze ponovno poudarjena v interesu splošnega miru. Medsebojni obiski in prva seja Bukarešta, 10. maja. AA. Na kosilu pri Nj. Vel. kralju Karolu ©o bili ministri in vsi delegati Balkanske zveze. Kosila sta se nadalje udeležila predsednik rumunske vlade Taterescu in zunanji minister Titulescu. Po kosilu se je Nj. Vel. kralj Karol raz-govarjal z jugoslovenski m ministrskim predsednikom Jevtičem, nato s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom in končno s voditeljem grške delegacije Maksimosom. Ob 16. je ministra Titulesca obiskal predsednik jugoslovenske vlade Jevtič, ob 16.30 pa vodja grške delegacije minister Maksi-mos. Nato so voditelji delegacij položili venec na grob Neznanega junaka. Svečanost 6e je vršila po običajnem ceremonijalu in je častna četa pozdravila ministre- Svečanosti so prisostvovali tudi poslaniki vseh držav Balkonske zveze v Bukarešti. Prva seja konference Balkanske zveze je bila od 18. do 19.30. Po seji sta Tatarescu in Titulescu vrnila obiske Jevtiču, Maksi-mosu in Ruždi Araeu. Italija prihaja polagoma do spoznanja Rim, 10. maja. w. Danes v Bukarešti otvor-jeni konferenci Balkanske zveze posvečajo italijanski listi veliko pozornost. Splošno opaža velik preokret v razpoloženju It? lije nasproti narodom v srednji, vzhodni vn jugovzhodni Evropi. Vidno mesto so do-oile v italijanskem tisku tudi izjave Boncourja in Titulesca o odnošajih med Italijo in Francijo ter med Italijo in Malo an-tanto. Listi govorijo tudi o možnosti, da bi se obe antanti spojili v eno zvezo držav, ki bi lahko računala tudi na podporo Italije. „Temps" o važnosti Balkanske zveze Pariz, 10. maja b. Posvetovanjem Balkanske zveze v Bukarešti in razmeram na Balkanu posveča današnji »Temps« uvodnik, v katerem pravi, da sta Mala antanta in z njo enako usmerjena Balkanska zveza močan faktor miru in reda na Balkanu. Trenutnim posvetovanjem zastopnikov Balkanske zveze se pripisuje zelo velik pomen, ker zahteva proučitev vprašanj, o katerih se bo govorilo na rimski konferenci, predvsem problem zopetne oborožitve 'Avstrije, Madžarske in Bolgarije, skrbne priprave. Miroljubno stališče in vpliv Balkanske zveze bosta tem vplivnejša, čim močnejši bo položaj onih držav, ki tvorijo ta blok. Proslava romunskega narod, praznika v Pragi Praga, 10. maja b. V proslavo romunskega državnega praznika je bila dopoldne v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda svečana služba božja v romunskem jeziku, popoldine pa je bil sprejem pri praškem romunskem pos>laniku Emandiju Sprejema so se udeležili minister za narodno obrambo Bradač, kancelar dr. ša-mal, člani praškega diplomatskega zbora, pooblaščeni minister dr. Krofta in prima-tor dr. Baxa. Laval v Varšavi Na potu v Moskvo je včeraj popoldne prispel fran- coski zunanji minister v srčno Berlin, 10. maja AA. Francoski zunanji minister Pierre Laval je prispel davi ob 8.32 na berlinsko postajo »Zoološki vrt«, kjer je vstopil v njegov voz francoski poslanik v Berlinu Francods Poncet. Vlak je nato nadaljeval pot do šlezke postaje, kjer je postal 20 minut. Tu so Lavala pozdravili sovjetski poslanik Surič in člani francoskega poslaništva. V imenu zunanjega ministra Neuratha ga je pozdravil svetnik poslaništva Rintelen, ravnatelj sapadno-evropskega odklelka v nemškem zunanjem ministrstvu. Vlak je ob 9.14 nadaljeval pot proti Varšavi. Ojačenje francosko-poljskega prijateljstva Varšava, 10. maja g. Zunanji minister Laval je prispel v Varšavo popoldne ob 17.50. Komentarji poljskega tiska o njegovem obisku so vseskozi presrčml. Laval je bil že na videz sprejet precej bolj prijazno kakor pa njegov prednik lani spomladi. Namesto lanskih mučnih Barthoujevih vprašanj o vsebini in pomenu nemško-poljskega dogovora so pri sedanjih razgovorih v Varšavi na dnevnem red« vprašanja Pilsudskega in Beeka o smislu in praktični uporabi nove francosko-ruske pogodibe. čeprav so v Varšavi s formalno stranjo te pogodibe zadovoljni, žele vendar poljski vojaški krogi zvedeti podrobnosti o njenem izvajanju v primeru potrebe. Poljiska vztraja na tem, da prehod ruske armade preko njenega ozemlja ne more priti v poštev, in ee tndi noče sprijazniti z možnostjo, da bi ruske čete korakale mimo njene severne ali južne meje. Varšavo, kjer je bil pre-sprejet Gospodarska vprašanja bodo pri sedanjih vojaško-političnih razpravah bržkone povsem v ozadju, zlasti, ker so na francoski strani demantirali vesti o dovolitvi kredita za nove ruske železnice. Tudi o naknadnem dovoljenju izostale druse tranše posojila za poljsko železniško zvezo iz Zgornje šlezije do Vzhodnega morja, ki naj. bi sfolžila kot nadomestilo v tem pogledu, seveda ni več govora. Francoska vlada je sporočila, da pariški denarni trg do nadaljnjega ni več sprejemljiv za taka posojila. Poljski vladni politiki upajo doseči pri razgovorih z Lavalom, da bi Francija svoje prijateljstvo z Rusijo ocenjevala bolj kritično in svojo zvezo s Poljsko v večji meri. Razen tega žele, da bi odvrnili svojega zapadmega zaveznika od misli, po kateri naj bi se posamezne stare in nove pogodbe v Evropi združile v skuonem dogovoru, in sicer v smislu prvotno nameravanega vzhodnega pakta. Sestanek Lavala s poljskimi} državniki torej ne bo prinesel novega preokreta v položaju vzhodne Evrope, temveč naj bi ga še bf>M stabiliziral, pri čemer sta zainteresirani obe stranki. Pilsudski se ne bo sestal z Lavalom Varšava, 10. maja. A A. Uradno razglašajo, da Pilsudski zaradi slabega zdravja ne bo mogel sprejeti francoskega zunanjega ministra Lavala. Iz privatnega vira se do-znava, da boleha maršal Pilsudski za težko uremijo. Kriza je sicer že minila, vendar je maršal precej oslabel in zbuja njegovo stanje še vedno skrbi. Abesinski cesar grozi s splošno Protest abesinske vlade proti izjavam italijanskega držav, podtajnika za kolonije v rimskem parlamentu Mussolini odpotuje danes v Florenco Njegov sestanek z avstrijskim državnim kancelarjem Schuschniggom svoje pomisleke glede italijanskega »tališča. Seveda bosta razpravljala tudi o drugih vprašanjih napovedane podunavske konference. London, 10. maja. b. »Daily Telegraph« poroča iz abesinske prestolnic« Addis lAbebe: Abesinski cesar je izjavil, da bo odredil splošno mobilizacijo in pozval vse sposobne moške pod orožje, če bo Italija nadaljevala svoje priprave za vojno. Obenem ie izrazil upanje, da bo 20. maja na zasedanju sveta Društva narodov storjen odločilen korak za mirno rešitev abesinsko-itali lanskega spora. Abesinski zunanji minister je naročil odpravniku poslov v Rimu, naj na pristojnih mestih protestira proti žaljivim izjavam italijanskega kolonijalnega tajnika Lessone v italijanskem parlamentu. Protest navaja, da je Abesinija, ki ji Lessone očita, da ni spoštovala obveznosti pogodbe iz 1. 1928., dejansko morala pozvati Društvo narodov na pomoč, da se je uvedlo v tej pogodbi določeno poravnalno postopanje. Abesinija je kljub vojnim pripravam Italije zavzela mirno stališče ter večkrat brez uspeha zahtevala uvedbo poravnalnega postopanja. Protest se končuje z izjavo, da je državni tajnik Lessona prezrl obveznosti, ki jih je Italija kot pogodbenica in kot članica Društva narodov prevzela za ohranitev politične neodvisnosti in teritorialne nedotakljivosti Abesinije. London, 10. maja AA. Reuterjev urad poroča: V Rimu prevladuje vtia, da je vojna z Abesinijo neizogibna. Današnji članek »Gicrnala d* Italia« o oboroževanju Abesinije je napravil globok vtis. V Rimu trdijo, da je Abesinija že proglasila mobilizacijo in da lahko že v 20 dneh osredotoči prav izdatne vojaške sile proti sosednjim italijanskim kolonijam. Na meji italijanske Somalije so pospešili gradnjo novega letališča in postavili več novih radijskih postaj. Nemci oborožujejo Abesinijo Rim, 10. maja. AA >Giomale d'ItaKai obtožuje Nemčijo, da v prvi vrsti ona pošilja Abesintiji puške, strojnice, protiletalske topove, oklopne avtomobile in Junkersova letala. Od januarja do aprila je prišlo iz raznih evropskih držav v Abesinijo nad 10 tisoč brzostrelnih pušk in okoli 200 strojnic. Ves ta materija! je prišel bodisi na podlagi pogodb, ki določajo 'zplačilo v obrokih do devet let. bodisi n«a podlagi posrodb o zamenjavi za abeeinsko blago, predvsem za kavo. Razen tega je po zatrjevanju »■Giornale d' Italia« neka velika banka, anana po vsej Evropi odprla zmateo kredit abesinskemu cesarju osebno. Na koncu članka list poudarja, da obstoji konvencija o trgovini z orožjem in d« jf» to konvencijo treba spoštovati. Rim, 10. maja. b. Jutri dopoldne bo ministrski predsednik Mussolini odpotoval z letalom v Florenco, kjer se bo sestal z avstrijskim zvezmm kancelarjem dr. Schuschniggom. Razgovoru pripisujejo velik političen pomen. Čeprav zatrjujejo listi, da je prihod avstrijskega kancelarja Schuschnigga v Florenco povsem zasebnega značaja »n da je prišel samo na oddih, pa je vendar ravno v sestanku z Mussolinijem glavni pomen njegovega prihoda v Italijo. V diplomatskih krogih smatrajo kot glavni povod Schuschniggovega potovanja neraapolože-nje v avstrijski vladii zaradi beneških sklepov. Avstrijska vlada namreč ni povsem soglasno z naziranji. ki so se pojavila na beneškem sestanku o vprašanju restavracije Habsburžanov Na Madžarskem je ministrski predsednik Gombos odkrit nasprotnik habsburške restavracije, kar pa se tiče Italije, obstoja precejšnja »ličnost v naziranjih Mussolinija ter Male antante o problemu Habsburžanov in prepovedi njihove restavracije. Zato bo Schuschnigg, kakor napovedujejo, označil Mussolini ju Vprašanje revizije mirovnih pogodb Pariz, 10. maja. g- Agenitura »Radio« poroča iz Rima, da j« bilo na konferenci v Benetkah zadovoljivo urejeno vprašanje revizije mirovnih pogodb, ki ga je sprožila Madžarska, ker so po Mussolini je vem nasvetu ugotovili, da bi se dale morebitne izpremembe mirovne pogodbe izvesti samo v okviru pakta Društva narodov odnosno čl. 19 tega pakta. Glede vojaške enakopravnosti se je Madžarska zadovoljila z načelnim zagotovilom. Ista agentura zatrjuje, da habsburško vprašanje v Benetkah siploh ni bilo na dnevnem redu, ker ni aktualno. V italijanskih krogih izjavljajo, da je mednarodnega značaja in da bo vprašanje neodvisnosti Avstriie rečeno z organiziranjem varnosti v srednji Evropi. Medsebojna podpora baltiških držav Kovno, 10. maja. d. Litovski zunanji minister Lozoraitis, namestnik latiškega zunanjega ministra Munters in estonski zunanji minister Seljamaa, ki so v sredo končali svoja posvetovanja v Kovnu, so zastopnikom tiska izjavili, da je njihova konferenca potekla v povsem prijateljskem duhu in pomeni korak naprej v sodelovanju baltiške zveze pri reševanju aktualnih zunanjepolitičnih vprašanj. Komunike, ki ga je izdala litovska brzojavna agencija, ugotavlja, da se bodo prizadevanja za zagotovitev miru ▼ vzhodni Evropi, ki so prišla prvotno do izraza v načrtu vzhodnega pakta, nadaljevala in so doslej v toliko uspela, ker so prizadete države pristale na misel kolektivnega in regionalnega varnostnega sistema. Litva, La-tiška in Estonska so pripravljene aktivno in pošteno sodelovati pri vsaki akciji, ki ima za cilj ojačenje varnostnih garancij v vzhodni Evropi. Baltiški zunanji ministri bodo proučili in poglobili svoje sodelovanje v duhu pakta Društva narodov ter so se odločili nuditi si medsebojno politično in diplomatsko pomoč po določbah čl. 1.1 baltiškega sporazuma o zbližanju od 18. avgusta 1927. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov baltiških držav bo meseca decembra v Rigi. Obisk francoske mornarice v Neaplju Neapelj, 10. maja. AA. Obisk francoske mornarice v Neaplju poteka v atmosferi prisrčnega prijateljstva med Francijo in Italijo. Admiral Mouget, poveljnik franco- ske pomorske esikadre, je priredil včeraj obed na čast italijanskim pomorskim častnikom z ladij, ki so zasidrane v Neaplju, kamor so prišle pozdravit svoje francoske tovariše. Banketa na admiralski ladji »Al-gerie« so se udeležili poleg drugih francoski poslanik v Rimu grof de Chambrun, italijanska admirala Burzald in Bucci, poveljnik neapeljske divizije ki mnogi zastopniki civilnih in vojaških oblasti v Neaplju. Na palubi ladje so izročili raznim osebnostim francoska in italijanska odlikovanja. Francoski poslanik de Chambrun in dva francoska admirala sta odpotovala danes v Rim, kjer jih bo sprejel predsednik italijanske vlade Mussolini Velika vojaška parada v Londonu London, 10. maja. AA V proslavo vladarskega jubileja Nj. Vel. kralja Jurija V. je bila danes na velikem vojaškem vežba-lišču v Salisburyju velika revija motoriziranih čet. Pri tej priliki je nastopil 12. ulanski polk prvič v motorizirani obliki z oklopnimi avtomobili na 6 kolesih. Prav tako je nastopilo veliko število težkih tankov z oddelki topništva na težkih in hitrih motornih vozilih. Beograd, 10. maja A A. V zvezi s službo božjo, ki je bila na pobudo vlade v beograjski saborni cerkvi 6. t. m. v proslavo 251etnega vladarskega jubileja Nj. VeL kralja Jurija V., je poslanik Velike Britanije v Beogradu izrekel svojo zahvalo predsedniku jugoslovenske vlade za to pozornost. V zahvali naglaša, da je ta manifestacija tudi to pot pokazala, kolikšne so »vzajemne simpatije in priiateliska čuvstva med obema kra1'evskima rodbinama in narodoma Velike Britanije in Jugoslavije.