Q%£jo»t T/Vand f-yUAttCQ.., NO. 45 . /% mm e n i e/»m ,'-'*T...; O/V« E AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 5, 1963 SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€B ŠTEV. LXI — VOL. LXI Pomoč Formozi bo v nekaj letih ustavljena Nacionalna Kitajska je dobila v 14 letih skupno 3.5 bilijone ameriške pomoči. Z njo je izgradila gospodarstvo do take mere, da bo v nekaj letih lahko izhajala tudi brez nje. WASHINGTON, D.C. — Načelnik Ameriške agencije za mednarodni razvoj Parsons je dejal vladi na Formozi, da je a-meriška pomoč pomagala for-mozanskemu gospodarstvu na nege, da se to sedaj lepo razvija in bo v nekaj letih sposobno izhajati brez ameriške pomoči. Izjava je zbudila v krogu Čangkajškove vlade strah, da bi Utegnile Združene države svojo pomoč ukiniti še prej, predne bi mogla nacionalna Kitajska resnično stati trdno na svojih negah. Od leta 1948, ko se je Čang-kajšek umaknil s kitajske celine na Formozo, so Združene države dale temu skupno 3.5 bilijona dolarjev pomoči, od tega 2.3 bilijone v orožju in drugih vojaških potrebščinah, 1.2 bilijona pa v gospodarske namene. V preteklem proračunskem letu je dobila nacionalna Kitajska nd Združenih držav 179.7 milijonov vojaške in 84.2 milijona gospodarske pomoči. Formozan-sko gospodarstvo je doseglo povprečno letno rast 8 odstotkov in izvoz raste povprečno za okoli 25 odstotkov na leto. Narodno gospodarstvo je urejeno in trdno dovolj, da bi se moglo vzdrževati, težava je le v vzdrževanju vojske, ki šteje o-'koli 600,000 mož in se pripravlja na “povratek” na kitajske celino. Kutask® obal® poznajo ^tjša kd sa^ii ifubanei WASHINGTON, D.C. — A-meriška vojna mornarica je ne-^vno odkrila, da' vežba poseb-110 skupino takozvanih žabar-Icv na področju Virgin Islands Skupina teh ljudi, znana pod jmenom “Tjulni”, pozna menda ^banske obale bolj natančno m sami Kubanci. Baje -si jih od lanske kuban-Sive krize načrtno in podrobne ^gleduje in proučuje. Na to delo Je kazal Castro nedavno, ko je . al Prijeti 8 podmorskih ribičev v brušenih držav, ki so se re-.! 1 na kubansko obalo, ko se Bm je razbila njihova ladjica. ~---0----- razgovore o Kašmirju kodo nadaljevali čez en teden v Kalkuti ^NEW DELHI, Ind. — Mini-s,rski predsednik Nehru je de-jal v parlamentu, da se je Indi-r. tlačila nadaljevati razgovo-a s Pakistanom o Kašmirju ■■bub pakistanski pogodbi o u-reditvi meje z rdečo Kitajsko. ovi sestanek, četrti od lan,-'S"eSa božiča, med zastopnik' c °h vlad bo 12. marca v Indijci Kalkuti. showers Novi grobovi John Vidmar V Zadet od srčne kapi je umrl v Euclid GlenviUe bolnici John Vidmar, star 66 let, stanujoč na 18308 iNeff Rd. Zapušča soprogo Louiso, roj. Hrovat, doma iz Gor. Mraševa pri Novem mestu, pastorke Louiso Berndtson, Franka Okorn, Helen Boros (Arizona), 8 vnukov in vnukinj ter sestrično Roso Zallar (v Bedfordu, Ohio). Rojen je bil v Artiži vasi pri Št. Vidu pri Stični, kjer zapušča'95 let staro mater Jožefino Vidmar, sestri Jožefino in Marijo in druge so-’odnike. V Ameriki je bil 49 let. 3il je eno leto upokojen, prej je bil zaposlen v Steel Improve-1 ment and Forge Co. 21 let. Pogreb bo v četrtek dopoldne ob 10:30 iz Jos. Žele jn Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. aa Kalvarijo. Ursula Pešec Na svojem domu na 21030: Miller Ave. je umrla Ursula Sesec, stara 72 let. Bila je vdo-v7a, soprog Frank je umrl leta 1935. Zapušča otroke Josepha, \ntona, Rudolpha, 9 vnukov in /nukinj in druge sorodnike. Rojena je bila v Sv. Križu pri Ko-: tanje vici. V Ameriki je bila 43 let. Bila je članica Podr. št. 32 5ŽZ in Oltarnega društva pri Sv. Kristini. Pogreb bo v četr-;ek zjutraj ob osmih iz Jos. Ze-e in Sinovi pogrebnega zavoda ia 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na Kalvarijo. Charles Strukel Po dolgi in mučni bolezni je mnrl v Euclid GlenviUe bolnici Jharles Strukel, star 61 let, sta-lujoč na 473 E. 142 St. Zapušča soprogo Nettie, roj. Radešček, loma iz Ločne pri Novem medu, hčer Helen Ditton, vnuka Stanleya U^ic, brata Antona in .estro Paulino Arko (oba v El-cartu, Ind.) in več drugih so-odnikov. Rojen je bil v vasi Havrh na Notranjskem, kjer za-mšča sestri Marijo in Frančiško. V Ameriki je bil 41 let. Bil e član Podr. št. 14 SMZ, Dru-tva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Iruštva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti. Zadnji dva leti 'e bil v pokoju, preje je bil pa :aposlen 39 let pri New York ientral železnici. Pogreb bo v jetrtek zjutraj ob 8:15 iz Jos. 4ele in Sinovi pogreb, zavoda -a 458 E. 152 St. v cerkev Mari-e Vnebovzete ob devetih, nato .a All Souls pokopališče. Krepitev odnosov med ’ y0^1, Turki in Jugoslovani Turčija in Jugoslavija sta sklenili novo trgovinsko pogodbo in pri tem rešili še nekaj spornih vprašanj. BEOGRAD, FLRJ. — Odnosi med Jugoslavijo in Turčijo so se pred nekaj leti precej ohladili. Jugoslavija je tedaj prišla do prepričanja, da ji od strani sovjetskega bloka ne preti nobena nevarnost več in je izgubila ves interes na balkanski zvezi, ki so jo z ameriškim blagoslovom začeli grad ti pred dobrimi desetimi leti. Zveza je izgubila ves pomen in Jugoslavija, Grčija in Turčija so šle zopet vsaka svojo pot. Nov mednarodni položaj je začel omenjene tri države zopet zbliževati, posebno so se popravili odnosi med Turčijo in Jugoslavijo. Ti sta te dni podpisali novo medsebojno trgovinsko pogodbo in ob tej priložnosti rešili še par visečih gospodarskih in drugih vprašanj. Tako je imel turški zunanji minister razlog, da je v parlamentu dejal: “Z zadovoljstvom opažamo, da jugoslovanska vla-la, do katere gojimo prijateljska čustva, deli našo iskreno žejo po krepitvi obstoječih odnosov.” Zastopnik j u g o s 1 ovanskega zunanjega ministrstva je potrdil na tiskovni konferenci, da težita obe državi k tesnejšemu soddovanju, .... ......jr, JU 0 ifigfnašrisfcih poveljnikih SAIGON, J. Viet. — Za kulisami niso ameriški vojaški strokovnjaki že dolgo časa molčali. Povedali so vsakemu iz Združenih držav, ki ima, opravka z vietnamsko politiko,., da cenijo zelo nizko vojaške sposobnosti vietnamskih poveljnikov. Sedaj so očitki izbili na dan. Za nikogar ni več tajnost, da ss po sodbi ameriških vojaških svetovalcev vietnamskim poveljnikom ne ljubi boriti. Kadarkoli dobijo od naših svetovalcev predlog, naj začno z ofenzivami, se takim načrtom izmikajo. Svoje stališče utemeljujejo takole: vsaka ofenziva zahteva žrtve v človeškem življenju. Ako predsednik Diem zve o njih, krivi za nje “nesposobnost” svojih generalov in ne pomisli, kako težko se je vojskovati s komunističnimi gverilci v džunglah. Mnogi vietnamski generali tudi izigravajo ameriške nasvete. Usmerjajo napade namenoma v kraje, kjer ni gverilcev, se umikajo prezgodaj iz bojev, ne zasledujejo gverilcev, kadar se a zamenjajo umikati Md. Vse to ima seveda slab vpliv na civilno prebivalstvo, ki še zmeraj ostaja najrajše nevtralno v državljanski vojni ali pa na tihem celo podpira komunistične gverilce, seveda samo pod varstvom noči in teme. Večinoma oblačno, pršenj« dežja, hladnejše. Naj višja temperatura 38. Na noč hladnejše iri Možnost naletavanja snega. feSika Marnja dala Jtsgaslaviji velik kredi! BEOGRAD, FLRJ. — Kon-em preteklega meseca je bil podpisan v Beogradu dogovor o ritanskem posojilu Jugoslavij. j znesku 28, milijonov funtov, nekako 78.5 milijona dolarjev. > tem denarjem bodo kupili v 7el. Britaniji stroje in opremo za nove železarne in jeklarne v akoplju v Macedoniji. Posojilo so se obvezali vrniti v 13 letih. To je doslej največje posojilo, ki ga je dobila Jugoslavija za te namene v Ve-cki Britaniji po drugi svetovni vojni in eden največjih dogovorov za tovrstne dobave tuji-ni, ki jih je Vel. Britanija sklenila v zadnjih letih. Poleg britanskih podjetij sodeluje pri gradnji novih železarn in jeklarn v Macedoniji tudi okoli 10 domačih, jugoslovanskih podjetij, ki bodo skupno dobavila raznih strojev in o-preme v vrednosti okoli 66 milijonov dolarjev. TagHatIS hoče očistiti stranko vseh kritikov RIM, It. — Ta in prihodnji eden morajo italijanske stranke vložiti kandidatne liste za parlamentarne volitve, ki se bo-io vršile koncem aprila. Javnost na splošno že ve, kdo bo kandidiral na kateri listi, zani-nanje je veliko le za komuni-ztične kandidate. V Rimu trdijo opazovalci, da co komunistični voditelj Togli-rtti skušal črtati s kandidatnih ist vse svoje partijske nasprotij ke. Trdijo celo, da bo izpadlo rakih 30% imen, ki o njih jav-rost pričanje, da bodo kandidi-■ali. Koliko se bodo ta pričakova-ija uresničila bomo videli šele čez par tednov. Res pa je že da-aes, da je nekaj vidnih komunistov že zapustilo stranko, večinoma so presedlali v Nennije-vo socijalistično stranko, ki bo lostala po volitvah najbrže vladna stranka v koaliciji s krščanskimi . demokrati. Egipt podžiga v Jemenu državljansko vojno KAIRO, Egipt. — Čeprav je Naser svoj čas obljubil, da se ne bo več mešal v jemensko državljansko vojno in da bo celo odpoklical svoje čete, se je zgodilo ravno narobe. Naserjevi bcmibniki so pretekli teden tekom 4 dni napadli dvakrat savdske vojaške postojanke na letališčih v Jisanu in Kahmis Mishaytu. Prvo kot drugo letališče služi namreč pristašem jemenskega kralja kot oporišče. Ker so kraljevi gverilci postali nevarna nadlega za jemenske revolucijonarne čete, je Naser skušal uničiti vsaj oporišča upornikov v Savdski Arabski. Egiptovski diktator je moral dalje poslati v Jemen tudi nekaj novih čet. Sedaj je menda že 25,000 egiptovskih vojakov v Jemenu. Podtajnik ZN R. Bunche je sedaj v jemenski prestolici Sa- Različno gledanje na odnose do Francije in Vel. Britanije in različno stališče v vprašanju carine na uvoz petroleja je povzročilo med kanclerjem Adenauerjem ter med njegovim namestnikom Erhardem hud spor, ki pa so ga na sestanku krščanske demokratske stranke včeraj pomirili. | Iz Clevelanda i in okolice BONN, Nem. — Ko je Ds Gaulle zavrnil sprejem Vel. Britanija v Skupni trg in dosegel konec zadevnih razgovorov, je nemški gospodarski minister in podkancler Erhard francoski korak obsodil in obdolžil kanclerja Adenauerja tihega soglasja z De Gaullom. Adenauer je to zanikal in prijel Ertiarda zaradi “vtikanja v zunanjo politiko”, kar ne spada v njegov delokrog. Erhard je kanclerju odgovoril, da je storil to v soglasju z zunanjim ministrom Schroederjem. Tadi na gospodarskem polju Do spora med Adenauerjem in Erhardom je prišlo na to še na polju gospodarske politike. Adenauer je na pritisk lastnikov premogovnikov predložil zvišanje uvozne carine na petrolej. Erhard je to zavrnil češ, da je v nasprotju z načeli svobodnega gospodarstva in za ce-'otno nemško gospodarstvo pre-. j£>. .škodljivo., kot..koristno, , čeprav bi služilo koristim nemških premogovnikov. Različno stališče v obeh teh vprašanjih je ohladilo razmerje med Adenauerjem in Erhardom do take mere, da sta sa med seboj komaj pogledala. Erhardovi prijatelji dolže Adenauerja, da skuša preprečiti, da bi Erhard prevzel njegovo nasledstvo kot kancler. Adenauer sam tega niti ne taji in je javno povedal, da Erharda ne smatra za posebno sposobnega prevzeti krmile Zahodne Nemčije v svoje roke. Pomiritev Is na površini Dr. Erhard je sicer ob priliki zavrnitve sprejema Vel. Britanije v Skupni trg izjavil, da je voljan prevzeti mesto kanclerja, pa se za to ni boril. Njegovi rojaki ga imenujejo ‘Gummiloewet (gumijasti lev), ker daje mo-gočne izjave, pa le redko stori tudi kak odločnejši korak v njihovo podporo. Kancler Adenauer je ob zad- ni, da bi dobil pravi pogled v j nji vladni krizi obljubil, da bo položaj na frontah državljanske pred koncem leta odstopil z vod-vojne. j stva vlade, in splošna sodba je, POSEBNE VRSTE LETALO — Northrop. Corp. v Kaliforniji bo začela graditi po britanskih načrtih letalo Hawker P-1127, ki se lahko dvigne navpično, leti z nadzvočno brzino naprej, lahko pa leti celo tudii — nazaj. Na sliki vidimo to letalo, ko se je. dvignilo z letalonosilke. da bo njegovo mesto prevzel Erhard, pa čeprav samo začasno. Tako je bilo potrebno, da oba pomire. Na včerajšnjem sestanku krščansko demokrat, stranke so to storili, če ne drugače vsaj za javnost. Oba vodnika so tudi fotografirali, ko si stiskata roke. Kako dolgo bo novo sprava trajala zavisi pač od priložnosti za nova nesoglasja, ki so nujna, ker imata oba moža precej različna gledanja na nemško politiko v svetu in doma. Gornji dom odobril pogodbo s