« Novo poganstvo v Nemčiji Vedno ostrejša borba proti krščanstvu — Trije glavni poganski pokreti — Tudi Ludendorff je med preroki Berlin, 8. maja. Hiitlerjevski pokret, ki je zajel vse gmotne in dnhovne pojave nemškega življenja je začel vedno bolj občutno posegata tudi na versko polje. Fanatični nemška nacionalizem ne more najti sožitja z univerzalizmom krščanstva, pa kaže zaradi tega od vsega početka stremljenje, da si ustvari tudi svojo posebno, nemško vero. Tako je prišlo do pokretov za po-vcratek k staremu germanskemu poganstvu, čeprav seveda v modernizirani obliki. Novi nemški poganski pokret še nd enoten, marveč je razdeljen na tri glavne skupdne, ki so složne le v odklanjanju obeh krščanskih cerkev v Nemčiji, katoliške in evangelske. Prvo skupino tvori protikatoliški pokret pod vodstvom Ar-turja Dinterja, ki hoče organizirati nekako nemško narodno cerkev; ta pokret bi se zadovoljil še s tem, da bi se krščanstvo prilagodilo naukom narodnega socializma. Druga skupina je ona generala Luden-dorffa in bivše zveze »Tanenberg«, ki gre že dalje in radikalno odbija vse, kar je krščanskega. Tretja, najštevilnejša skupina pa je »pokret severne svobode«, ki stremi za tem, da privede vso Nemčijo v novo versko organizacijo, nazvano ».Severno vero«, ki naj bi tvorila tudi novo nemško narodno vero. ArtuT Dinter je bil predsednik narodno socialistične frakcije v turinškem deželnem zboru. Že tedaj je propagiral nekako »duhovno krščanstvo« a je prišel v tak konflikt z vodstvom stranke, da je bil iz stranke izključen. Toda ko je Hitler prišel na oblast, se je znal zopet uvrstiti med njene voditelje. Din ter je v ideal je. napraviti is svoje narodne cerkve držav-ao cerkev. Do tega mu pa še mnogo manjka in zaenkrat se njegovo delo omejuje na ostre napade proti katoliški cerkvi, na katero bi na vsak način rad nahnjskal državo. Po svojem nauku bi želel zamenjati obe nemški krščanski veri s skupnim krščanstvom, ki pozna še vedno Kni-eta, toda v severno-poganskem razumevanj« njegovega lika. Verski pokret, ki mu načelu jeta general L/udendorff in njegova žena Matilda beleži uspehe zlasti med bivšiimi vojaki Dočim naglaša Dinter za smoter svoje borbe ustanovitev državne vere na temelju »prečiščenja krščanske osnove«, odklanjajo Ludendorff o vi verniki na fana- tičen način vse krščanstvo. Ker so Lu-dendorffova gesla naperjena proti ustanovam, katerim danes še vedno pripada večina nacionalno socialistične stranke, so bile njegove verske organizacije pred kratkim zabranjene. Najaktivnejši med nasprotniki krščanstva je »pokret severne svobode«, ki ga vodita profesor Wilhekn Hauer ki pa zna-, ni grof Reventlovr. Tajno podpirajo ta pokret tudi poveljnik S. S. oddelkov Bimm-ler, Hitlerjev namestnik Rudolf Hefts in pa voditelj delavske fronte dr. Ley. Dobrohotna nevtralnost, s katero gleda vlada na vse te pokrete, ima za posledico, da se novo poganstvo v Nemčiji močno širi. PTed nekaj dnevi se je vršilo v ogromni dvorani Sportpalasta v Berlinu zborovanje enega teh poganskih pokretov (Deutsche Glaubensbewegung), ki ni zbudilo senzacije toliko po ogromni udeležba, kakor zaradi tega, da so bili prisotni tudi odlični ki iz neposredne Hitlerjeve okolice. Kot glavni govornik je nastopil Hauer ki je sicer opustil direktne napade na krščanstvo, vendar se je skozi ves njegov govor vlekla kakor rdeča mit misel, da dober Nemec ne more biti kristjan in da je za Nemca le Nemčija lahko sveta dežela. V velikonočnih praznikih je ministrstvo za propagando dalo nemški radio dvakrat na razpolago poganskemu pokrebu. Obe predavanji sta bili od začetka do konca čista propaganda za poganstvo. Posledica širjenja poganstva v Nemčiji ob naklonjeni pasivnosti vlade so vedno češči napadi na krščanske vernike, zlasti na katoličane. Nadvse slabe izkušnje imajo v tem oziru romarji, ki so v velikonočnih praznikih posetili Rim. Ko so se v skupinah vračali, so jih ob prihodu v Nemčijo skoro vse napadli hitlerjevski oddelki ter jih pretepla, oblasti pa so jih potem večinoma vtaknile v koncentracijska taborišča z utemeljitvijo, da ao se v Italiji preveč klečeplazno obnašali in demonstrativno navdušeno pozdravljali papeža. Podobne represalije pa se vrše tudfi proti protestantski cerkvi in zlasti v zadnjih dneh kar trumoma zapirajo pastorje, ki nastopajo proti poganskim naukom. Zato vedno bolj prevladuje prepričanje, da bo hitlerizem, kadar se mn bo adel ugoden čas. z vso silo udaril tudi po obeh krščanskih cerkvah ln res poskusil spraviti Nemce v novo vero modernega poganstva. Prihod novega francoskega poslanika Beograd, 10. maja. AA. Davi ob 7.35 je prišel v Beograd novi francoski poslanik na našem dvoru grof Robert de Dampierre s soprogo. V imenu predsednika vlade in zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča ga je pozdravil g. Novakovič, na peronu pa je bilo zbrano tudi osobje francoskega poslaništva, člani francoske kolonije v Beogradu in večja skupina tujih ie domačih novinarjev. Slovo poljskega poslanika Schwarzburg-Giintherja Beograd, 10. maja. AA. Poljski poslanik na našem dvoru g. Sehwarzburg - Gunther bo v kratkem zapustil Jugoslavijo in odšel na svoje novo mesto. V Jugoslaviji je bil Štiri leta. V tem času si je pridobil splošno spoštovanje in mnogo prijateljev v vseh vrstah beograjske družbe, katere življenje je spremljal z veliko pozornostjo. Gosp. Schwarzburg - Gunther je delal z uspehom za utrditev zvez, ki družijo Poljsko in Jugoslavijo. Z njegovim prizadevanjem je poljsko • jugoslovenska liga združila okoli sebe vse prijatelje Poljske in Jugoslavije ter tako pripomogla k boljšemu medsebojnemu sporazumevanju na vseh poljih političnega, kulturnega in družabnega življenja. Odlikovanja Beograd, 10. maja. p. Ob upokojitvi so bili odlikovani: z redom sv. Save II. stopnje Anton Nagode, sodnik stola sedmorice v Zagrebu; z redom sv. Save III. stopnje dr. Ivan Premšak, sodnik okrožnega sodišča v Celju; z redom sv. Save V. stopnje Jurij Karba, vodja zemljiške knjige sreskega sodišča v Mariboru, in Ivan Vidma-jer, pisarniški uradnik pri sreskem sodi-Sču v Ormožu. Z redom Jugoslovenske krone V. stopnje je odlikovan Josip Miklavžič, ravnatelj pisarne stola sedmorice, oddelka B v Zagrebu. Kongres mednarodne protižidovske lige Niirnberg, 10. maja. AA. Tu je bil včeraj velik shod mednarodne protižidovske lige. Med uglednimi tujci, ki so se ga udeležili, je bil tudi Jean Boisselle. francoski književnik in vojni invalid. Glavni govornik na shodu Streicher je na koncu svojega govora pozdravil Boissella in dejal med drugim: Naš dragi gost naj vzame s seboj v domovino poslanstvo, da si Nemčija želi miru. Boisselle je odvrnil, da bo čas odstranil mnogo zgodovinskih laži, ki kale razmerje med francoskim in nemškim narodom. Kot bivši bojevnik in voini invalid želi odkrito povedati, da so po njegovem prepričanju židje mnogo pripomogli k sporu med Nemci in Francozi. Izpremembe v čsl. diplomaciji Praga, 10. maja. AA. Ministrski svet je siki eni 1 predlagati predsedniku republike razne diplomatske izpremembe. Za poslanika v Atenah bo imenovan g. Palier, v Ankari g. Halau, v Mexiki Kibal, v Rigi pa poslaniški svetnik Lira. Volitve v črnomeljskem srezu Ker se razširjajo neresnične vesti o poteku volitev v črnomeljskem srezu, izjavlja kr. banska uprava v Ljubljani, da so se volitve izvršile v miru in redu. V ponedeljek, dne 6. maja ob 9. dopoldne, torej po izvršenih volitvah, pa je prišlo do demonstracij, pri katerih je bila ena oseba ranjena ter je poškodbam podlegla. Kr. banska uprava zato opozarja, da se bo proti raznašalcem neresničnih vesti z vso strogostjo po zakonu postopalo. Velika poneverba pred mariborskim senatom Maribor, 10. maja Dopoldne se je pričel pred malim kazenskim senatom proces proti bivšemu Šefu mariborske telefonske in telegrafske sekcije 531etnemu Ivanu Bračku. Obtožnica je zelo obširna in ga med drugim obtožuje utaje pri izvrševanju javne službe v pogledu zaupane mu imovine. Navaja, da je v času od leta 1925. do septembra 1933 od denarja, ki so mu ga nadrejene oblasti nakazale za kritje izdatkov, utajil znesek 155.485 Din. Nadalje navaja obtožnica, da je obtoženec sam ali s pomočjo drugih delal lažne listine odnosino računska potrdila, in sicer je obtožen, da je ponaredil 10 računov tvrdke Anton Pahar v višini 4620 Din, 20 računov tvrdke »Balkan« za 10.000 Din, 14 računov Splošne stavbne družbe v vi Sni 5998 Din in 9 računov tvrdke »Kovina« v višini 2429 Din. Razen tega so oškodovane tvrdke Karol Lotz. Rudolf Polh, Avgust Žlahtič, Franc Weiler, Gustav Bernhardt, Josip Tihy in mestna plinarna, Ti računi so opremljeni z žigi »plačano«. Bračiko je bil 9. septembra 1933 suspendiran. Za današnjo razpravo je vladalo izredno zanimanje. Bile so zaslišane priče prizadetih tvrdik, zlasti pa izvedenec dr. Suhač od ljubljanske poštne direkcije, ki je domala 8 mesecev vodil natančno preiskavo. Malemu senatu predseduje višji sodra svetnik Tombak, prisednika sta dr. Kotnik in Kolšek. obtožbo zastopa državni pravd-nik Sever. Obtoženca zagovarjata dr. šnu-derl in dr. Rozina. Razprava je trajala od 9. do 13., nato je bila prekinjena in se je pričela ob 15. ter je trajala do 18.30. Zaradi izredno obširnega materijala je bila prekinjena in se bo nadaljevala jutri, v soboto dopoldne. Predvidoma bo traiala ves dan. Insolventnost Nemčije Berlin, 10. maja. AA. V svojem' gospodarskem poročilu naglaša svetnik nemške dTŽavne banke Eioke med drugim: Če hočemo, da postane Nemčija zopet popolnoma solventna, moramo najprej ukiniti za več let vso službo posojil. Prav tako bo morala Nemčija ukiniti plačevanje svojih zunanjih dolgov, dokler se položaj svetovne trgovine ne bo izboljšal in bo Nemčija lahko obnovila svoia plačila. Solnčni mrk na Japonskem Tokio, 10. maja AA. V Hokaidu bodo 19. junija opazovali popolni sončni mrk. Povabljeni so zastopniki 30 narodov. Državna razredna loterija Dne 7. in 8. maja 1935 so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 600 srečke štev.: 5.859, 5.893, 15.759, 24.860, 46.136, 62.075, 62.078, 62.084, 62.086 89 867. 89.872. 89.877. 89.887. 95.788. C Zadružna hranilnica d. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 ££>ogomf stat ost! Elizabeth Arden Vam lahko ohrani mladost in prinese lepoto. Nikakor ne s kakšnim zamotanim ravnanjem, temveč s preprostim, naglim in Vašim osebnim potrebam prilagodenim postopkom. Rada bi Vam sama osebno svetovala, a ker ji to ni mogoče, bo poslala svojo asistentko v Drogerifo „ADRIJA« Mr. S. BORČIC, od 14. do 18. maja Ta asistentka Vam bo rade volje pojasnila, kateri postopek je za Vas najprimernejši. Pokazala Vam bo, kako se lepotne hibe odpravijo in kako boste dobili gladko in lepo polt. Te nasvete Vam bo seveda dala docela brezplačno in neobvezno. Prijave v drogeriji »ADRLJA«, Ljubljana, šelenburgova ulica 1, telefon št. 34-01 Tolmačenje volilnega zakona Beograd, 10. maja, r. Volitve za Narodno skupščino dne 5. maja t. L so se vršile po določbah zakona o volitvah narodnih poslancev v Narodno skupščino z dne 10. septembra 1931, z izpremembami jn dopolnitvami od 25. septembra 1931 in 24. marca 1933. Zakonske določbe, po katerih »o se vršile volitve 5. maja, so v svojem bistvu precej slične določbam, po katerih so se vršile volitve 8. novembra 1931. Razlika je v tem, da so izpremembe in dopolnitve iz leta 1933 v marsičem ublažile pogoje za postavljanje državnih kandidatnih list in da se je povečalo število narodnih poslancev. Glavna karakteristika zakona o volitvah narodnih poslancev je ta, da nove določbe omogočajo, da se pri volitvah dobi Narodna skupščina, ki bo sposobna za delo, ker se listi ki dobi relativno večino v državi, prisodijo tri petine mandatov. Ta zakon torej favorizira tisto državne listo, ki dobi v vsej državi relativno večino glasov, in ne, kakor nekateri pogrešno mislijo, vladno listo. še neumestnejša in neutemeljenejša Je domneva, da je sedanja vlada izdelala ta zakon zase, ker je bil ta zakon sprejet že leta 1931, izpremembe in dopolnitve je pa izglasovala rezpuščena Narodna skupščina leta 1933, to je mnogo prej, kakor se je sestavila sedanja vlada. Po drugi strani je popolnoma razumljivo, da je predpisano postavljanje državnih kandidatnih list. Ta določba je popolnoma v skladu z ustavnimi določbami, po katerih ni dovoljeno strankarsko grupiranje na verski, plemenski ali pokrajinski osnovi Po določbah tega zakona je odrejeno, da vsak upravni srez v kraljevini voli po enega poslanca, večji srezi pa po dva. Mesto Beograd z Zemunom in Pančevom voli 5 poslancev, Zagreb 4. Ljubljana in Sarajevo po Z ostala banovinska mesta pa po enega. Po čl. 4 volilnega zakona se mandati razdele po banovinah na vsak upravni srez. Danes je največje važnosti vedeti, kako se vrši razdelitev mandatov, oziroma kateri kandidati so izvoljeni v Narodno skupščino in kateri ne. Za razdelitev mandatov sta odločilni dve stvari: 1. koliko je katera državna lista dobila glasov v vsej državi, in 2. koliko je katera lista dobila glasov po posameznih volilnih okrožjih. Za posamezne sreske kandidate je pa velike važnosti tudi to, ah so v svoiih srezih dobili absolutno večino ali ne. Državna kandidatna lista, ki je dobila največje število glasov (relativno večino) v vsej državi, dobi tri petine mandatov, to je 221. Ta lista dobi po tri petine v vseh banovinah, oziroma v vseh volilnih okrožjih v državi. Te tri petine mandatov se prisodijo najprej tistim kandidatom na najmočnejši li-, sti. ki so v svojih srezih dobili absolutno večino, m sicer po vrsti po številu dobljenih glasov, če se s tem ne izčrpajo omenjene petine mandatov, se ostali mandati po-dele po vrsti srezom oziroma mestom. Vi so najmočnejši po številu glasov, ki so jih dobili vsi kandidati v dotični volilni enoti, vezani na najmočnejšo državno listo. Ti mandati se prisodijo tistim kandidatom v dotični volilni enoti, ki so med vsemi kandidati, vezanimi na to listo, dobili relativno večino (čl. 51, odst. 6Y Med tem ko je za prisojo prvih treh petin mandatov odločilno, koliko je katera lista dobila glasov v vsej državi, je za razdelitev ostalih dveh petin (147) mandatov odločilno, koliko je katera državna lista dobila glasov v posameznih volilnih okrožjih. Državna lista, ki je v vsej državi dobila relativno večino m s tem tri petine mandatov, sodeluje pri razdelitvi teh dveh petin mandatov samo v tistih volilnih okrožjih, kjer je dobila več glasov, kakor vse druge liste skupaj (absolutno večino). Ti mandati (dveh petin) se prisodijo najprej onim kandidatom, ki imajo absolutno večino v samem srezu, pod pogojem seveda, da ta srez še ni dobil mandata. Nato se do potrebnega števila in glede na število vseh glasov za posamezne liste v okrožju določi po d* Hontovem količniku prisodijo srezom z največjim številom glasov ki niso še dobili mandata, in sicer onim kandidatom teh srezov. ki so zase najmočnejši v srezu Popolnoma pogrešno je mnenje, da lahko nekateri srezi dobe po dva ali celo več mandatov, drugi srezi pa ostanejo brez poslanca. Popolnoma i*xum!$vo je, da to ne gre, ker bi se s tem izigral grešiti sistem, ki je temelj tega zakona ia čigar glavna vrtina je, da ima vsak srez dobiti svojega poslanca. Mesta se po ČL 61, odst. 8, smatrajo za sreze šn veljajo zanje zato iste določbe. Sedeži banovin in mesta, lri volijo poslance, lahko torej dobe takisto samo po en mandat, oziroma toliko mandatov, kolikor volijo poslancev po zakonu. Sicer pa drugačno tolmačenje volilnega zakona ne samo ne bi bfio v skladu * duhom tega zakona, temveč bi obenem nasprotovalo čL 4 tega zakona, ki izrecno pravi da mora vsak srez imeti svojega poslanca. Potrebno je pripomniti tudi to, da v sklada s čL 6, odst. 1, tiste državne kandidatne liste, ki niso zbrale 50.000 glasov v vsej državi, sploh ne sodelujejo pri razdelitvi mandatov, oziroma ne dobe niti enega mandata. Proces v Osijeku Na zahtevo znanega beograjskega denarnega zavoda je okrožno sodišče v Osijeku L 1932. otvorilo konkurz nad celokupnim imetjem dr. Svetozara Grgina, veleposestnika v OrahovicL Da se ugotovi pravo premoženjsko stanje dr. Grgina, je sodišče uvedlo uradne poizvedbe in je v to svrho med drugim odredilo dne 3. januarja ter 11. in 12. julija L L hišne preiskave pri dr. Grginu in pri raznih, z njim v poslovnih zvezah se nahajajočih osebah. Pri teh hišnih preiskavah je sodišče zaplenilo obsežno korespondenco in mnogo dokumentov, ki so težko kompromitirali ne samo dr. Grgina, marveč celo vrsto oseb, ki so bile z njim v poslovnih ali službenih stikih. Na podlagi zaplenjenega materiala je sodišče uvedlo proti dr. Grginu in ostalim, ki so bih kompromitirani v tej aferi, kazensko preiskavo, katere prve posledice so bile številne aretacije meseca julija L L v Beogradu in drugod, ki so vzbudile v javnosti veliko pozornost. Končni rezultat preiskave pa je bil, da je državno tožilstvo v Osijeku vložilo sredi meseca februarja t. L obtožnico proti dr. Grginu in 106 obtožencem zaradi raznih zločinov ta prestopkov po kazenskem zakonu. Razprava se je začela v četrtek 9. t. m. pred okrožnim sodiščem v Osijeku. Senatu trojice predseduje s. o. s. Aleksander Povrzano-vič, državni tožilec je dr. Benjamin Mau-rovič iz Zagreba, obtožence pa brani 36 odvetnikov, po večini iz Zagreba ta Osijeka; med njimi so bivši minister dr. želimir Ma-žuranič, dr. Poduje, dr. Htigo Werk, dr. Politeo, Laitner, dr. Horn, dr. Totaaner, dr. Velenderič itd. Ker bo razprava predvidoma trajala mnogo tednov, je senatu dodeljen Se en rezervni sodnik, državnemu tožilcu pa namestnik. Oba morata razpravi prisostvovati ves čas, tako da lahko, ako bi bilo treba, vsak hip vskočita. Obtoženci Kakor že navedeno, je v celem obtoženih 107 oseb. Glavni obtoženci so: dr. Svetozar Grgin, veleposestnik v Orahovid, dr. FV Kp Schlesinger, veleposestnik v Do-njem Miholeu, žika Jovanovič, višji Sum. svetnik v pokoju, Adolf Schlesinger, direktor tad. podjetja »Podravine« v D. Miholjcu, Aleksander S o h r, generalni direktor industrijskega podjetja »Našičke« v Zagrebu, Alfred C z u c z k a, industrijalec na Dunaju, Viktor G u 11 m a n, industrijalec v Belišču, dr. Zv. Bratanič, direktor >Našičke« v Zagrebu, Ervin Lor-rič, direktor »Našičke« v Beogradu, Alfred S p i t z, gen. direktor »Slavexa« v Zagrebu, Mavro Sulič, davčni uradnik v p. v Osijeku, Aleksander Božič, finančno-pravni zastopnik v Zagrebu Ljubomir B a-g ar o vič, viš. šumarski svetnik v Vuko-varu, Zoltan H e r c o g, direktor >Našič-ke« v Zagrebu tn dr. Nikola N i k ič. Vsi ti se nahajajo ▼ preiskovalnem zaporu. Ostali obtoženci so na svobodi. Kakor Je iz pravkar navedenih imen razvidno, tvorijo štab obtožencev direktorji, upravni svetniki in uradniki znanega industrijskega podjetja »Našičke«. To je družba, ki je po osvoboditvi nakupila velikanska grofovska gozdna posestva v Slavoniji v svrho, da jih industrijsko izkorišča, odnosno parcelira ta potem na drobno razproda. Po tem podjetju, ki mu po obtožencih v procesu pripada prva vloga, je dobila tudi ta afera svoje ime: »NašIČ-ka afera«. Med obtoženci, ki se branijo na svobodi, so poleg drugih: upokojeni načelnik kmetijskega ministrstva Zvonimir Turina iz Zagreba banski svetnik Milan Pichler iz Zagreba, direktor »Našičke« Htako Bede-nič iz Zavidovičev, zdravnik ta narodni poslanec dr. Dragi Jevremovič iz Beograda, prokurist »Našičke« Filip Wtater, rodom iz Budimpešte, železniški uradniki Franc Fabjančič iz Ljubljane, Franc Istenič iz Beograda, po rodu iz Dol. Logatca, Viktor KJadnik iz Ptuja, Ciril Lazar iz Ljubljane, Franjo Ogorevc iz Ljubljane, Leopold De-bevc iz Dolnje Lendave, Anton gkrobar iz Maribora, Edvard Škrobar iz Lekenika, Josip Zaplotnik iz Vojniča, Rudolf Furlan iz Zenice ta Anton Grčman iz Odžacev, sre-ska načelnika Armin Milanič iz čakovca ta Aleksander Zeljič iz žepča, inšpektor parnih kotlov Evgen Ber iz Sarajeva, po rodu iz lendavskega sreza, šumarski svetnik Rudolf Pipan iz Belovara itd. Pri hišnih preiskavah v poslovnih lokalih »Našičke« ta v stanovanjih vodilnih organov te družbe je sodišče, kakor smo že omenili, zaplenilo obsežno korespondenco, ki je težko kompromitirala razne ugledne osebnosti, med njimi tudi mnogo višjih uradnikov iz raznih resorov, skupaj več sto oseb. Toda ti, M so bili kompromitirani, niso prišli vsi na zatožno klop, ker so biia dejanja, ki so jih zagrešili, deloma že zastarana ali pa ni bilo mogoče za nje dobiti zadostnih dokazov. Vrh tega se je izkazalo, da v ogromni večini primerov sploh ni Slo za kaznivo dejanje. Tako je prišlo pred sodišče samo 107 obtožencev, a tudi med njimi je še mnogo takih — to so pred vsem razni nižji uradniki —, ki so bili zgolj po naključju zapleteni v to afero, ne da bi bili dejansko zagrešili kako kaznivo dejanje Obtožnica Razprava se je začela včeraj ob 9. dopoldne. Čeprav je za njo določena največja dvorana, kar jih premore osiješko okrožno sodišče, je bila mnogo premajhna. Dobili so v njej prostor samo obtoženci, njihovi zagovorniki, zastopniki privatnih udeležencev in novinarja. Od ostalega občinstva ji!, je moglo v dvorano le neznatno število. Zaradi velikega števila obtožencev, zagovornikov in novinarjev, ki so prišli k razpravi v Osijek, so vsi osiieSki hoteli skoro polni. Predsednik je otvoril razpravo in po imenu pozval vse obtožence. Navzoči so bili vsi razen treh: obtoženi Jelovac je izvršil samomor, neki drugi obtoženec je službeno zadržan, dr. Jevremovič pa »e ni odzval vabilu k razpravi. Vso ostalo razpravo prvega dne je izpolnilo Stanje ob- 1 eežme obtožnice, ki obsega 136 tiskana h strani. Glavnemu obtožencu dr. Svetoearu Grginu očita obtožnica, da je v zadnjih sedmih letih večkrat napravil lažni bankrot da je na Škodo upnikov navidezno in tudi v resnici zmanjševal svoje imetje ter gi prikrival, da je delal dolgove, čeprav j« vedel, da jih ne bo mogel plačati itd. Po obtožnici je glavni krivec tir. Svetozar Grgin, ki je obtožen, da je izvršil zločin proti imovini z bankrotom, da je v/.-vršil prestopek proti § 344 k. z^ ker svojifc dolgov ni plačal in je svoje imovinsko stanje namenoma fiktivno in stvarno poslab šaL V sporazumu z Adoifom in dr. Filipom Schlesingerjem je napravi! fkigiranc kupnoprodajno pogodbo, s katero jama ju prodal svoje imetje. Od neke banke v Za grehu si je izpo&loval kredit 9 milijonom dinarjev, dasi prometna vredmoet njegovai nepremičnin ni zanašala več ko 4 milijone Čeprav je vedel, da zahtevajo njegovi up aiki od njega 18 milijonov dinarjev, je vendarle založil vse svoje varne terjatve dr Filipu ki Adolfu Schlesdngerju in ni pra-vočastio o tvoril kortkurza. Od uglednega beograjskega denarnega zavoda si je hspo sioval posojilo 4 milijonov dinarjev te. fr aansirasije tovarne sladkorja v Sivem, daa tega tri niti mogel, na t i ni hotel poravnati. Dr. MKnarič je obtožen, da je v dogo voro z Arturjem Gutmanoom ki torasfl napravil fiktivno kupno-prodajno pogodb« in tako sestavil nepravilen dokument 1 svrho zemljiškega prenosa. Enako je ubto žen tudi dr. Filip Schlesinger. Inž. vič je obtožen, da je kot cenilec v pet*©-varadiinsiki imovinski občini v dogovora 1 Adoifom Schlesingerjem, Sohrom, Czncakc in Gutmanmom ocenil njihove goatkrve ot 86 milijonov dinarjev, čeprav je vedri, der starkste und bedeutend-ste Kiinstler, den der Sudosten Eu ropaš in der Gegenvvart hervorgebracht hat«. Ker ne maram omalovaževati ne g. Odaviča in ne zbornika »Etnolog«, čigar urednik g. dr. Niko županič je priobčil kritiko g. Odaviča s primerno rezervo, beležim po dolžnosti kulturnega kronista >votum se-paratum«, ki ga je dvignil beograjski pisatelj proti Iv. Meštroviču. G. Pera L Odavič sam priznava, da že dalje časa nastopa zoper Meštroviča. Tako ga je L 1923 napadel zaradi osnutka Kosovskega hrama, »koji je sa idejom Srp-skoga Kosova imao toliko isto veze i toliko isto 3rodstva, koliko bi je imala kakva ki-neska ili japanska pagoda. ili egipatski i asirski hram, ili kakva crkva u gotskom stilu, ah u monstruoznome stilu nazvanome Secesija, koji je kao i svaki drugi od ro- gove mučemške smrti. — Ob robeh so razobešeni grbi naših zasužnjenih mest Nad sliko Očeta je kip Sina, Nj. Vel. kralja Petra II. Kip je iz mavca, samostojno delo g. Blaganjeta, njegova prva plastika. Za kipom širi ogromen dvoglavi orel svoja mogočna krila. Kakor Tabor