Francijo Gornji dom zahodnonemškega parlamenta je na osebni poziv kanclerja Adenauerja odobril 22. januarja sklenjeno prijateljsko pogodbo s Francijo ter jo poslal v razpravo spodnjemu domu. Tam računajo, da bo razprava končana nekje v maju. Gornji dom, v katerem sede zastopniki nemških dežel, je pri tem izglasoval posebno resolucijo, v kateri poudarja nemško povezanost z NATO, Združenimi državami, pa tudi z Veliko Britanijo. Kongres ima o zunanji poliliki svoje misii \Ta Kapitelu niso zadovoljni s Kennedy jevo zunanjo p o Ut i k o v jugovzhodni Aziji. WASHINGTON, D.C. — Zad-ije poročilo štiričlanske senat-i.e komisije, ki jo je vodil se-tator Mansfield, se ni ravno laka vo izrazilo o zunanji politi-:i sedanje administracije v jugovzhodni Aziji. Poročilo kriti-:ira posebno našo politiko v Južnem Vietnamu. Kritika se konča s vprašanjem: Tekom 7 'et smo investirali v Južni Viet-lam nad $2 bilijona. Ali smo danes kaj na boljšem, kot smo i bili pred 7 leti? Poročilo je tudi zelo kritično Seja— Carniola Hive No. 493 T.M. ima jutri, v sredo, ob 7:30 zvečer sejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 1. Vsi člani vabljeni! Sodišče bo odločilo— Odvetnik Wm. J. Kennick toži mesto . Cleveland glede uporabe skrajšanega zemljišča na Underwood in ker trdi, da mu je po nepotrebnem podrlo hišo na Woodrow, ko so tam gradili novo avtovelecesto. Po njegovem bi mu morali dovoliti, da bi hišo preselil na Underwood. Pravi, da se bo obrnil na prizivno in celo na vrhovno sodnijo v Columbusu, če ne pojde drugače. Pozdravi— Mr. in Mrs. Joseph Paik pošiljata svojim prijateljem in znancem pozdrave iz Miami v Floridi. Mr. in Mrs. John L. Mihelich pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz Lauderdale v Floridi. Zadušnica— V nedeljo ob šestih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zimmerman ob 4. obletnici smrti. Jutri, v sredo, ob 8:15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Franka Zagorc ob 1. obletnici smrti. Žalostno sporočilo— G. Frank Mlinar s 725 E. 155 St. in njegovi sestri Marijanca in Marija :Mlinar so dobili sporočilo, da jim je v Fužinah pri Žireh umrla 77 let stara mama Katarina. Zadnje vesti Komuni-so napadli ne- SAIGON, J. Viet. stični gverilci daleč cd tu kolono avtomobilov in potegnili iz nje dva misijonarja. Ustrelili so ju pred očmi njunih družin. Eden od ustreljenih je bil Amerikanec, drugi pa Filipinec. SIKESTON. Mo. — V nedeljo so čutili močnejši potresni sunek vse od Illinoisa pa na jug v porečju Mississippija skozi šest držav. Bilo je prav v času nedeljske službe božje. Potres ni povzročil nikjer večje škode in ni zahteval nobene človeške žrtve. PARIZ, Fr. — Vojaško sodišče je obsodilo štiri udeležence a-tentata na predsednika De Gaulla lani v avgustu na smrt, ostale pa na ječo. lo najnovejše angleške politike | v jugovzhodni Aziji, ki hoče o-1 WASHINGTON, D. C. — Vrhov-:novati MalaZijsko federacijo, j Ooročilo ne kritizira nove federacije, misli pa, naj jo plačuje | kar Anglija, ne pa tudi Arne-j rika. ' v j To poročilo je samo člen v! iolgi verigi napadov na zunanjo politiko sedanje administracije. Že preje so jo napadali senator Symington in ohajska senatorja F. Lausche in S. Young. Posebno senator Yeung ni varčeval z ostrimi izrazi. Glavna kritika šele pride sredi meseca. Takrat bo verjetno objavljeno poročilo komisije, ki ji načelju-je general Clay. Pravijo, da bo tudi to poročilo kritično, posebno kar se tiče podpiranja tujine. Administracija čaka sedaj na Clavevo poročilo in na odmev na poročilo v javnosti, šele potem bo prišla na dan s svojim zakonskim predlogom, kako veliko naj bo letos v federalnem proračunu podpiranje tujine. no sodišče je potrdilo odločitev nižjega sodišča, da imajo železniške družbe pravico od pustiti osobje, ki ga ne potrebujejo. Unije železničarjev trdijo, da bo okoli 60,000 ljudi izgubilo delo, železniške družbe pa napovedujejo, da bodo prihranile okoli 600 milijonov dolarjev, ko bodo z novimi delovnimi določili lahko odpustile nepotrebno delovno silo. LONDON, Vel. Brit. — Na uradni britanski televiziji je nastopil včeraj Georges Bidault, vodnik političnih nasprotnikov De Gaulla in napovedal, da bo De Ganile kmalu izginil z vodstva Francije. Bidaultov nastop na britanski televiziji je povzročil hudo nejevoljo v Parizu, kjer smatrajo bivšega predsednika francoske vlade in ponovnega zunanjega ministra za vodnika Tajne vojaška in politične organizacije, katere cilj je spraviti De Gaulla s AlflEKlSKA l>0^0¥li^/l Zti3i£J._3L_ cjsSSSSbr & 6M7 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA, Za Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries; $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio svoji zaletelosti in na pobudo kitajskih komunistov političen korak, ki bi prisilil našo deželo, da vdere na Kubo? Ali naj v tem slučaju ameriške divizije polovijo tudi ruske vojake in jim zaplenijo vso dokumentacijo in seveda po-bero tudi vse orožje? Morda je ravno v tej zaskrbljenosti glavni nagib za rusko popustljivost napram ameriškim zahtevam po umiku ruskih čet s Kube? Sicer se sliši čudno, toda morda je nekaj resnice v tem, da nam spor med Moskvo in Peipingom prinaša največ koristi ravno v kubanski krizi. Hvala Bogu, da te možnosti ne obešamo na veliki zvon. Ameriška politična javnost ne postopa ravno premišljeno, ako vsega tega ne vpošteva pri svoji presoji kubanske krize. Človek nikoli ne ve, kaj vse lahko skuha spor med ruskimi in kitajskimi komunisti, saj se vsaj kitajski tovarši dajo bolj voditi po strasti in zagrizenosti kot po pameti. Ako bo res prišlo do konference v Havani, kot jo želi Peiping, bo to dogodek prve vrste, ki ga ne bomo mogli meriti z navadnim merilom. No. 45 Tues., March 5, 1963 Vloga kubanskih komunistov v svetovnem komunizmu €MCE¥ M NOVI ALŽIR ‘‘Katoličanstvo se umika v Alžiriji pred islamom, katedrala v Alžiru je postala mošeja. Domovina sv. Avguština postaja spet muslimanska dežela!” — Tako pišejo v zadnjem času francoski listi, ki so bili na stališču, da mora Francija ostati v Alžiriji. Razvoj gre med tem svojo pot, ki krščanstvu v severni Afriki trenutno ni lifiio življenja Po vplivom političnih debat med našimi