je tudi magistrat okrašen povsem svojevrstno, nad vse učinkovito. Izmed zgornjih oken pročelja padajo tri velike trobojke, vrh katerih so pripeti mestni grbi Beograda, Zagreba in Ljubljane. Nad balkbnom stilizirani beli dvoglavi kraljevi orel širi svoje silne peroti: simbol vsedržavnosti in edinstvenosti organizacije. Med arkadami sestavljajo po trije barvasti trakovi široko trobojko. Pa tudi na svoj duhovni dom Almo Mater mladina ni pozabila; zelo okusno je okrasila zbornično dvorano, kjer se danes popoldne vršila ustanovna skupščina Sa-veza. Vse te dekoracije dajejo Ljubljani svečano lice in dokazujejo, da naše mesto zna ceniti pomembnost tega kongresa; zasluga za to pa gre predvsem naši akademski mladini in g. Baganjetu, ki je s svojo izvirnostjo io širokim razgledom pokazal svojo ustvarjalno silo. Že samo ti zunanji videzi dajejo slutiti, da se visokošolci z vso vestnostjo, mladostnim navdušenjem in ognjem pripravljajo, da jim namen osnovanja enotne študentske organizacije uspe in da so odločeni začeto delo z istim pogumom m isto vztrajnostjo nadaljevati v korist sebi -In preko sebe vsemu jugoslovenskemu narodu. Pozdravljamo jugoslovensko akademsko omladino z vsem srcem. Srečni in uspešni vam dnevi v beli Ljubljani I Zdravol Stolni kanonik dr. Mihael Opeka bo slovesno blagoslovil vse zastave, ka jih bo na to osebno izročal predsednik Oblastnega odbora JS g. pomočnik bana dr. O. Pirk-majer. Govoril bo tudi načelnik sekcije PJS g. prosvetni šef Josip Breznik. Sodelovala bo godba »Sloge« in pod njenim vodstvom bo zapela vsa desettisočglava množica državno himno in himno PJS, ki jo je nalašč za to komponiral prof. Matija Tome. Vso slavnost bo takisto oddajal ljubljanski radio. Po končani slovesnosti se bo razvila povorka vse mladine skozi Šeleraburgovo ulico, Aleksandrovo in Blei-weisovo cesto, kjer bo pred b. sko palačo mimohod vseh ljubljanskih šol pred 41 prapori PJS. V nedeljo bo tudi oblastna skupščina JS v Trgovskem domu, na kateri bodo zastopniki vsega področja ljubljanskega oblastnega odbora čuli o dosedanjih uspehih ter sklepali o nadaljnjem delu v prospeh naše pomorske sile Jugoslavije. Praznik mladine je bil izbran nalašč za ta dan, da bo s tem še povečan njegov sijaj. V primeru slabega vremen* se bo vršilo tudi razvitje praporov PJS v Trgovskem domu. Oblastni odbor JS vabi občinstvo, da s svojo udeležbo počasti mlade manifestante ter jih potrdi v veri, da je njihovo delo vredno vsega priznanja in bo kronano z uspehi, ki jih vsi polagamo v naš naraščaji potreba, da se ugotovi število in obseg hiš, stanovanj, obratoval išč, število podjetnikov in zaposlenega osebja po demografskih in socialnih vidikih, število in delavna sila raznih pogonskih sredstev, obseg domače produkcije — skratka nazoren pregled naših, gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer. Spričo neprecenljivega pomena, ki ga imajo popisi prebivalcev tudi za vso javno upravo, ki ji je na tem, da vodi sistematično populacijsko politiko, s tem popisom ne bo mogoče več odlašati. Pa tudi pri vseh drugih rednih poslih na področju gospodarske, socialne in kulturne politike se kaže vedno bolj neobhodna potreba zanesljivega in temeljitega poznavanja razporeditve prebivalcev in obratova-lišč. Sedanji podatki so že nezanesljivi in zastareli, tako da se mora javna uprava večkrat zadovoljiti i napačnimi računi. Prav tako bi bilo zbrano gradivo neprecenljive vrednosti tudi za znanstvena raziskovanja. Mestni statistični urad je že pred časom zaprosil nemški državni statistični urad za obrazce popisa, ki ga je djenja monstruozite, bio vrlo kratkoga vijeka.« Dalje si šteje g. Odavič v zaslugo, da je bil zbog njegovega pisanja Me-štrovičev »Pobednik« »uklonjen s Terazija, gde ga je Opština več bila u veliko počela da diže u skveru pred ,Moskvom'.« Nadalje pravi, da je poslal »na povratni recepis jedno pismo Pretsedništvu Opštine Grada Beograda« zastran Spomenika hvaležnosti Franciji, ki po njegovem takisto ne sodi na svoje mesto, češ, da je »sa gledišta i simbolike, i umetničkog i estetičkog jedno vrlo ružno delo«. Po teh navedbah, ki označujejo g. Pero J. Odaviča kot starega in doslednega nasprotnika Iv. Meštroviča, izjavlja, da se bori zoper njega >isključivo sa gledišta čiste Umetnosti i kulture Lepoga« ter navaja sedem argumentov zoper sodbo, da je Meštrovič umetnik. Med drugim pravi, da Meštrovič nima »osečanja Lepoga«, kar dokazuje »skulptursko strašilo, što je on krstio Majka Jugoviča, Marko Kraljevič, Glave Karijotida. Srdja Zlopogledja.« Meštrovič je tudi amoralen, anacionalen, ne. sposoben, da simbolično izraža ideje, ali da v mirni drži figure in v mirnem izrazu lica Nemčija izvršila 16. januarja 1933, ln gradivo , ki ga je prejel, nudi najboljše smernice za uspešno izvršitev popisa pri nas. Zanimivo je, da je Nemčija od skupnih izdatkov za izvršitev popisa potrošila približno 10 odst. za materijalne, vse drugo pa za osebne izdatke. Zavoljo tega bo imela organizacija tega dela^ v Ljubljani tudi velik socialni pomen, začasni uradniki, ki bi bili zaposleni iz bednostnega sklada, pa bi obenem imeli pri svojem delu ugodnejše in trajnejše rezultate, kakor se to godi sicer. Mestna občina upa, da bodo fi-nansiranju popisa prispevale tudi vse druge zainteresirane instance. Ravnatelj Josip Hnyk praznuje 70Ietnico Tržič, 10. maja 11. maja 1865. je zagledal Josip Hnvk luč sveta v Jablancu na Češkem. Po šolanju je stopil v tekstilno stroko in ji ostal zvest vse do danes. Z vso pridnostjo si je pridobil sloves odličnega strokovnjaka. Bil je vodja različnih belilnic v tekstilnih tvornicah na Češkoslovaškem. Preden je I 4 ili s I # prišel k nam, je služboval v Lodzu na Poljskem, v največji tekstilni tvornici kontinenta, ki je v tistih časih producirala dnevno dvakrat po 100.000 m blaga. Po resoluciji na Ruskem, sd je moral poiskati mesto drugje, dokler ni prišel 2. maja 1922 v Tržič, kjer je takrat tržiška predilnica in tkalnica Glanzmann & Gassner ustanovila lastno belilnico. Tržiška belilnica je narejena točno po Hnvk o vi h načrtih, stroji so najmodernejši, beljenje platna je pa njegova skrivnost. Komaj je g. Josip Hnvk prišel na naša tla, je že tudi začel delati v društvih. Ni bilo nobene proslave, nobene prireditve naprednih društev, predvsem Sokola, da ne bi bil navzočen z vso svojo družino. Nastopal je celo v svojem visokem letu kot deklamator, ki je znal s svojimi besedami privabiti poslušalcem solze v oči. V Tržiču ga je dohitela nesreča, da mu je takoj v drugem letu njegovega bivanja umrla soproga, ki mu je zapustila tri hčerke. Iz vrst tržiških žena si je oozneje izbral družico Francko in se je tako popolnoma udomačil na naših tleh. Delavstvo, ki služi pod njegovim razumnim vodstvom, si je pridobilo od njega temeljito strokovno izobrazbo. Njegov zet g. Slavko Šarabon opravlja posle kot namestnik ravnatelja belilni-ce. Ves Tržič želi, da bi ravnatelj Hnvk še dolgo vodil belilnico v prid svojemu delavstvu in v korist naši domači industriji. Napredna društva priredijo v soboto posebno proslavo. Čestitkam se pridružujemo tudi mi: Na mnoga leta! Vlak je pregazil otroka Metlika, 10. maja Naši listi pogosto poročajo o( nesrečah, ki pa se nedoraslim otrokom ne dogajajo vedno zaradi nepazljivosti roditeljev ali prometnih voziL Mnenje, naj bi bila železniška proga skozi človeška naselja in na ostrih ovinkih ograjena z živo ali umetno ograjo, je bilo izrečeno že ponovno; nesrečni dogodek v Križevski vasi pri Metliki ga le še podkrepljuje. V torek popoldne je vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 14.30 in prihaja v Metliko okrog 18. ure, povozil nekaj sto metrov daleč od metliške postaje 20mesečno Justino, hčerko posestnika Cajnarja iz Kri-ževske vasi. Otrok je izpred domače hiše zašel na progo in se igral. Nedaleč od dekletca je delal oče. ki pa zaradi zaposlenosti ni mogel dovolj paziti nanj in tudi ni zaradi močnega nasprotnega vetra mogel slišati šuma prihajajočega vlaka. Šele v zadnjem trenutku je planil proti progi. Bilo je žal prepozno. Vlak je otroka že pregazil. Nobena krivda ne zadene strojevodje, ki otroka zaradi ostrega ovinka na tem mestu ni mogel zapaziti. Roditelji naj pazijo na otroke tudi med igro in jim zabičajo strah pred železniško pokaže telesno, duševno in moralno moč neke osebnosti; potem pravi, da ni originalen in da ustvarja samo torza človeških teles. Zatem navaja g. Odavič sodbo neznane avtoritete g. Gamulina v »j e d n o j zagre-bačkoj reviji«, dalje mnenje Jacquesa Ba-cheta v par. »Illustration« in zopet sodbo nekega bruseljskega lista ter pravi, »koliko su bezbrojne neznalice u našoj sredini veličali toga človeka kao umetnika i kao skulptura«. Posebno napada g. Branka La-zareviča, ki je Meštroviča uvrstil med tri »največje jugoslovenske vrednosti«. Kakor znano, so to poleg Meštrovičevih skulptur srbskohrvaške narodne pesmi in Njegošev »Gorski vijenac«, v katerih vidi g. L»azare-vič najznačilnejši in najoriginalnejši izraz dinarskega človeka. Sedaj, ko je sodba g. Odaviča izšla v znanstvenem zborniku, je treba o nji javno izpregovoriti. Strokovni esteti in zgodovinarji umetnosti, na katere apelira urednik »Etnologa«, bi imeli prvi besedo o tem. ali je Meštrovič umetnik ali ne. Kajti, če ni umetnik, tedaj je prava sramota za vse Jugoslovene, da ga urbi et orbi proglašamo za našega največjega umetnika. V tem primeru bi problem Meštrovič postal ne le naš umetnostni marveč naš občekulturni in nacionalno - moralni problem. Toda poklicani esteti in umetnostni zgodovinarji so že izpregovorili ne le pri nas, progo, ki se na njej tako pogosto dogajajo nesreče. Bilo bi res zelo umestno, ako bi posamezni kraji ob železniški progi zavarovali dostop nanjo s kakršnokoli ograjo, ki je zlasti potrebna na ostrih ovinkih, kjer niti strojevodja, niti drugi ne morejo slutiti bližajoče se nesreče. Požar na samotni kmetiji Kresnice, 10. maja Na Kresnlškem vrhu, uro hoda od postaje, je včeraj zarana pogorelo poslopje samotnega posestnika Rometa. Na primitivnem ognjišču je čez noč ostala, po končani peki, žerjavica Proti jutru se je raz-pihala in iskre so se razletele po kuhinja. Gornji grad, 10. maja Poročila o tragični smrti gozdarja Emila Krištofa v našem časopisju niso bila vsa točna, marveč podana na osnovi enostranskih informacij. V ljubljanskem večerni-ku smo čitali, da »ta Aleš Moličnik in Alojz Robnik priznala zločin, češ, da je Robnik pomoril na Krištofa in ga smrtno zadel. To ni točno. Po objektivnih informacijah se je lovska drama, žal, ena izmed številnih v naših lovskih revirjih, odigrala takole: Emil Krištof je v nedeljskem jutru čakal na petelina. Nenadno je v bližini zaslišal strel in prav v njegovi bližini jc padel na tla divji petelin. Takoj nato je Krištof začel streljati za divjima lovcema, dva strela sita vidna še zdaj na dveh drevesih in kažeta, da je Krištof meril najprej nizko, proti nogam divjih lovcev, nato pa višje, ker sta divja lovca bežala navkreber. En strel je zadel Alojza Robnika v laket Kakor je to pač pri divjih lovcih navada, je nato v silobranu Aleš Moličnik (ne Alojz Robnik) oddal strel proti Krištofu in ga smrtno pogodil. Bila je borba na življenje in smrt Lovci sodijo, da Krištof ni ravnal pravilno, ker je takoj streljal za divjima lovcema, ko bi ju bil na drug način lahko prestrašil in pregnal Neopažen, Ljubljana, 10. maja Ves stkrušen je vstopil včeraj po & uri v pisarno ljubljanske kaznilnice srednje velik krepak človek, čedno kmečko oblečen. Pred vhodom je nagovoril službujočega paznika: — Povejte mi, prosim, kje je vaša pisarna. Rad bi se dal zapreti. Paznik se ni obotavljal in je povedel tujca s seboj v kaznilniško pisarno. Tu je neznanec kratko izpovedal paznikom: — Zaprite me! Jaz sem tisti, ki je brata ustrelil. — Vaše ime?... Mar France Rupar? — Da... France Rupar. Začeli so ga podrobneje iizpraševati, ponudili so mu stol in France Rupar je ves skesan začel izpovedovati podrobnosti o družinski tragediji, ki jo je povzročil v ponedeljek zvečer. Na vsa vprašanja je odgovarjal točno in odkritosrčno. Rodil se je 22. oktobra 1905 v Zgornji Brezovici pri Rakitni, pristojen pa je v občino Preserje. Samski je. Popisali so vse, kar je prinesel s seboj. V gotovini je izročil kazniiniSki pisarni 4025 Dim in 75 par. — Kje je revolver? — Tu ga imate! Naglo je segel v zadnji hlačni žep in potegnil na dan izpraznjeni samokres kalibra 9 mm. Kakor da se mu je vest olajšala, ie po oddihu pristavil: — Brez revolverja nisem nikoli