kongresnimi demokrati in republikanci misli naša javnost, da nas mora najbolj zanimati vprašanje, kdaj bo konec komunizma na Kubi in kdaj bo Moskva umaknila svoje čete in orožje od tam. Vprašanje je postavljeno na preozko podlago in zato ni lahko najti nanj primernega odgovora. Vprašanje je treba postaviti na široko osnovo, ako hočemo pravilno razumeti vlogo, ki jo igra Castrov komunizem v svetovnem komunističnem gibanju. Več, kot je potrebno, imamo dokazov, da se na ameriškem kontinentu borita Moskva in Peiping, kdo bo imel več vpliva na ameriške komuniste, njihove stranke in njihove sopotnike. V tem pogledu ni med obema sedanjima vodilnima komunističnima silama sloge ne sporazuma. Obe se pulita za simpatije komunistov v vsaki ameriški republiki, vsaka hoče spodriniti konkurentinjo in zasesti prvo mesto. Seveda to ne velja samo za naš kontinent. Velja tudi za Azijo in Afriko. To se je videlo tudi na levičarski konferenci v Moshi v Tanganjiki. Tam so kitajski tovariši porinili na stran moskovske komuniste in dali smer debatam in resolucijam. Med resolucijami je spadala med najvaž-nješe tista, ki govori o svetovnem levičarskem kongresu, ki naj bi bil organiziran v Havani v najbližnji bodočnosti po vzorcu znane Bantung konference. Konference v Havani naj bi se udeležile države iz Azije, Afrike in Latinske Amerike. Castro je bil ves navdušen za tako idejo. Pokazal je s tem, da je morda resnična misel, ki najbolj skrbi Moskvo, da je namreč s pametjo v Moskvi, s srcem pa v Peipingu. Mora se dobrikati Moskvi, ker dobiva od tam podpore v blagu, orožju in denarju, rad bi pa bil z Peipingom, ker mu kitajski akcijski program bolj ugaja kot moskovski. Glavna razlika med ruskimi in kitajskimi komunisti tiči ravno v različnih akcijskih programih. Moskva je za mirno sožitje, za tekmovanje s kapitalističnim svetom brez prelivanja krvi, seveda pa tudi za podtalno rovarjenje, za demonstracije, štrajke, nerede itd., toda ne za krvave revolucije, državljanske vojne, sabotažne akte itd. Peiping je pa ves vnet za “direktne akcije”, kot so sabotažni in teroristični akti, požigi, umori, uboji, atentati itd. Vse te akte je seveda treba povezati s političnimi akcijami, kot so izgredi, nemiri, upori, bojkoti, sabotaže ipd. Ogenj in meč spadata med glavna sredstva kitajskega načina širjenja komunizma. Da to niso prazne besede, se vidi po komunističnih političnih akcijah v Latinski Ameriki. Bežen pogled na političen položaj v posameznih republikah Latinske Amerike pove, kje vladajo simpatije do Moskve in kje do Peipin-ga. V Venezueli so na primer komunisti kitajskega kova voditelji domače komunistične stranke. Zato je tudi tam toliko terorističnih aktov. Podoben je položaj v republiki Peru. Najbolj nazorno sliko pa daje komunistično gibanje nasprotnikov, njegov siniboli-v Braziliji. Tam je komunistična stranka razpadla v dve.zem je pekel družbo na desni struji, moskovsko in kitajsko. Kjer ima večino kitajska |in na levi. Po smrti sta si ga Cleveland, O. — Nalašč porabim ta Cankarjev naslov tem besedam, ki bi jih rad napisal o Cankarju. Mimo nas, mimo našega življenja je namreč šla obletnica njegove smrti- štiri in štirideseta. Na dan 11. decembra leta 1918 je umrl v ljubljanski bolnici. Zdi se mi, da malo vemo, morda boljše rečeno, da se malo brigamo za velike svoje može, ki so odšli. Zdaj v februarju je bila obletnica Prešernove smrti- šla je mimo našega življenja. Tako gre mnogo, naše življenje postaja prazno, prihajamo Na klanec siromakov, duhovnih siromakov, če porabim spet Cankarjevo prispodobo. Samo za osvežitev spomina nekaj potez. Pisatelj Ivan Cankar je bil rojen 10. maja leta 1876 na Vrhniki. Imel je duhovno močno mater in šibkega očeta in Vrhnika mu je bila prečiidežni kraj. Eden njegovih bratov je postal duhovnik in pozneje monsignor v Sarajevu, Ivan pa je sanjal o svetli poti, ki naj bi vse siromake prepeljala preko hudega klanca v svet ljubezni in dobrote. Po tem je sam hrepenel, tega so polne njegove črtice, novele in drame. Lepota in dobrota v veliki svobodi- kjer zlato blešče tri velika imena: Mati-Domovma-Bog. Imel je težko pot, velike zmožnosti in velike strasti kakor Van Gogh v slikarstvu. Toda globoko v svojem srcu je bil otroško preprost. Bičal je na levo in na desno, veliki upornik, ki se nikoli ni dal pritisniti k tlom, ki je delal tudi napake, pa mu je bilo žal zanje in je z odvezo duhovnika, pisatelja Finžgarja odšel na drugi svet. V svoji dobi je imel mnogo besedah romana Grešnik Lenart: —Kje si? Od kod bi slišal zvok tvojega smeha, ihtenje tvoje bridkosti? Kamorkoli si se napotil, koderkoli hodiš, sejal si in seješ cekine ljubezni še na trdo cesto, na goli kamen, da bo vzklila sijajno, drugim radost, tebi večno zasluženje! — To je bil Cankar in v tej luči ga moramo gledati, če ga bomo prav umeli, bomo umeli tudi Kralja na Betajnovi. K r i vica sicer zmaguje, toda vendar ima v sebi smrt in smrtno muko poštenega človeka, ki se ji je uprl. Preberi, kar bo še o Cankarju in njegovi igri zapisanega. Cankarja je treba razumeti in ko ga razumeš, boš čutil, da ti je blizu in da je bil čist in pošten tudi v bičanju. Karl Mauser 0 legusisklh faMššifi ¥ Avstriji, Italiji s§i ttašiji HAMI LTOiN, Ont. — Pred časom mi je prijatelj prinesel prvi primerek Ameriške Domovine, ker je vedel, da se zanimam za slovensko pisane stvari. Ta list je bilo prvo tiskano berilo, ki mi je prišlo v roke, cd kar sem zapustil domovino, v slovenskem jeziku. Z ozirom na to, da sem v tej deželi šele nekaj mesecev, ne morem dosti pisati o tukajšnjih razmerah. Te so mi premalo znane, čeprav je razlika med njimi in med položajem v rojstni domovini zelo očitna. Ko sem prelbiral Ameriško Domovino, sem se med drugim ustavil oib dopisu rojaka Marjana Kavčiča “Begunsko življenje je težko”. V njem razpravlja pisec o življenju ;begimcev v taboriščih Italije in Avstrije. Z njegovo sliko položaja se popolnoma strinjam. Sam sem bil v teh taboriščih kot begunec in na lastni koži doživljal včasih kaj nenavadne stvari, posebno v avstrijskem taborišču “Wagna”. Po mojem take vrste taborišča ne odgovarjajo načelom svobodnega sveta, saj se v bistvu komaj kaj razlikujejo od podobnih