hodil okrog. Še pod blazino sem ga vselej imel. Nate, tu vam izročim tudi električno svetil jko! Prvi vtis, ki ga morilec lastnega brata napravi na človeka, je ta, da mora biti nekoliko omejen, duševno defekten človek. Videti je zdrav, čvrstih zob, krepke kon-stitucije. Preden je stopil v jetnišnico, se je dal v Ljubljani tudi obriti in polepšati. Ko so ga v pisarni izpraševali, kod se je marveč tudi drugod po svetu. G. Pera L Odavič pravi, da nastopa zoper Meštroviča s stališča čiste umetnosti in kulta lepega. Kje je dokazano, da ima g. O. bolj razvit čut za umetnost in prodornejši pogled za lepoto, kakor ga imajo n. pr. gg. Branko Lazarevič, Bogdan Popovič in toliki drugi ? S kakšno pravico uvršča g. Pera L Odavič ljudi drugačnega okusa in drugega umetniškega pojmovanja med »bezbrojne neznalice«? Kako je mogoče, da po tolikih razstavah in tolikih očitnih uspehih v tujini lahko izide v znanstveni reviji kritika, ki trdi čisto nasprotno: da Meštrovič sploh ni umetnik, da njegovo delo ni vredno uva-ževanja in da bi njegove spomenike bilo treba odstraniti, odnosno nove preprečiti? Mogoče je to tako, ker doslej ni še bilo v umetnostni zgodovini (takisto ne v zgodovini ostalih estetskih panog) resnično velikega umetnika, ki bi ga vsi brezpogojno priznali. Z druge strani pa nam tudi g. Odavič ne bi bil mogel postrečd s teorijo čiste umetnosti in lepote, ki bi jo lahko vsi sprejeli, kakor moramo sprejemati fizikalne in matematične formule. Kaj je umetnik? G. Odavič ima lahko v tem ali onem prav s stališča nekega estetskega nazora in enega izmed okusov, ki jih estetika dopušča, odločno pa moramo odkloniti način, po katerem skuša djati v nič Meštrovičevo celotno delo. Odklanjamo tudi suvereno gesto esteta, U da vse Vnel se je les in saje. Ogenj se je takoj razširil na slamnato streho. Domači, ki so še spali, niso slišali prasketanja. Prvi je ugledal ogenj sosed Bolte. Skočil je pokonci in v zadnjem trenutku spravil Rome-tove iz gorečega poslopja. Oteli so si zgo4j življenje. Gospodarja, ki je poslednji pritekel izpod gorečega ostrešja, je domala ubil strop, ki se je udri prav tisti hip, ko je gospodar šinil skozi vrata na prosto. Iz mlake nedaleč od hiše so gasili požar in posrečilo se jim je vsaj to, da se ogenj ni razširil na gospodarska poslopja. Pogorel-ci so brez vsega. Žalostni dogod-ek naj bo spet v svarilo gospodarjem, ki peči nimajo zadostno zavarovanih: jredite si kuhinje! pravijo, naj bi bil ugotovil njuno identiteto in oba nazinanil oblastvom. V ostalem bo preiskava in potem razprava poka'ala kako se je odigrala tragedija visoko v samotnem gozdu. GuStanj, 10. maja Na kmi ustreljeni gozdar škofijskih posestev Emil Krištof je bal na željo vdove prepeljan v njen domači kraj, v Koti je pri Guštanju. Mnogo znancev ki prijateljev ga je pričakovalo pred Guštanjem, saj je bil pokojnik pred odhodom v Luče oslužben pri tukajšnji gozdni upravi. Tih in skromen, vesten v službi, je užival splošno priljubljenost Počasi je pripeljal avto krsto s telesnimi ostanki, pokrito s števikiknd venci in planinskim cvetjem. Godba je zaigrala žalostinko, pevsko društvo je zapelo svojemu članu ganljivo pose m. Kotel j-ski in guštanjski župnik sta vodila žalna sprevod, ki se je pomikal skozi trg. V Kotljah so krsto položili v domači hiši na mrtvaški oder, okrašen s samimi lovskimi trofejami in zelenjem. V sredo dopoldne so potem pokojnika položili v sveži grob pod Urško goro, ki je še vsa pokrita s snežno odejo, le ob vznožju že zelenijo bukve. potikal v ponedeljek ponoči, potem ko )e ustrelil brata Antona in pobegnil, je prostodušno pravil: — Potikal sem se po rakitniških in krimskih gozdovih. Kakor preganjana živai sem blodil in se skrival pred orožniki. Spati nisem mogel. Komaj sem zadrema!, že se mi je zazdelo, da me love in grabijo orožniki. Dosti denarja sem imel s seboj, pač tega, kar sem ga Vam dal. Toda ob njem sem stradal in že j al. Nikamor se nisem upal v bližino hiš. In kaj ini je tako preostalo drugega, kakor da se napotim r Ljubljano m se sam izročim v roke pravice. Vso noč sem hodil, skrbno sem se ogibal večjih, bolj obljudenih vasi, da ne bi tudi ponoči koga srečal. Izbiral sem le samotna pota čez Barje... To je vse, kar vam morem povedati. Uprava kaznilnice je takoj nato obvestila državno tožilstvo, da se je ubijalec sam prijavil. Državni tožilec je nato odredil, da so Franceta Ruparja oddali v preiskovalni pri tvor. Kakor smo beležit, se vsa preiskava vodi še pri vrhniškem »reškem sodišču. Vrhniški orožniki poizvedujejo o vseh podrobnostih in okoliščinah družinske tragedije. Sresko sodišče na Vrhniki bo po končani preiskavi odposlalo spise državnemu tožilstvu v Ljubljano, ki je s svoje strani izročilo zadevo preiskovalnemu sodniku dr. E. Rusu. France Rupar za enkrat še ni bil zaslišan. Ko so ga mimogrede vprašali, kako je prišlo, da je kar štiri strele oddal na brata, je odvrnil: — Ruvala sva se. Brat Tone me je dav3 in mi rinil prste v usta. Tedaj sem se ga hotel ubraniti, v jezi sem potegnil samokres in streljal. Potem sem bil ves zmeden in sem pobegnil. Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar! boljše občuti in boljše razume, in skuša osmešiti tiste, ki so osebno nezainteresira-ni, in prav teko iz vneme za čisto umetnost in za kulturo lepega priznali v M&-štroviču umetnika — stvaritelja. Po tej poti ne pridemo nikamor. Res je, kar pravi urednik »Etnologa« pod črto, da bo čas izrekel pravično sodbo nad kiparjem in kritikom in da je čas poslednja instanca. A če gre za umetnika, ki deluje že četrt stoletja in ki je edini izmed naših zaslovel po svetu, tedaj je več ko značilno, da se v znanstveni reviji načenja vprašanje, ali je ta reprezentant jugoslovenske umetnosti pred svetom sploh umetnik? Argumenti, ki jih navaja g. Odavič, so mnogo premalo podprti, da bi lahko prepričali NI vse zlato, kar se sveti pri Meštroviču. vendar je Meštrovič danes že prevelik in prestar mojster, da bi lahko disku tirali o tem, ah je sploh umetnik. Kajti posamezne sodbe raznih Gamulinov ali Bachetov izginjajo v množici ogromnega plebiscita med estetskimi nazori in umetniškimi okusi, ki je bil za in proti Meštroviču izvršen doslej v mnogih kulturnih centrih Evrope in Novega sveta in ki je po pretežni večini prinesel vsaj priznanje, da je Meštrovič umetnik. Več ko neokusna bi bila trditev, da bi vse te sodbe potekle iz nevednosti. Nimam povoda dvomiti o estetski kulturi g. Odaviča, a tudi ne povoda, da bi jo stavil visoko nad vse Veličastna manifestacija nase mladine Izročitev 41 praporov podmladkom Jadranske straže Nov popis Velike Ljubljane Na magistratu pripravljajo veliko ljudsko popisovanje KULTURNI PREGLED Ali je Meštrovič umetnik? Bila je borba na življenje in smrt Ustreljenega gozdarja Krištofa so pokopan v Kotljah France Rupar se je sam javil sodišču Glad ga je prignal iz gozdov v Ljubljano ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob %8. In 9.% uri zvečer sijajna premiera prekrasnega filma Begunec Iz Chicaga V glavni vlogi Lttise Ullrich, Gustav Frohlich, Pavel Kemp, Adele Sandrock »PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK« GLOBOKO ZNIŽANE CENE! domače vesti ♦ Priprave za svečan pogreb zemskih ostankov radgonskih upornikov. Občinski odbor Gornje Radgone je sklical v sredo širši sestanek lokalnih činiteljev ln zastopnikov društev, na katerem je bilo določeno, da bo pogireb radgonskih žrtev po možnosti še v teku maja. Spored svečanosti bo objavljen pravočasno v dnevnem časopisju. Ker so zveze z vlaki zelo ugodne, se poziva občinsko, da se pogrebnih svečanosti udeleži v čim večjem številu in se pokloni spominu pokojnikov, ki so padli za našo lepo domovino Jugoslavijo. Smrtna ostanki počivajo začasno v mrtvašnici na pokopališču Sv. Petra v Gor. Radgoni. r- prekrasno zagorela polt. Zahtevajte izrečno le Kamila kremo 3622 GLAVNA ZALOGA ZA LJUBLJANO „VENUS" pred pošto ♦ Nacionalna ura radia. Prof. Mfirko Rupel iz Ljubljane bo predaval danes o Primožu Trubarju (1508—16<8'6), začetniku slovenske književnosti in borcu za jugo-slovensko književno vzajemnost. Predavanje bo oddajala ljubljanska postaja. * Odlikovani so bili ob svoji upokojitvi z redom sv. Save II. stopnje Anton Nagode, kasačijiski sodnik pri Stolu eedmorice OO-delek B v Zagrebu z redom sv. Save III. dr. Ivan Premšak, okrožni sodnik v Celju, z Jugoelovensko krono V. stopnje Miklav-oič Josip, direktor pisarne pri Stolu sedmo-rice v Zagrebu, z redom sv. Save V. sttop-nje Karba Jurij, vodja zemljiške knjige v Mani boru in Vidmajer Ivan, sodni uradnik v Ormožu. Zvočni kino Ideal Danes sijajna premiera ob 4., 7. in 9.15 ari MAURICE CHEVALIER in ANA DVORAK v prekrasni opereti, polni petja, smeha ln zabave ŠOLA LJUBEZNI ~ .-•■ a- - t ----- ■>, :- . :- r;.; -'/.K, V- * Premeščeni so: iz Mozlja na osnovno šolo v Ferdrenk pri Kočevju Ana Hren. iz Cankove na osnovno šolo v Žice (Slov. Konjice) Marija Klanšeelk, iz Rečice na osnovno šolo v Smihel (Gornjo grad) Rot Ela. V finančni službi: Sarajlija Ivan, finančni poverjenik, iz Osijeka v Ljubljano, Mark o vi 6 Vukašin iz Maribora v Krško, Stanič Stanislav iz Ljubljane v Virovitico, Konrad Leopold iz Beltincev v Dol. Logatec, Kranjc Vinko iz Sv. Jurija ob Ščavnici v referat finančne kontrole dravske finančne direkcije. Patena Karol z Vrhnike v Št. Vid pri Ljubljani, žužek Davorin iz Belovara v Val-povo, Troha Ferdinand iz Samobora v Kar-lovac in Rudolf Josip iz Plava na oddelek v Ilok. + članom učiteljskega pevskega zbora. Izvršni odlbor JUTJ iz Beograda sporoča, da je ministrstvo odobrilo dopuste za čas turneje po Bolgariji. Odlok bo sJed.il. * Francoske štipendije. Kakor prejšnja leta, je francoska vlada tudi letos sklenila podeliti jugoslovenskim profesorjem in dijakom štipendije, da morejo z njimi nadaljevati študije v šolskem letu 1935-36 v Franciii. Kandidati morajo biti jugosloven-ski državljani z diplomskimi izpiti ali s podobnimi spričevali. Prošnje je treba poslati Kavarna »Central" prispela nova damska kapela. Vsako soboto in nedelejo odprto celo noč francoskemu poslaništvu po rektoratu tistega vseučilišča, kjer je kandidat študiral. Tu dobi potrebne obrazce in druga pojasnila. Dijaki umetnostne šole lahko pred-lože namesto diplome potrdilo upravnika teh šol. Kandidat mora francoski jezik dobro obvladati. ♦ Uspeh slovenskega fotoamaterja v Antvverpnu. Od 27. aprila do 12. maja je v Antwerpnu odprta mednarodna razstava fotoamaterskih del, ki se je udeležujejo novodobni umetniki solnca in sence iz 33 držav. 321 tekmovalcev je poslalo 1669 del, stroga žirija pa jih je sprejela samo 351, to se pravi, od vsakega povprečno po eno. Iz Jugoslavije ee udeležujeta razstave g. Ante Kornič iz Ljubljane in pa zagrebški Slovenec Ljubo Vidmajer. Kornič razstavlja troje, Vidmajer pa divoje fotografij, kar je našima umetnikoma že samo po sebi lepo priznanje. Korničeva slika »Kopel v solncu in vodi« je poleg tega prejela tudi bronasto kolajno ter je bila razstavljena v razstavnem katalogu, kar je za delo odličnega fotoamaterja toliko večjega pomena, ker je prav ta slika naletela pri domačih ocenjevalcih na sodbo, da je brez umetniške vrednosti. Za estetsko strogost žirije je značilno, da je bil izmed 56 belgijskih, 10 nemških in 17 avstrijskih razstavljalcev odlikovan samo po eden. G. Korniču iskreno čestitamo k njegovemu velikem« uspehu. ♦ Priprave za kongres planincev v Dubrovniku. Odbor Hrvatskega planinskega društva v Dubrovnik® se vneto bavi s pripravami za kongres jugoslovenskih planincev, ki se bo, kakor znano, vršil 2. septembra v Dubrovniku. To bo kongres Zveze planinskih društev. Po kongresu bo zborovanje na Orjenu, kjer bodo zastopniki zveze z vencem okrasili spomenik kralja Aleksandra poleg planinskega doma. Posebna delegacija pa bo obiskala tudi grob vladike Rade na Lovčenu. Kongre-sisti bodo prirejali tudi razne izlete in bo tudi v tem pogledu odlbor v Dubrovniku vse pripravil. ♦ Zračna zveza Splita s Sušakom. Splitski oblastni odlbor Aerokluba si prizadeva na vso moč, da bi dobil še letos Split zračno zvezo z zaledjem. Od češkoslovaškega državnega zrakoplovnega društva je dobil oblastni odlbor te dni obvestilo, da bo generalni ravnatelj gHavne češkoslovaške proge konec tega meseca prispel v SpMt zaradi ureditve tehničnih in administrativnih vprašanj zračne zveze Sušak-Split. V tem obvestilu je tudi obljuba, da bo češkoslovaško zrakoplovno društvo t vsemi silami podpiralo načrt zračne zveze Splita s Sušakom. Vneto deluje tudi od/bor za ureditev splitskega letališča. Napravljeni so že vsi načrti in tudi z lastniki zemljišč so že uvedena pogajanja. ♦ Sreski cestni odbor Ljubljana se je preselil v Tavčarjevo ulioo št. 11-11. Uradni dnevi za stranke: sreda in sobota od 8. do 12. ure. ♦ Visoke takse za zaposlitev irtozemcev Konec letošnjega marca je kakor znano, izdal minister za socialno politiko novo uredibo, ki poostnuie dosedanje predipise o zaposlitvi inozemcev v naši državi. Za ročne delavce in nižje pomožno osebje bo treba plačati posebno takso v znesku 200 Din na leto, za specialiste in kvalificirane delavce po 500 Din, za poverjenike tujega kapitala 2000 Din, za višje administrativno osebje (šefe, prokuriste) 3000 Din, za poverjenike tujega kapitala, ki Izvršujejo posle višjega administrativnega ali tehničnega osebja (direktorska mesta) pa celo 5000 Din letno. Iz Hrvatske poročajo, da so zaradi teh predpisov inozemci že začeli zapuščati službe. ♦ Planinski dom na Urški gori bo od 19. maja naprej stalno oskrbovan. Kdo ne pozna enega izmed najlepših razgtledlišč naših gora. Lahki 4 urni dostopi in sestopi na vse strani (iSlovenjigradec, šoštani Rimski vrelec, GuStanj, Prevalje, Mežica, Črna Itd.). Ugodne, zanimive kombinacije za večdnevne izlete v Golte, na Pohorje, Peco, Olševo, Raduho, Logarsko dolino itd. Resnoba Pohorja, koroški svet, ve dri- gorska pokrajina kliče in opominja! ♦ Podravska podružnica SPO v Rutah vabi svoje članstvo na 34. redni obfi. tbor M se bo vršil v četrtek 23. t m. ob 20. ▼ gostilni g. Ozvalda v Rušah. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko In ikrobljeno perilo v najlepše Izdelave. Iz Ljubljane u— Prošnja na hišne posestnike in stanovalce. V dne 11., 12. in 13. t. m. bo * Ljubljani kongres jugoslovenskih akademikov, ki se ga udeleži veliko Število nacionalne »mladine iz vse države. Predsednik mestne občine vabi hišne posestnike, da ob tej priliki v pozdrav zborovalcem razobesijo zastave, stanovalce pa, da stavijo za prenočišča delegatom in akademičarkam razpoložljive eobe na razpolago centralnemu akcijskemu odboru v Ljubljano, Toma-nova ulica 3. u— Predavanje češke novinarke. V petek zvečer je priredila češka obec predavanje praške urednice »Moravskih novin« ge. Božene Neumannove o ženstvn in novinarstvu. Predavanju je med drugimi prisostvoval češkoslovaški konzul g. inž. ševčdk z gospo soprogo, dalje več odbornikov Jugoslovensko^češkoslovaške lige, zastopnik lokalnega tiska in drugo občinstvo. Navzočne eo bile tudi urednice naših ženskih listov. Predavateljica je v eno-urnem predavanju prav zanimivo prikazala razvoj žensikega gibanja v zvezi z zgodovino tiska ter je podala nekako izpoved žene-novimarke t raznimi značilni- HELENE PESSL podeluje pri nas po svoji osebni aaistentinji 13. in 14. t m. v Židovski ulici ter 15. hi 16. t. m. v Nebotičniku brezplačen praktičen pouk e modernem negovanja lepote in obraza. Prosimo, da se pravočasno prijavite. DROGERIJA A. KANC Židovska ulica hi DROGERIJA I. KANC Nebotičnik mi osebnimi izkušnjami. Po predavanju, ki so ga navzočni sprejeli z navdušenim aplavzom, je recitirala nekatere češke pesmi. Predavateljico Je pozdravil in se ji ob koncu v imenu ljubljanske češke kolonije zan vadil predsednik češke obce g. Ryšika. — Iz predavanja ge. Neumannove bo »Jutro« priobčilo daljši Izvleček. u— Poklonitveno potovamje članov društva Rdečega križa na Cpienac. Plrijav-Uencem za to potovanje sporočamo, da posebni vlak v času cd 24. dio 27. t- m. ni mogoč, pač pa se bo poklonila manjša skupina blagopokojnemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitelju na Oplencu v času od 30. t m. do 2. junija. Strošiki brez prehrane in prenočišča znašajo za •III. razred 230 Din, za H. razred pa 320 Din. Vse podrobnosti se izvedo v pieami Rdečega križa, Čopova ulica št. L Delavska zbornica, kjer se naj tudi prijavijo udeleženci najdalje do 15. t. m. SAMO ENO DOPISNICO VAS STANE brezplačno »LFPSKO POROČILO« fotografskih novosti # DROGERIJA GREGORI* dr. z o. z. LJUBLJANA, PREŠERNOVA UL. 5 Film Z. K. D. Danes ob M3. uri popoldne vesela opereta CARJEVIČ Martha Eggerth, Hans Sohnker Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 u— Pianist Raoul Koczalski bo tevajal na svojem klavirskem koncertu v ponedeljek 13. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani najznamenitejšo Chopinovo sonato v b-moiti. Sonata je znana posebno zaradi svojega III. stavka »Žalobne koračnice«. V ostalem delu sporeda so izključno le Chopinove skladibe. Raoul Koczalski je pianist svetovne slave. Zato opozarjamo in vabimo na njegov koncert Sedeži od 30 Din navzdol v knjigarni Glasbene Matice. u— Vsakemu so ostali v prijetnem spominu prejšnji družabni večeri Kluba jugoslovenskih akademikov iz Trsta, Go- V soboto ob v nedeljo ob %6. in v ponedeljek ob %9. uri Joan Crawford v razkošni opereti PRODANA VENERA in ANA MAT WONG v filmu H A I T A N G Pri vseh predstavah oba filma rice in Istre, toda 4. družabni večer, ki bo drevi ob 20. v »Kazini«, bo prekašal vse prejšnje po bogati vsebini sporeda. Nastopili bodo priznani umetniki, ki nam bodo prikazali lepo primorsko pesem: ga. Medvedova z deklamacijo, gdč. IgMčeva s solospevi, akademski oktet, akademik-sollst. Poleg teh nastopi akademski duet iz Zagreba z otožno istrsko narodno pesmijo, katere v Ljubljani še nismo slišali. Po programu bo ples ob zvokih Ronny-Jazza, ki bo igral najnovejše plesne komade, tako da bodo prišli ljubitelji pJesa na svoj račun. Zabava bo trajala do zore. Buffet bo založen s primorskimi s peci alitetami in dobro pijačo, kar je važno za prijatelje dobre kapljice. Novost pri bnf fetu bo bogata izbira izvrstnih rib, ki so ponos primorske kuhinje, in mnogo drugih dobrot. Mnogo bo še drugih presenečenj, ki morajo ostati za zidaj strogo tajna. Zato pridite vsi, in videli boste,, da boste zelo zadovoljni. Narodne noše dobrodošle. Vstopnina za osebo 10 Din, za tričlansko družino 20 Din, akademiki 8 Din. u— Vse prijatelje slovenskega petja in narave vabimo jutri v nedeljo na šmarno goro. Tam odkrije Glasbena Matica spominsko ploščo Triglavskemu župniku Jakobu Aljažu. Spored nedeljske počastitve Jakoba Aljaža na šmarni gori je naslednji: C*b 9. bodo možje in fantje Iz Vodic in Smlednika prtitrkavaTi na Izredno lepo ubrane šmarnogorske zvonove kot uvod k Afljaževi proslavi. Ofo 10. bo slovesna služba božja, ki jo bo imel stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec. Med mašo bo pel pevski zbor Glasbene Matice Nedvedovo mašo in Marijine pesmi. Odkritje plošče bo ob 11. Odlkrii Jo bo predsednik Glasbene Matice dir. Vladimir Ravni har, nato bo cerkveni blagoslov in govori predstavnikov raznih naših društev. Ploščo sprejme v varstvo vodliški župnik, g. Peter Jane, ker spadia šmarna gora v vodiiško faro. Takoj po odkritju bo koncert Aljaževih zborov na dvorišču med obziidljem in šmarnogorsko cerkvijo. Nastopijo: Moški zbor Zarje iz Tacna, mešani Zbor Prosvetnega društva iz Gornjih Piirnič, cerkveni zbor iz šanartna pod šmarno goro, Slovenski vokalni kvintet ter mešani ln moški zbor Glasbene Matice ljubljanske. Ves ta spored bo oddajala ljubljanska radio-postaja, ki Je namestila za nedeljo na vrhu šmarne gore posebno oddajno postajo. Popoldne ob pol 13. je obisk Aljaževe rojstne hiše v Zavrhu na severnem vznožju šmarne gore. šmarna gora Je naša najpriljubljenejša Metna točlka, zato vabimo Ljubljančane, da se ta dan odzovejo vabilu Glasbene Matice ln počaste s svojo navzočnostjo snomin triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Okoličani se v velikem številu pripravljajo k počastitvi svojega najožjega rojaka. u— Centralni akcljsflci odbor za organizacijo kongresa jugoslovenskih visokošol-cev in edinstvene visok, organizacije poziva nacionalno Javnost, da se polnoate-vitao udeleži sprejema udeležencev na kolodvoru danes zjutraj ob 8.30. u— Primorsko akademsko starešinstvo vabi svoje člane, da se brez izjeme udeleže zabavnega večera, ki ga priredi Klub jugoslovenskih akademikov iz Trsta. Gorice in Istre drevi ob 20. v prostorih restavracije Zvezde, čistil dobiček prireditve je namenjen izključno za podoore revnim primorskim akademikom, zato je tembolj dolžnost vsakega poedinca. da se temu vabilu odizove. — Odbor. u— Filozofsko društvo priredi danes ob 18. svoje četrto predavanje na univerzi (v predavalnici št. 90). Predaval bo vseuč. profeeor dT. A. Ušeničsnik o tomizmn in novejših filozofskih smereh. Vabljeni vsi. ki se zanimajo. u— Geografsko društvo na univerzi bo imelo redni letni občni zbor v ponedeljek 13. t. m. ob pol 18. v Geografskem institutu na univerzi. Dnevni red običajen. u— Ljubljanski Zvon priredi v nedeljo 12. t. m. ob 20. v društvenem dom« koncert narodnih pesmi pod vodstvom g. Ma-tula. fekreno vabljeni. druge, že bibliografija o Meštroviču, kakor jo je Zbral A. St. M ž g r in ki je nepopolna, zgovorno pričuje, da je Meštrovič pojav, ki presega obod našega slovanskega juga in raste v človeštvo. Koczalskega »Zemruda" Bilo je kakor v pravljici iz »Tisoč in ene noči«! Svetovni popotnik Raoul Koczalski je prišel v Ljubljano, se po naključju seznanil z našim opernim ravnateljem, mu zaigral svojo najnovejšo opero, in včeraj je bila prva uprizoritev »Zemrude« na tem planetu, kakor je duhovito zapisal prof. Šest. Pa vprašajte druge operne komponiste, ne tistih s svetovnimi imeni, če gre stvar vedno tako lahko, in povedali vam bodo zgodbe, da se bodo lasje jezili. Raoul Koczalski se je sploh rodil pod srečno zvezdo. kakor Mozart in redki drugi je bil že tako rekoč v zibeljki občudovann pianist in brž nato je napisal že svojo prvo opero. Pa je ni samo napisal; tudi uprizorili in uprizarjali so jo z uspehom. In kmalu nato je prišla druga, tridejanska opera »Ma-zepa«, in za njo »Pokora« in nato druga dela. naposled pa »Zemruda«, ki gotovo ni še zadnja. Kot oboževalec Chopina in njegov Janez Krstnik je prebrodil ves koncertni svet. Najbolj ga pa pozna Nemčija, njegova druga domovina, ki se ji ima zahvalili tudi za svoje prve in nadaljnje uspehe. Malemu, zastavnemu gospodu nikakor ne bi na prvi pogled verjeli, da je velik umetnik. Pa je? To je dokazala včeraj njegova »Zemruda«. Muzika Koczalskega očituje zapadnoev-ropskega človek romantične smeri. Nje jedro je širokočrlna, mehka in iskrena lirika, srečno pomešana z močnimi dramatičnimi gestami. Ta bogata, kultivirana lirika uspešno prerašča komične, groteskne, lahkotno igrive prizore, dominira nad govorom, se preliva v plesne oblike, izžareva zanos in živo vitaliteto iz vsake note tehtne partiture. Koczalskega muzika je. glasbeni govor kulturnega,' omikanega, srčno bogatega človeka brez izrazite osebne note, muzika vsakemu izobražencu dostopna in razumljiva, muzika, ki se nam zdi, da smo jo že srečali in z veseljem poslušali, ker je muzika stoterih, za katere in namesto, katerih poje eden sam. Sveže je zasnovana, plastično izoblikovana, živo tekoča, duhovita; v nji se, snovi primerno, prelivata vzhod in zapad, iz nje zazvene kdaj pa kdaj rodni poljski ritmi, karakteristične poljske kadence, chopinovsko sanjarenje, originalni orientalski folklor, poredni, a vedno salonski humor, zanosita kantilena, srčna kri stoprocentnega umetnika, ki vrh tega teater dobro pozna in ima prirojen dar za njegove učinke. Koczalskega poznanje in znanje mešanja barv instrumentalne palete je osupljivo. Njegov orkester zveni nasičeno, nikakor pa ne natrpano, je sočen kakor zrela .oranža, utegne pa biti tudi opojen kakor vino, ži- vosrebrn kakor poreden otrok, zasanjan kakor zaljubljena devica. Instrumentator favorizira les in godala, ki bi jih bilo treba cel gozd. »Zemruda« je dobila iz glasbene plati v osebi dr. Š v a r e inteligentnega interpre-tatorja in idealnega varuha, kakor bi ji takega želel povsod, kamor jo bo zanesla usoda. Zatopil se je v njo z redkim altru-izmom, izključil popolnoma sebe, pozabil na svojo sodobno realnost, celo živo izmo* deliral »tempi rubatic, ki so tipični za interpretacijo Chopina, a tudi njegovega rojaka, avtorja »Zemrudec. Koczalski mora dr. Svari stisniti obe roki! Pa tudi prof. Š e s t u. Iz nevelike, preproste snovi je postavil na naš oder pet bajnih slik, ki izpričujejo velikega, rutiniranega, skrbnega, z bujno fantazijo, s srečno roko in razboritim umom obdarjenega mojstra - režiserja. Res; da bi imel g. Sest tudi le del bogastva iz »Tisoč in ene noči«, bi ustvaril čudeže iz »Zemrude«. On in čarovnik scenograf arhitekt g. Franc, pa tudi g. Golo-vin in gledališka krojačnicaj G. Sest