taJborišč v deželah pod komunistično oblastjo. Samo poglejmo, kako tako taborišče in življenje v njem zgleda. Ko sva s sotrpinom Jožetom prestala dolga zasliševanja v o-krožnih zaporih v Leibnitzu, so naju namestili v dobro zamreženo “Marico” ter naju odpeljali v “Wagno”. To taborišče tvori nekaj lesenih barak, obdanih z dva in pol do tri metre visoko ograjo iz bodeče žice, prepleteno vse križem. Po strogih predpisih taboriščne uprave se ne sme tej ograji nihče približati na razdaljo pet metrov. Ponoči je p r e p o ve dan vsak sprehod po taborišču. V eni izmed štirih barak ima svoj sedež žandarmerija, kjer v nekaj prostorih nadaljujejo zasliševanja, ki so jih začeli v okrožnih zaporih. V tej baraki so tudi struja, tam vladajo nemiri, upori in izgredi; kjer vladajo komunisti moskovske barve, tam so na dnevnem redu štrajki, demonstracije, toda nobena nasilna dejanja. Kakšno vlogo igra pri tem Castro s svojim komunizmom? Kitajska struja v ameriškem komunističnem gibanju trdi, da ima Castra na svoji strani. S Kube namreč dobiva denar, orožje, propagandni materijal in revolucijo-narne inštruktorje. To potrjujejo dokumenti, ki jih je brazilska policija dobila pri domačih gverilcih. Podobne stvari trdi tudi režim predsednika Betancourta v Venezueli. Iz Ekvadorja pa prihaja vest, da so tamošnji komunisti dobili iz Havane velike vsote denarja in da pripravljajo nemire in izgrede. Razume se samo po sebi, da o vsem tem vedo v Moskvi več kot svobodni svet in da se takega položaja v Latinski Ameriki nič ne veselijo. Jim povzroča preveč skrbi. Vzemimo na primer samo dve vprašanji. Kakšno vlogo naj Moskva igra na nameravani konferenci v Havani? Tja sploh ne bo (povabljena kot udeleženka, saj ne spada ne v Azijo, ne v Afriko ali Latinsko Ameriko. Ali naj samo gleda kot opazovalka, kako kitajski tovariši sejejo med udeležence nezaupanje do Sovjetske Rusije? Koga naj na konferenci smatra za svojega prijatelja? Na zadnjem komunističnem kongresu v Berlinu so na primer ugotovili, da sta iz Južne Amerike govorili samo dve delegaciji, s Kube in iz čileja. Ali Moskva vsem ostalim delegacijam iz Južne Amerike ni zaupala in jih radi tega naprosila, naj svoje govore kar napisane vključijo v zapisnike? Druga skrb je še hujša za tovariša Hruščeva. Ve iz skušnje, da je Castro ne samo zaljubljen vase in svoj prav, ampak tudi trmast in zaletel. Ali ne bi mogel napraviti v lastili obe strani in med zadnjo revolucijo je doživel svoje veliko ponižanje, ko so rdeče brigade jemale njegovo ime za nosilca rdeče svobode. Vsakemu, ki Cankarja iz knjig pozna, je pač jasno, da bi bil leta 1945 Ivan Cankar prvi, ki bi udaril s pisateljskim bičem po svobodi, ki : je rodila in prvi, ki bi zginil s pozorjšča. Mrtev se ponižanju ni mogel upreti. Napišem teh nekaj besedi za uvod temu, kar pride v nedeljo 17. marca na oder pri dramatskem društvu Lilija. Ta se je odločila, da postavi na deske Cankarjevega Kralja na Betajnovi. Po vseh slovenskih odrih je šel, prav je, da ga poskusimo tudi mi. Cankar ni vriskanje, ni pohajanje po odru sem in tja. Treba ga je razumeti, treba je poiskati v njem tisto, kar je nosil v sebi celo svoje življenje. Bil je krik po dobrem človeku, po človeku brez hinavščine. posebno ugodna. “Katoličanstvo se umika v Alžiru. Domovina sv. Avguština postaja spet muslimanska, potem ko so Francozi 130 let širili v tej zemlji vrednote krščanske civilizacije. V Alžiru bi morala ostati Evropa in kot njena predstavnica Francija. In sedaj se vidijo posledice umika, najprej na verskem polju: katedrala v Alžiru je postala mošeja, katoliški vpliv bo počasi popolnoma izginil.” Take in podobne trditve se slišijo v Italiji in drugje' po svetu, šest mesecev po alžirski osamosvojitvi. Zlasti imajo te trditve uraden značaj na Španskem in Portugalskem, da ne govorimo o Franciji. Ko je bila proglašena alžirska neodvisnost, je “katoliški” Bidault rekel, da “je sveti Duh šel na počitnice.” Ta zemlja je v sedmih letih dosegla vrhunec človeškega trpljenja. Vsa pripovedovanja, vsa opisovanja, vsa časopisna poročila morejo komaj medlo pokazati resnično stanje v Alžiru. Samo če je človek tam, če sliši pripovedovanje iz živih ust tistih, ki so v teh letih spili do dna grenak kelih najhujšega trpljenja, si lahko ustvari sliko o tem, kaj je ta zemlja v dolgoletnih bojih prebolela. Samo Alžirci lahko povedo, kaj je pomenila “umazana vojna”. Toda oni se izogibajo pripovedovanja, hočejo namreč pozabiti vse strahote, ki so jih videli in doživeli. “Življenje se mora nadaljevati, preteklost je za nami. Sedaj se moramo vsi skupaj truditi, da spet zgradimo svojo domovino, da pokažemo svetu, kako resnično smo potrebovali njegove pomoči, kadar smo jo prosili; da pokažemo predvsem, kakšno pravico smo imeli, do te pomoči, ki mora sedaj obroditi svoje sadove,” tako odgovarjajo prebivalci na tiha vprašanja tujca, ki hoče spoznati čim več podrobnosti iz alžirske vojne. Tako odgovarjajo tisti, ki so grešili samo v tem, da so hoteli biti svobodni na svoji zemlji, a ki so zaradi tega svojega greha morali prestati najhujše muke, naj večje trpljenje. Vsi Alžirci so okusili zapor in mučenja ali so zbežali na gore ali v notra- Prednosti snovi iz plastike Temelj velike industrije devetnajstega stoletja so kovine in čisto razumljivo se nam zdi, da gleda človek na železo kot na simbol svoje dobe. * Do nedavna je bila proizvodnja jekla petkrat večja od proizvodnje ostalih kovin, .