pa ima tudi jako umne škarje, »Zemrudit ni prav nič škodovalo, da ji je odstrigel prolog, pa bi tudi ne Izgubila, ako bi pristrigel n, pr. preobsežno drugo sliko, vprav potrebna operacije pa je z neskončnimi ritualnimi molitvami, ki občutno zadržujejo dejanje in slikajo samo miljč. Knjigo Zieg-lerja je vzorno prevedel P. Debevec. Morda je prevedel — na to nisem pazil — tudi turško formulo Kadije v petem deja- ' nju. Na noben način ne more ostati v originalu, ker si je v laseh z ostalim slovenskim tekstom in tako izgubi duhovito poanto. In naš solistični, zborovski in baletni ansambli Gostič lep, stasit princ — pevec, Primožič po zaslugi nakazan intrigant in enkrat vendar na led speljan Kadi, re-solutna njegova žena K o g ej e v a, vedno dostojanstveni M. Rus, in Zemruda, ki jo je zopet tako zapeljivo in mojstrski ustvarila Gjungjenac, pa barvar g. Mar-č e c a, ki je poslednji hip nadomestil tovariša. Zares strašilo je bila Krakarjeva s strašnim imenom Kaifakatadari, kakor kobilica skočen Kadijev tajnik J. Rus ter dalje P e t r o v č i č, kot šah in naposled izmodren in pomirjen zakonski par Franci in P o I i č e v a. Trdim, da izlepa v kakršnokoli premiero ni bilo vloženega toliko spoštljivega in odkritosrčnega truda, toliko poštene brige in odkritega prijateljstva prav od vseh strani, kakor v »Zemrudo«. Gosp. Koczalski je sam priznal in bo vedno priznal, da mu je naš operni teater dal prav vse, kar je mogel. In falot je, kdor da več, kakor more. Gledališče je bilo tako polno, da so morali k običajnim sedežem primakniti stole. Grmečega priznanja, cvetja je bilo dovolj, po vseh treh dejanjih, zlasti po Četrti sliki, ko so želi za svoje umetniško delo zahvalo avtor, režiser, dirigent in solisti. In še po sklenjenem padcu kurtine se je naSa hvaležna in prijetno razigrana publika nerada o JuMleJ prt iPrcšcmtJ«. S prav ort-ginatno metodo praznovanja svojega jubileja je presenetil Ljubljančane znani kavamar ima Prešerna. Vesel je hotel biti ob 301etnici, odkar Je srečen z gospo in odkar je sam svoj gospod v svoji stroki, in Je zato v sredo na stežaj odpri vrata svoje prijazne kavarne. Kdor je prišel je bil njegov »ost. Na stotine jih Je prišlo starih in novih — nekaterih še ni bilo nikoli prej — in vsi so se od srca veselil; ž nJim. In s temi se je veselil tudi zadovoljni »gazda« od zgodnjega Jutra do trde noči. Tako je v samem veselju, petju in smehu ter odlični postrežbi manil Jubilej pri »Prešernu«! Naj bi ta ne bQ zadnji! če pa najde posnemalce, bo LJubljana zaslovela po novosti, kakršne še nimajo nikjer! Danes zastonj, jutri za denar. ž?i-vujo Polajnar! u— Eden izmed najlepših večerov letošnje koncertne sezone bo v ponedeljek, 13. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani Ta večkrižev«! a— Krasno spominsko diplomo s prisrčnimi verzi, ki jih je napisal ravnatelj študijske knjižnice pesnik prof. Janko Gla-ser, je izročilo prof. dr. A. Dolarju posebno odposlanstvo Zgodovinskega in Muzejskega društva ob njegovi 601etnici. a— Ljubljančani v Maribor, Mariborčani v Ljubljano. Pogajanja glede gostovanja ljubljanske drame v mariborskem gledališču in mariborske v ljubljanski drami so se ugodno zaključila. Kot dneva gostovanja sta končno določena 23. in 24. t. m. ter bodo dne 23. t. m. dali Ljubljančani v našem gledališču veseloigro »Matiček se ženi«, dne 24. pa se uprizori v Kreftovi režiji »Siromakovo jagnje«. Mariborska drama pa bo uprizorila v Ljubljani dne 23. t- m. v V. Skrbinškovi režiji »Idealnega foproga«, dne 24. t. m. pa v režiji B. Stu-;xice »Kvadraturo kroga«. Za primer do-ia-ega uspeha tega dvodnevnega gostovanja, so mišljena vsakoletna slična večdnevna gostovanja ob zaključku sezone. Maribor bo dokazal, da ima smisel za oboje-cransko menjavo kulturnih dobrin in vred-x— Razpust »Sloge«. S svojim odlokom od 2. t. m, je ministrstvo za trgovino in industrijo razpustilo »Slogo«, registrirano pomožno blagajno v Mariboru, ker ni izpolnila zakonitih pogojev za poslovanje. Likvidator je upokojeni sreski načelnik dr. Peter Vaupotič. a— Podaljšano. Za sprejem v tukajšnjo toženjersko podčastniško šolo je podaljšan rok do 15. t. m. Informacije daje mestni vojaški urad. a— Veliko ribic je bilo na včerajšnjem trgu. Sv. Petra ribe so se prodajale po 24 dinarjev, postrvi po 36, sardele po 12, cip-Iji po 22, žabji kraki po 2 Din venček. a— Padec s kolesa — vzrok smrti. Na znanem klancu Pred Kamnico, ki se naziva >11 on te bello«, je pred tremi dnevi padel s kolesa 651etni upokojeni policijski pristav Josip Schweiger. Pri padcu je zadohil pretres možganov in so ga odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj podlegel smrtonosnim poškodbam. Rajnki je bil v Mariboru v vseh krogih znan in priljubljen, žalujočim ob težki izgubi naše iskreno sočutje! a— železo je kopnelo pri železarni na Mu ti. Izginili so kotli in razni železni predmeti v vrednost^ okoli 2000 dinarjev. Končno se je posrečilo izslediti krivce v osebi 23Ietnega delavca Ivana L. in Mihe R., ki •se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. a— Smrt v špilji. V naši stari dravski vojašnici so iztaknili brezposelni neko luknjo, kamor so hodili prenočevat. Semkaj je hodila spat tudi 451etna revi ca Terezija Reševa. Včeraj zjutraj so jo našli mrtvo. Revica je že delj časa bolehala na jetiki. Po komisionelnem ogledu so jo prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču. a— Izročena sodišču. Poročali smo o tragikomični zgodbi, ki se je pripetila s 361et-no Jožefo B., ki je v bližini meljskega bro-da na pobreški strani skočila v Dravo in so jo morali s silo izvleči iz vode. Ko se je pri nekem kmetu v bližini posušila in prespala, so jo orožniki zaslišali in je prišlo na dan da je tudi po drugih gostilnih popivala tn ničesar plačala. Izročili so jo sodišču. Z Jesenic s— Kino Radio na Jesenicah predvaja danes in v nedeljo ob 8. zvečer, v nedeljo tudi ob 3. uri popoldne, zelo zanimiv film »Titani neba«. Dodatek poleg tednika barvana Hap0< po 200 — 220; baška »2< po 180 — 200; baška >5« po 160 — 180; otrobi: baŠki debeli po 95 — 100. + Novosadska blagovna borza (10. t m.) Tendenca prijazna. Fromet srednji. — Pšenica: baška potiska 126 — 128; slavonska 128 — 130; sremska in baška 123—125; banatska 121 — 125. — Oves: baški, srem-ski, slavonski 88 — 90. — Ječmen: baški in sremski, 65/66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Koruza; baška in sremska 69 — 71; banatska 68 — 69. — Moka: baška in sremska iOg« in »Ogg« 192.50—215; >2« 172.50 _ 195; »5« 152.50 - 175; >6« 135 — 147.50; »7« 110 — 115- >8« 87.50 do 90. — Fižol: baški, sremski beli 122.50 do 125. — Otrobi: baški, sremski, banatski 80 — 82.50. + Somborska blagovna borca (10. t m.) Tendenca stalna. Promet 38 vagonov. Pšenica; baška, okolica Sombor 120 — 122; gornjebaška, banatska. sremska 121 — 122; baška in banatska potiska 126 — 128; slavonska 127 — 129. — Koruza: baška in sremska 68 — 70: za maj 69 — 71. + Budimpeštanska terminska borza (10. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: za maj 15.92 _ 15.94. za junij 15.63 — 15.64; kornza; za maj 12.25 — 12.27, za julij 11.67 do 11.68. BGMBAŽ. + Liverpool. 9. maja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za maj 6.50 (6.32), za oktober 6.25 (6.23). 4- Vewyork. 9. maja. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za maj 11.93 (11.84), za oktober 11.75 (11.48). >JUTRO« 2t 108 6 Sobota, 11. maja 1035 Beli strah Oceana Z bombami proti lednim goram — „Razstreljujemo - svarimo - rešujemo !" - Nauk iz katastrofe „Titanica" - Nevarna morska plovba »Stop!« S treščanjem in ječanjem se vdaja močni stroj »Mendote«, največjega parnika ameriške »ledne patrole«, povelju k ustavitvi. Mikrofon je vključen. Pol tu-cata mož posluša napeto šume, ki prihajajo grgrajoč in cvileč iz zvočnika. Kadar se oglasijo ti zvoki, Je plavajoča ledna gora v bližini. Iz ledu, ki se taja, se sprašča zrak iz milijonov in milijonov mehurčkov in to daje te čudne zvoke, ki jih tenkoslušni aparati moderne dobe slišijo na takšno daljavo. V oddaljenosti 30 milj ploveta v dveh smereh dve drugi patrolni ladji. Klic po radiu sem in tja in že so tudi njiju mikrofoni obrnjeni v naznačeno smer. Z dveh in še bolje s treh različnih mest je kaj lahko ugotoviti, v kakšni daljavi plava ta čas nevarni ledni kolos. še pred kratkim ni bilo tako. število izgubljenih ladij in mrtvecev zaradi trčenja z lednimi plavajočimi otoki je bilo od leta do leta večje. Končno je prišla katastrofa »Titanica«, ob kateri se je zgrozil ves svet in ki je dala končno pobudo, da so Američani z mednarodno podporo osnovali posebno brodovje za zasledovanje in uničevanje mrzlih velikanov, ki se vsako spomlad na morskih tokih pripeljejo iz gronlandskega severa v pasove mednarod- ne pomorske plovbe. Borba s temi velikani je bila še dolgo dokaj primitivna in nevarna. čim je stražni parnik priplul v bližino lednega otoka, je spustil čoln m nekoliko pogumnih mož je šlo na led polagat in z vži-galno vrvico zažigat dinamitne patrone, ki naj bi ga raznesle. Marsikateri mož je pri tem izgubil življenje, ker se ni utegnil pravočasno rešiti na parnik. Moderna doba uporablja učinkovitejše pripomočke, ki gredo velikanu do drobovja v podmorski globini, kajti pod morsko površino se skriva, kakor znano, neprimerno večji in nevarnejši del belega orjaka. S stražnih ladij se dvignejo majhna letala, ki spuščajo nanj s solitrom napolnjene bombe. Termitne bombe se počasi pogrezajo v beli trup ta povzročajo potem s kemičnimi spremembami strahovite eksplozije. Na tisoče belih orjakov uničijo na ta način vsako leto. Toda nevarnosti za pomorsko plovbo navzlic vsemu še niso minile, še pred nekoliko dnevi je trčila srednje velika motorna ladja »Titania« iz Newcastla ob plavajočo ledno goro. Posadko so sicer rešili, ladja pa se je potopila. Lansko leto so se na Isti način pogu-bile štiri srednje velike ladje in kakšnih 40 mož je izgubilo življenje. Pravkar po- ročajo iz St Johnsa na Novem f\mdlanda, kjer je glavno oporišče ameriških »lednih patrole, da je število belih orjakov v zadnjih dneh silovito naraslo. Vse patrotne ladje so ta čas na poti, da to nevarnost pravočasno odstranijo. Martinov plašč Od legende do resničnosti Pariški »Matin« pdobduje dobro parabolo. Mož po imenu Uartte Je srefcal pred davnim časom ob A mi enakih vratih v Pariza popolnoma golega človeka, mogoče kakšnega pristaša rma Kmalu 6e Jima Je nudlil nov prizor. Ob vznožju * hriba se Je pojavil Lovrenc v francoski ii"!p"rmi, zasledovan od večjega oddelka vojakov, ki pa jih je pustil daleč za seboj in kmalu nato zginil v gozdu. Pozornost zasledlujočlh vojakov je bila obrnjena za beguncem, zato sta Francoza lahko nemoteno in srečno odšla. Zares Je bila določena četa avstrijskega lovskega bataljona, da bi ujela francoskega častnika na Rašici, četa je popolnoma obkolila oni del gore, kjer se je nahajalo skrivališče, izdano od tihotapcev. Beg je bil mogoč le skozi zrak. Bi- lo je proti deseti uri dopoldne, ko je korakal manjši oddelek vojakov do votline. Ostali vojaki so v večji razdalji deloma obkolili skalovje, deloma pa ležali v zasedi ob mostu, ki vodi čez potok. Naenkrat se je prikazala iz gozda postava v francoski uniformi, za njo pa v diru več vojakov lovcev. Begunec je naglo krenil s poti in hitel proti šmarni gori. Spodaj ležeči vojaki so sicer klicali: stoj! Toda begunec se za take pozive ni miti" najmanj zmenil, temveč je hitel naprej, kol!-kor so ga noge nesle. Ker tudi na ponovni poziv ni obstal, so vojaki nanj streljali in ga smrtno zadeli. Domačini so v mrtvecu spoznali Lovrenca. Pol leta nato je dospela iz Francije na naslov umorjenoa denarna pošilja te v deset tisoč frankov. Priloženo je bilo tudi pismo, v katerem je bilo med ostalim: »Ko ste, plemeniti prijatelj, izginili in. kakor upam, tudi 6rečno ubežali, nama je bilo lahko mogoče, da sva neopaženo odšla. Kljub mnogim težavam in nevarnostim sva končno srečno dospela v domovino, na francoska tla, kjer naju je združil zakon. Zdravstvujte in sprejmite priloženo svoto kot majhno priznanje za svoje velike usluge.« Na onem mestu, kjer Je padel ubogi Lovrenc, so mu postavili sorodniki kamenit križ v spomin na njegovo plemenito ž-f tev. KONEC (Po starih virih zapisal R. D.) R. L. Stevensoa: 27 Prigode famoodnes ujetnika na Angleškem >Dečko,< je dejal in me nekam nezaupno pogledal, >ali dcrbro veste, da si to lahko privoščite?« Pomiril sem ga. >Tedaj hvala lepa; strašno me zebe.