čeprav je železo danes še vedno na prvem mestu, pa vendar že občutil konkurenco mlajših kovin, med katerimi je za sedaj v preteklih prodirale v Gre prav- rajo taborišče in taboriščnike. Režim v taborišču je vojaško strog. V stranišča, ki so sredi taborišča, je dovoljeno iti ponoči le v spodnji obleki ogrnjen z odejo tako, da je mogoče izpod nje videti na pol bose noge. Da snaga in čistoča nista na višku, ni treba posebej poudarjati. Razen omenjenega trdega režima v tem avstrijskem taborišču, v katerem prežive nekateri več mesecev ali celo leto, muči vse begunce posebno nevarnost vrnitve preko meje v Jugoslavijo, kot je to omenil že Marijan Kavčič v svojem dopisu. Daljše bivanje v takem taborišču pod opisanimi okoliščinami ubije duha in vero v svobodo zahodne demokracije, na drugi strani pa daje komunistični propagandi možnost zlorabljanja teh okoliščin. Napačna je tudi delitev beguncev v politične in gospodarske, kajti tudi tisti, ki so zbežali iz Jugoslavije iz nepolitičnih razlogov, so proti komunističnemu redu, sicer bi ja ostali doma. Zahodna Nemčija je v obravnavanju beguncev veliko' bolj demokratična kot sta Avstrija in Italija. Kdor je bil v taborišču Zirndorf pri Nuerenbergu, mi bo rad potrdil, da so tam ravnali z begunci človeško in jih sprejemali, kot se spodobi. Res je, da prihajajo med večana. vodilen aluminij. Plastične snovi so 20 letih vedno bolj vsakdanje življenje, zaprav za gigantsko zmago kemične industrije, ki je s plastičnimi snovmi skoraj popolnoma izpodrinila kovine iz gospodinjstva. Vendar se s tem ni zadovoljila. Svoje ambicije je usmerila na osnovni proizvod moderne industrije — avtomobil. Vrsta naprav v notranjosti, komandna plošča, instrumenti volan, kljuke itd., so danes že iz plastičnih snovi. Čeprav je sama surovina dražja od železa, je pa zato obdelava enostavnejša, kar je vzrok, da je končni izdelek iz plastičnega materiala cenejši od kovinskega. Nenehno tekmovanje med kovinami in plastičnimi snovmi je postala stvarnost tega desetletja, od česar ni izvzeta niti najplemenitejša i n d u s t rijsika kovina — jeklo. Novost^ ki prihajajo iz tovarniških hal iz vseh strani sveta, javljajo, da plastične snovi, ki so zagospodarile v proizvodnji pomožne notranje opreme za avtomobile, že uporabljajo za izdelavo zobatih koles, v najkrajšem času pa bodo prišli na trg prvi menjalniki iz tega materiala. iStrokovnjaki pravijo da im^ ameriški avtomobil 1963 že 350 delov iz plastičnega materiala. Njih skupna teža je 10 kilogramov ter nadomeste 70 kg jekla. Uporaba plastičnih materialov omogoča p r o i z vodnjo mnogo bolj tiho delujočih avtomobilskih motorjev. Vzdrževanje takega avtomobila bo poenostavljeno, a njegova odpornost in trajnost po-Proizvcdnja in monta- pravimi begunci preko merjejža raznih delov bo postala eko-često tudi komunistični agenti, nomičnejša. katerih glavna naloga je vzbujati med begunci nezadovoljstvo in dvome v svobodni svet. Avstrijske oblasti zaradi teh ljudi pretresajo in zaslišujejo vse begunce, kot sumljive titovske agente. V begunskih taboriščih jih drže bolj kot Amerikanci predvidevajo, da bo v naslednjih osmih letih masovna uporaba plastičnih materialov omogočjla avtomobilski industriji letni prihranek v višini 100 milijonov dolarjev in da bo 50 odstotkov avtamo-jetnike bilskih delov avtomobila leta 1970 iz plastičnega materiala. Kakor je zapisano v zadnjih | stražniki, ki dan in noč nadzi- nego begunce. Privijajo in pritiskajo jih na vse načine in ni prav nič čudno, če se kdo po1 Motorizirana gospodinjstva teh bridkih skušnjah vrne v Ju- j NEW YORK, N. Y. — Pov-goslavija obupan nad zahodnim prečno ameriško gospodinjstvo svetom in njegovo svobodo. jima raznih strojev in strojčkov Branko Ješovnik Is skupno 65 konjskih sil. njost Tunizije. Toda nihče se noče spuščati v podrobnosti o življenju v francoskih zaporih. Vsakdo odgovori na kratko: “Ostal sem živ, to je važno.” Rajši govori o sedanjih težavah svoje zemlje, o potrebi, da jim druge države pomagajo pri težki nalogi, ki čaka vse alžirske prebivalce. Po vsem tem se nujno razodeva .problem katoličanstva v Alžiru. Umik? Zgubljena bitka? Uničeno poslanstvo? Če kvantitativno gledamo na dejstvo, da je živelo prej v Alžiru 900 tisoč Francozov in da jih ni sedaj niti 150 tisoč, bi se zdelo, da so katoličani zapustili to, kar so si v dolgih letih priborili. Toda ali naj Cerkev meri z materialno mero svoje razšir-njanje? Francoski koloni so bili popolnoma prepričani, da so prinesli civilizacijo “tatinski tolpi”, da so dali zaposlitev, da so oblekli in izobrazili narod bednih ljudi. In ko so videli, da se je alžirski nadškof in primas v Alžiru msgr. Duval zavzel za Alžirce, da je branil bratstvo in mimo sožitje obeh narodov, so vzklikali začudeno: “Tudi Cerkev nas izdaja.” V njih je bilo tako zakoreninjeno prepričanje, da so oni “potrebni dobrotniki”, da je bila njihova slepota glede družbenega in človeškega stanja okrog njih popolna. Niti na misel jim ni prihajalo, da je bilo tisto stanje nepravično. Oni so namreč “kolonizirali”. Nihče od nas ne dvomi, da pomeni kolonizacija tudi napredek; toda napredek je resničen le tedaj, če razvija celoten družbeni sistem. V Alžiru pa ni bilo tako: skoro trije milijoni hektarjev rodovitne zemlje ob obali so bili v rokah 32 tisoč Evropejcev, medtem ko so bili 4 milijoni Alžircev v posesti 8 milijonov hektarjev nerodovitne zemlje v notranjosti države. Koloni so plačevali svojim delavcem, ali bolje rečeno sužnjem, komaj pol dolarja na dan. Če se tujec oddalji iz mest in se poda v notranjost dežele, najde povsod največjo revščino; umazane in lačne kmete, ki so služili bogatim francoskim naseljencem. Ko je vojna v Alžiru postala ostrejša, je msgr. Duval začel zelo obsojati tisti način življenja. Zato so mu francoski koloni dali ime “Mohamed Duval” in so se norčevali iz njegovih naukov. Prišla je žalostna doba OASa, ki je prinesla krvave spopade. Msgr. Duval in katoliška duhovščina sta skušala kolikor mogoče' blažiti trpljenje h1 ustavljati morilske roke. Alžirci, ki so smatrali krščanstvo kot verski izraz kolonializma in nepravičnosti, so morali tedaj spoznati njegovo pravo obličje miru in bratstva. Sedaj, ko se je na izmučeno in trpko alžirsko zemljo vrnil mir, so voditelji nove alžirske države izrazil' svojo zahvalo in svoje spoštovanje alžirskemu primasu. Pred nedavnim je prvi minister Be" Bella uradno priznal velike zasluge msgr. Duvala. Cerkev torej ne samo da N zgubila nobene bitke, ampak j® izšla kot zmagovalka, ker je sebe otresla težo, ki ji jo je p°' vzročalo e n a č e nje katoliča"" stvo-kolonializem. Dejstvo, je msgr. Duval vrnil muslim3' nom alžirsko katedralo, je dovolj zgovorno. Vrnil je tempeU tistim, ki so ga imeli pred le^ torn 1830, ko so ga Franco^* spremenili iz mošeje v kat"' dralo. Naredil je to, preden s° ga Alžirci vprašali, in to njego' vo dejanje so vsi izredno cenT'1 Stavba je bila ob vznožju cash' be, torej v popolnoma mus?' manskem okraju. Nova alžirs^3 katedrala bo nova in moder"3 cerkev svetega Srca. Edina pot, da se'vrsi zaN5 misijonsko poslanstvo, je tist3' ki jo je izbral msgr. Duval. mo na ta način Cerkev lah^ pokaže muslimanom bcgasN svojih načel, zaklad svoje ReS nice. Kat. Glas KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta “Manjšajoča manjšina?” Člani SKAS-a Toronto so imeli v februarju svoj prvi mesečni sestanek v novi poslovni dobi. Zbrali so se v prostorih Slovenske pisarne. Na sestanku so obravnavali aktualen članek priznanega katoliškega teologa Karla Rannerja, ki neustrašeno načenja in analizira pereče probleme Cerkve. Vsebino članka je razlagal prof. preč. g. L. Ambrožič. Samo nekaj misli iz predavanja. Po 2000 letih krščanstva smo katoličani še vedno manjšina in sicer manjšajoča se manjšina. V Franciji je danes samo'20% katoličanov. To stanje je posledica preganjanj v 18. in 19. stoletju. Takrat so prvi izgubili vero izobraženci. Sedaj pa so ti prvi začutili njeno nujnost in potrebo, če se pustimo učiti zgodovini, se bo to zgodilo tudi v deželah, kjer je danes vera preganjana po komunizmu. Ko bo pritisk ponehal, bo kvečjemu o-stalo kakih 20% vernih. Nastane vprašanje ali so ta dejstva razlog za črncgled-nost. Odgovor je, ne. Pravi odgovor na to nam daje vera. Če se respo zamislimo v svojo vero,, je le čudno, da še toliko verujemo. Verujemo, ker nam je dana božja milost. Vpadanje vere je odraz hitro se razvijajoče .civilizacije. Industrijski razvoj in znanstvene ugotovitve izkoreninjajo ljudske mase. Iz preprostega življenja so vržene pred nova dejstva in probleme, ki jim niso domači. Živimo v burni dobi, ki se bo umirila šele, ko bodo izsledki znanosti in izumi industrije postali ljudem domači. Upravičeno smemo upati, ko se bo človek u-domačil v moderni dobi in ko bo materijalno rezmeroma dobro preskrbljen, tedaj bo zopet pričel težiti po vrednotah kot je n. pr. vera. Predavanje je zbudilo živahno debato, v katero so posegali navzoči. Občni zbor Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij Zadnjo nedeljo v februarju ima Hranilnica in posojilnica slov. župnij vsako leto svoj občni zbor. člani, ki so se ga udeležili, so z zanimanjem poslušali poročila, iz katerih je bila razvidna rast in so bili vidni ponovni uspehi njenega poslovanja. Bil je to šesti redni občni zbor, ki je zakljušil peto polnoletno poslovanje tega zavoda. V letu 1962. je imela H. in P. slov. župnij čez dva in pol milijona prometa. Dohodki so presegli $1,280,000. Izdatkov je bilo • seveda nekoliko manj. Računi gredo torej v milijone in to že peto leto njenega obstoja. Tudi njen kapital je-pi’esegel prvo polovico milijona. V zadnjem letu se je kapital dvigal povprečno za $14,300 mesečno. Novih članov pa je pristopilo nekako 14 vsak mesec. V zadnji poslovni dobi ni šlo v izgubo nobeno posojilo, nasprotno je bilo že nekaj odpisanih posojil plačanih. Finančno poročilo, ki ga je podal upravnik-blagajnik g. B. Košir in razlagal predsednik g. A. Ponikvar, so delničarji z zadovoljstvom vzeli na znanje. Za kreditni odbor je poročal odborov načelnik-g. I. Levec. V svojem poročilu je lepo razčlenil, v kakšne s vrh e so bila odobrena in izdana posojila v višini blizu $400,-000. Poročilo nadzornega od- bora je podal načelnik g. I. Marn. člani-delničarji so nato izglasovali predlog odbora, da’ se izplačajo 4% dividende na hranilne vloge. Denar vložen na osebne čekovne račune je pa odbor že med letom obrestoval po 3%. Izglasovan je bil tudi predlog o ustanovitvi kulturnega fonda, kamor je bilo letos vloženega 2 in pol procenta čistega dobička. Na občnem zboru je potekla poslovna doba štirim odbornikom. Vsi so sprejeli ponovno kandidaturo in so bili soglasno izvoljeni. Bili so to: gg. Leopold Benko in Štefan Ritlop v direktorski odbor, g. F. Levec v kreditni odbor in g. Ivan Marn v nadzorni odbor. Občnega zbora sta se udeležila tudi oba župnika preč. gg. A. Prebil C.M. in J. Kopač C.M. člani so na tem zboru mogli videti v številkah denarne u-spehe svojega zavoda. Prikazane so jim bile tudi druge koristi, ki jih gl. pisarna, zlasti upravnik nudi članstvu, ko jim pomaga pri zavarovanju, plačevanju računov in dajanju različnih informacij. Zadovoljni so se razhajali. Por. Festival v Stratfordu Izšel je prospekt za 11. letno sezono Festivala v Stratfordu, Ont. Sezona 1963 Po trajala od 17. junija do 28. septembra. Na dramskem festivalu bodo predvajali štiri dela, katerih imena navajam v originalu. William Shakespeare: Troi-lus in Cressida, The Comedy of Errors in Timon of Athens; Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac. Kdor je že bil na Festivalu v Stratfordu, bo gotovo letos zopet šel. Kdor pa še ni bil, naj ;pa ne zamudi užitka lepe dtramatske umetnosti. Vedeti pa je treba, da je težko dobiti vstopnice, ko se enkrat sezona že začne. Vstopnice so v predprodaji v Torontu. Kdor jih želi kupiti, naj telefonira na eno< izmed sledečih: EM 6-7963, WA 2-1165, 3664749. Vstopnina je od enega do pet dolarjev. Obisk se najbolj izplača v soboto, ko je možno prisostvovati dvema predstavama: od pol 3. pop. in ob pol 9. zvečer. Nekaj prireditev na vidiku SKPD “Baraga” zopet pripravlja “Razstavo slovenskega tiska”. Z razstavo bo združen knjižni semenj, na katerem bo naprodaj veliko lepega slovenskega branja in to po znižanih cenah, ki so jih nekatere založbe že odobrile. Razstava bo v soboto, 30. marca, popoldne in v nedeljo, 31., cel dan. V soboto zvečer bo kulturni večer, ki ga bo ob priliki razstave priredilo S.K. A.S. v Torontu. Isto društvo se tudi ukvarja z mislijo, da bi pripravilo popoldan narodnih plesov. Tak popoldan naj bi bil enkrat v aprilu. Ker pa priprave za nastop še niso gotove, kaj več o tej prireditvi še ni mogoče sporočiti javnosti. Pač pa je že določen datum za IV. SLOVENSKI DAN v Kanadi. Bo to nedelja, 4. avgusta. Prav je, da se že sedaj začnemo pripravljati na ta'dan. Zlasti naj že sedaj mislijo na udeležbo Slovenci po naselbinah izven Toronta, da bo to res, tako po udeležbi kot po sodelovanju, VSESLOVEN- niki kot organizacija naj si ta dan rezevirajo, da bo zopet naša najmogočnejša manifestacija leta. Por. |SKI DAN v