« Izpil je kozarec in nekaj rdečice mu je stopilo v obraz. >Še enkrat hvala,« je rekel, >to sega do srca.« Major, ki sem mu nato ponudil kozarec, ga je drage volje sprejel. Tako je nadaljeval ves ostanek dopoldneva, zdaj z opravič" bami, zdaj brez njih, in steklenica je bila prazna, preden smo dobili kosilo. — Le-to je bilo res takšno, kakor ga je bil major napovedal; govedina, zelenjava, majhen krožnik gorčice in }ivo v rjavem vrču, na katerem so bili naslikani konji, psi, lisica in velikanski John Buli _ verna slika mojega prijatelja Burchella Fenna — ki je sedel na sredi in kadil pipo. Pivo je bilo precej dobro; a major je eodil, da bi mu bilo »zaradi njegovega nahoda« treba priliti žganja. To željo je izrekel nekajkrat; in ker sem se bal posledic tolikega pitja in sem se delal, kakor da ga ne slišim, je nazadnje eam naročil novo steklenko. Polkovnik ni skoraj nič zaužil; sedel je. se vdajal svojim sanjarijam in se le zdaj pa zdaj za kak trenutek predramil. V vseh teh svetlih presledkih je kazal nasproti meni vljudnost in hvaležnost, ki sta mu osvojili vse moje srce. »Champdivers, dečko moj, na vaše zdravje!« je rekel. »Z majorjem sva opravila minulo noč zelo na- poren pohod in res sem mislil, da ne bom mogel spraviti vase niti grižljaja. A vaša srečna misel, da ste naročili žganja, me je kar prerodila.« Nato 6e je z veliko živahnostjo lotil jedi in si odrezal založaj; preden ga je pa utegnil pogoltniti, je že spet mahoma pozabil kosilo, naju dva in kraj, kjer je bil, ter se iznova zagledal v privid bolniške sobice kdo ve kje tam na Francoskem. Komaj je bilo kosilo končano, je premagalo starca globoko spanje; pomagala sva mu, da se je zleknil na eno izmed žimnic; še tisti mah so mu udje otrpnili in dih mu je zastal; bilo je, kakor da mu mora vsak trenutek ugasniti življenje. Z majorjem sva ostala sama pri mizi. Najina tovarišija sicer ni dolgo trajala. Vrli major je pil kakor pravi Anglež; kričal je, razbijal s pestjo po mizi, rjovel pesmi in začenjal z menoj prepire, ki so se hitro izpreminjali v spravo; nazadnje je hotel celo zmetati posodo skozi okno, a to junaštvo je na srečo že presegalo njegove moči. Kmalu je spal tudi on spanje pravičnega in hrčal kakor cela vojaška godba, med tem ko sem se jaz boril s strašnim dolgočasjem popoldneva, kakor sem vedel in znal. Minulo noč sem bil prebil v lobri postelji, zato se me je spanec ogibal; nič drugega mi ni ostalo kakor hoditi po sobi, kuriti ogenj in premišljevati o svojem položaju. Primerjal sem včerajšnji in današnji dan= včerajšnjo varnost, zložnost, gibanje pod milim nebom in prijazne gostilne ob poti z današnjo puščobo, nemirom in pomanjkanjem. Srce mi je uhajalo v hlače in omahoval sem zdaj sem, zdaj tja. Že sem mislil na to, ali ne bi mogel skrivaj pobrati šil in kopit in potovati sam, kakor sem potoval doslej. Toda misel na polkovnika mi je branila. Saj nisem bogvekaj vedel o njem; a zdel se mi je mož z otroškim srcem, poln tiste nedolžnosti in vljudnosti, ki jo najdeš samo pri starih vojakih in starih duhovni- kih, razen tega pa še zrušen pod težo svojih let. »ChampdRvera, dečko moj, na vaše zdravje!« mi je šepetal glas na uho in me zadrževal — in če se ozrem nazaj, vidim v svojem življenju malo dejanj, ki bi jih bil bolj vesel kakor tega, da sem ostal. 13 Vožnja v zaprtem vo/.u S precejšnjim trudom sem zbudil tovariša. Pri ognju smo popili še ročko čaja, nato so nas kakor zločince skrivaj spustili na ostri nočni mraz. Vreme se je bilo med tem izpremenilo; dež je bil ponehal, začelo je bilo zmrzovati, in ko smo se odpravili, je stal mesec skoraj na vrhu neba. V notranjosti mučila, ki so nas bili spravili vanj, je bilo dvoje klopi, ki sta zavzemali skoraj ves prostor. Vrata so se zaprla, obšlo nas je, kakor da bi se bili potopili v temo, in čutili smo, kako so nas konji potegnili z dvorišča. Voznik se je na vso moč trudil, da ne bi bilo prehudih streljajev; ker pa voz ni imel vzmeti in ker smo morali povsod ubirati stranska pota, nas je toli 6trašno premetavalo na naših klopeh, da smo se pripeljali na vsako novo postajo v kar najbolj klavrnem stanju. Pogosto nam utrujenost ni dala jesti, kadar smo zlezli iz voza; legli smo zmerom takoj, kar terikrat kar v vozu, in zdramil nas je šele prvi sunek koles, ko so se spet premaknila. Pripetilo se nam je nekaj nezgod, ki smo jih pozdravili kot prijetne izpremembe. Nekajkrat se je voz prevrnil: morali smo stopiti iz njega in pomagati kočijažu. Nekajkrat utrujena konja nista hotela z mesta, kakor tisto jutro, ko sem bil prvič zagledal Fennov voz. Pogosto smo morali skoraj vso noč korakati ob vozu, dokler nas niso prvi žarki novega dne ali bližina kake vasice preplašili, kakor prva jutranja zarja prežene 6trahove. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TM-. ** _ odgovor, priložite JLlIlt 3* V M™al>» Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek ,5Jutra", Ljubljana. iJlT' [IJJJ Besed« 1 Oln, davek 2 Oin. u iilro «11 dajanje naslov« 5 Din. Na]maniSI znesek 17 Din .Slaščičarskega pomočnika ■prejme takoj slaščičarna Majitd Karel t Celju. 9171-1 Čevljar, pomočnika mlajšega, vojaščine prostega, zmožnega splošnega boljšega dela ter pletenja opank, sprejmem v stalno službo 9 hrano in stanovanjem v hiši. Ignac Ko-ritnik, Dol pri Hrastniku. 9162-1 Mlajšo kuharico ali kuharja perfektnega sprejmem takoj v stalno službo v izvrstno hišo v mestu na Gorenjskem. — Plača po zmožnosti. Ponudbe s spričevali m sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko«. 9136-1 Pletilje za rokavice Izurjene, iščemo na ročne pletilne stroje. Takojšen nastop, stalno delo. Ponudbe pod Jifro »Vežfa« na oglasni oddelek Jutra. 9070-1 Mlad kuhar kučen, po5ten in priden, specialist v mrzli kuhinji, dobi stalno mesto v Ljubljani. Ponndbe pod šifro »Stalno« na oglasni oddelek »Jutra*. 9020-1 Hišno gospodinjo mlajšo, energično m pošteno, ki mi lahko dokaže, da ima daljšo prakso, zmotno kavcije, iščem za moje veleposestvo v bližini Zagreba. Ponudbe na: Alfred M a 11 e r, Zagreb, Varšavska ulica štev. 3. 9-301-1 Pridno dekle ia hišna dela, ki zna tudi kuhati, sprejmean s 15. majem proti mesečni plači 350 Din. A. GStz, tr URBAS < v Slomškovi ulici štev. 13* poleg Mestne elektrarne Odprto vsak dan do 24« ure Točijo se izborna vina ter pivo in žganje. Mrzla in gorka jedila. CENE ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. KUBANT-JEV MATE ČAJ hrani ter krepča živce ta mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu Lekarna Vir. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resi jeva cesta 1, ako pošljete vnaprej Din 15.—. Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Fotografski aparati na KODAK OBROKE JUGOAGENCIJA ZAGREB, DRAŠKOVICEVA ULICA 34. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! ČISTO POLT d/otsežete v enem dveh tedimh s pomočjo glaeovitt biolioške »Kure luščenja«. Neopazljiiivo za okioMoo obnavljate k^žo in Oeaneljito ter za zmerom odistr«-nj mleko »Asiami« 50 Dim. — Originaile SCHRODER - SCHENKE r*»poAilj« Omam. oddelek 1/2. Zagreb, G-undudiJeiro nlioa or 8, I. k«t. — Poštnina če se plač« naipre; 7 Dim. povzetje 1<4 Din — Zahtevajte brezplačno ilustrirani katalog.' CCPERTOAfi DRAMA. Začetek ob 20. Sobota, 11.: Bunbury. C. Nedelja, 12.: Malomeščani. Izven. Izredno znižane cene od 14 Din navzdol. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: V času obiskanja. Premiera. Izven. Sreda, 15.: V času obiskanja. Izven. Četrtek, 16.: Bunbury. Gostovanje v Kranju. OPERA. Začetek ob 20. Sobota, 11.: Hovanščina. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 12.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek, 13.: Zaprto. Torek, 14.: Zaprto. Najduhovitejša Wildeova komedija je »Bunbury«. Paradoksne sentence o angleški družbi, romantičnih mladih dekletih in plodovih vzgoje, ee prepletajo z igrivim humorjem ter tvorijo nad vse zabavno komedijo. Kreftora komedija »Malomeščani« je dosegla pri ljubljanski in celjski publiki velik uspeh in glasno odobravanje na odprli sceni. Snov je zajeta iz leta 1914., ko so se v prvih mesecih svetovne vojne trla prepričanja jugoslovanskih revolucijonarjov in avstrijskemu režimu zasužnjenih malome-ščanov. Mosorgskega opera »Hovanščina«, mu- zikalna drama v petih dejanjih (6 slikah) opisuje rusko zgodovino v letu 1682., raz-kolništvo in upore strelcev. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota, 11. Lepa pustolovščina. Nedelja, 12.: Lepa pustolovščina. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Sobota, 11.: Poljska kri. Premiera. D. Nedelja, 12.: Veseli kmetič Znižane cene. Nepreklicno zadnjič v sezoni. * Premiera Nedbalove operete »Poljska kri« bo v soboto, 11. t. m. Opereta spada med najboljša dela tovrstne produkcije ter se drži z nezmanjšano svežino na repertoarju gledališč. Glasba »Poljske krvi« je prav pestra in ognjevita, dejanje pa je ži- vahno in učinkuje i neposredno komika Posamezna dejanja se gode: prvo na poljskem plesu v Varšavi, drugo in tretje pa na posestvu grofa Baranjskega na deželi. Dirigira Ilerzog. režira Rasberger, plese je naštudiral Anton Harastovič. V opereti so zaposleni: Udovičeva, Barbičeva, Zakraj-škova, Starčeva, Gorinškova, Sancin. P. Kovic, Harastovič, Rasberger, Grom, Stupiea, Verdonik in Šauperl. Sobota, 11. maja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, vreme, obvestila. — 13.20: Za boljšo voljo (plošče). — 14: Vreme, borza, spored.__18: Regiment po cesti gre (Radio - orkester). — 18.40: Cas, poročila, vreme, obvestila. — 19: Zunanje - politični pregled (dr. Vrčon). — 19.30: Nacionalna ura: Primož Trubar — začetnik slovenske književnosti in borec za jugoslo-vensko literarno vzajemnost (dr. M. Rupel). — 20: Rezervirano za prenos Jadranske Straže. — 21.30: Čas, poročila, spored. — 20: Iz solnčne Dalmacije. Sodeluje ga. Margita Rajhenič - Raha in Radio - orkester. Nedelja, 12. maja. LJUBLJANA 7.b0: Tolmačenje uredbe o prevažanju čebel na pašo (prof. J. Verbič). — 8: Kmečki trio. — 8.30: Čas, poročila. — 9: Versko predavanje (p. dr. Tominec). — 9.15: Plošče. — 10: S Šmarne gore na Kongresni trg (reportaža odkritja spominske plošče župniku Aljažu). — 11.50: Obvestila. — 12: Program po želiah (Radio- orkester). _ 15: Glasba po željah (plošče). _ 15.45: Ženska ura. — 16: Proslava materinskega dneva. — 19.30: Nacionalna nra. — 20: Čas, poročila, spored, obvestila. — 20.80: Naša beseda (od Trubarja do Župančiča). — 21.30: Čas, poročila, spored. — 22: Naša pesem (Radio - orkester in plošče). BEOGRAD 16.10: Narodna glasba. — 20: Srbske pesmi. — 22.20: Lahka godba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.15: Trio. — 20.15: Violina. — 20.45: Igra. _ 21.15: Pesmi. — PRAGA 19: Prenos opere >Libuša«. _ 23.10: Plošče. — BRNO 19: Iz Prage. _ VARŠAVA 20.30: Lahka glasba. — 23.05: Ples. — DUNAJ 11.45: Simfoničen koncert. — 16: Klavir. — 17: Ples. — 19.45: Pester ženski večer. — 22.25: Dunajska glasba. — 24: Ciganska godba. — BERLIN 20: Vojaški večer. _ 24: Lahka godba. — K6- NIGSBERG 20: Iz Berlina. — 22.15: Simfoničen koncert iz Varšave. _ 23: Ples. — ŠPEDICIJA jy LJUBLJANA OCARINJENJE prevzema vseh uvoznih ta Izvoznih pošiljk, ta to hitro, skrbno ta po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse Infor- macije brezplačno. Telefon internrban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani ln izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili. Telefon interurban 21-57. MLasarjkova C. 9. (nasproti tovornega kolodvora) Zahvala. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob bridki izgubi naše predobre soproge, oziroma sestre, tete in svakinje, gospe Pavle Kobler, roj. Fleš izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, štejemo si v dolžnost, da se še posebej zahvalimo preč. duhovščini, zlasti dekanu g. Skubicu za versko tolažbo pokojnice in njegovo skrb, zdravniku dr. Oražmu za njegov požrtvovalni in nesebični trud, šolskemu upravitelju g. Kmetu za ganljiv nagrobni govor, učiteljstvu za krasni venec, Sokolskemu društvu za častno spremstvo, pevcem za v srce segajoče žalostinke, vodstvu šol, zastopnikom oblasti in korporacij ter vsem ostalim, ki so v takem številu spremili drago pokojnico k večnemu počitku ter nas tolažili v težki uri. Bog plačaj! Osmina bo v torek 14. t. m. dopoldne v farni cerkvi v Ribnici. Ribnica, dne 10. maja 1935. Ernest Kobler, soprog tn ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarla Prano Jezeršek. - Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. - Val v UubHani."