Kanadi. Posamez- ' ilamlosisl Immm dobra sostda HAMILTON, Ont. — Dobrota vseh dobrot je, če imaš dobrega soseda ne samo na eni strani hiše, ampak na o-beh. Ljudska izkušnja bolj ceni dobrega soseda kot pa lastnega sorodnika po krvi ali sva-štvu, o čemer pričajo reki: Dober sosed — ta prva žlahta; prava žlahta je pa raztrgana plahta. Mi, hamiltonski Slovenci, smo tako srečni, da si lahko v tihem zadovoljstvu manemo roke in Boga hvalimo do komolca, ker imamo na obeh straneh mesta najboljše sosede, tako v St. Catharines in o-kolici, kakor na drugi strani v velikem Torontu. Pred par tedni je predsednik Podpornega društva Bled za St. Catharines in okolico g. Franc Kukavica poklical predsednika našega Gradbenega odbora na sejo in mu tam izročil ček za $500 za našo cerkev in dom. Za ta velikodušni dar se mi v Hamiltonu prav iskreno zahvaljujemo našim bratom v St. Catharines in okoliških krajih. Večina Catharinskih Slovencev je organizirana v Društvu Bled. Priredili so že več družabnih večerov z nami skupaj, katerih čisti dobiček so darovali v naš Gradbeni sklad. Tudi je več posameznih drpžin tam doli obljubilo prispevati po $100 za našo cerkev, ko sta jih naš g. župnik in g. Drago Ložar, vodilni član tamošnje slovenske naselbine, s tem namenom obiskala. Njihova imena z darovanimi zneski bomo objavili, ko bo nabiralni pohod v marcu tam doli zaključen. Ljubeznjivo sprejeti v starem Torontu Na prav tako ljubeznjiv in bratski sprejem smo naleteli v starem Torontu. Ponižno in boječe smo potrkali na vrata in srca staro-torontskih Slovencev, kakor je to eden izmed njih lepo zapisal v Ameriški Domovini. Mislili smo si: “če nas naženejo, bomo pa tekli, saj smo povečini še mladi in urnih nog.” Pa so nas tako za ljubo in prijazno sprejeli, da smo se hitro oddahnili in opogumili. Pritisnili so nas k sebi, kot uboščke, mlajše in revnejše bratce, se po domače govorili z nami in nam povsod pri odhodu kaj stisnili v roko za našo cerkev. Naj jih Bog blagoslovi in jim povrne! Spoznali smo pri tej priliki, da je boljše, če srno ponižni in pohlevni, kot to priporoča poljski pregovor, ki pravi: “Pohleven teliček dve kravi sesa.” Pustni krofi iz Nev/ Toronta Iz New Toronta so nam pa kar krofov poslali za sam pustni torek. Bili so lepo rjavkasto rumeni, z belkastimi obročki čez trebušček, in rahli kot gosji puh; tudi dišali so neznansko zapeljivo. Na-cvrli sta jih Petričeva mama in Justi in jih z dovoljenjem, župnika preč. g. Kopača prodajale na pustno nedeljo pred dvorano v korist naše cerkve. Izkupiček zanje- $60- nam je pa preč. g. Kopač poslal prav za pustni torek. Morda si boste mislili: Kako more ta človek hvaliti in opisovati Petričeve krofe, če pa jih ni ne videl ne jedel”! Hop, Cefizelj, le počasi! Res je, da jih nisem ne videl, ne jedel letos, ampak samo denar zanje prejel; pa vseeno vem, kakšni so bili in kako teknejo, ker sem jih videl in jedel leta 1938 avgusta meseca; torej točno pred 24 leti, pri Sv. Trojici na Blokah. Tudi takrat jih je bila nacvrla in zamesila Petričeva gospa. Takrat so bili prav taki, kakor sem tukaj pisal; torej mislim, da se ne motim, če rečem, da so bili letošnji ravno tako dobri, če ne še boljši. Takrat sem bil ravnatelj v Mladinskem Domu na Kodeljevem. Poslal sem 160 dečkov iz revnih družin na počitnice v hribe, k Sv. Trojici na Bloke. Spali so v šoli, kuhali, so jim pa pri Petkovih. Gibali in sončili so se 5 tednov ob bistrih potokih Išči in Blošci in jedli, jedli, da je pek iz Nove vasi komaj sproti dovažal kruh, med in surovo maslo. Poprej bledikasti in sušičasti, so se vrnili v Ljub* Ijano lepo okrogli in porjaveli od sonca kot zapečeni hlebčki rženega kruha. Nadziral jih je č.g. Ludvik Novak moj pomočnik, jaz pa sem vsako toliko časa šel gori pogledat, če so vsi zdravi in v redu. Ko sem zadnjikrat bil pri Sv. Trojici, sem tako lačen tja prispel, da bi me bil lahko z buciko pretaknil. Hoja po planinskem svetu in zraku človeka ulačni. Sveže postrvi in krofi Ko dospem do cerkve, me prime G. Novak za roko in me pelje v hišo k špelinovim (tako se je reklo podomače pri Petričevih.) Tam nas je čakala bogato obložena miza: 'H domača juha, hato skladav-nica svežih ocvrtih postrvi, ki sta jih Petričeva fanta uro poprej nalovila v sak v potoku za hišo; izvrstne salate in pa grmade rahlih dišečih krofov, v družbi z litri belega vina. Nikdar poprej ne pozneje v življenju mi ni tako dišalo in teknilo kot takrat. Sicer pa menim, da pred tako obloženo mizo, bi tudi tukaj v Ameriki — deželi izobilja, lahko vzel klobuk z glave, in po večerji oblizal vseh deset prstov na! rokah in na nogah. Petričeve gospa je morda že pozabila, jaz pa še ne. Da, kje so tisti lepi časi, kaj ne, ostali so samo spomini; fanta ki sta postrvi lovila sta padla v bratomorni vojni. “Včasih je luštno bilo, zdaj pa ni več tako.” Pa je tudi zdaj še lepo in prijetno, posebno če ima človek, take dobre sosede. Fr. L.T. Hrngš tkf Is ii WIn-siipsga Winnipeg, Man. — V prvem dopisu sem obljubil, da bo v na- mogel postaviti, ker je v njej toliko ročnega dela. Pod cerkvijo je nizka dvorana, ki je služila zlasti v šolske namene, zraven pa še nekaj drugih prostorov. Tega ali onega bo zanimalo, v kakšnem slogu je cerkev grajena. Najbolj enostavno bo, če rečem, da je dvoranska cerkev, saj nima ladij in ne kakšnih značilnosti tega ali onega sloga. Glavni cerkveni prostor je široka dvorana z ravnim stropom in padajočim tlakom, kakor v kino dvornah. Cerkev sama, merjena od zunaj, je 70 čevljev dolga in 55 čevljev široka. - Cerkev že dve leti ni bila v rabi in je popolnoma zapuščena. Stranski vhod je bil celo odprt. Kljub temu ne nosi nobenih znakov vlage, kar je dobro znamenje za solidnost zgradbe. Ko se je pojavil pred njo napis, da je naprodaj, so v bližini stanujoči Slovenci postali nanjo pozorni in navezali stike s prodajalci. Na škofiji so zamisel o nakupu dobrohotno pozdravili, saj v tistem okolišu trenutno ni nobene katoliške cerkve, škofijski kancler je dosegel, da so prodajalci pri ceni še malo popustili, tako da je bila pogodba narejena za $15.750. Sam prostor —• okrog cerkve je še prostora za kakšnih 30 avtomobilov — je skoro toliko vreden danes, čez nekaj let bo pa njegova cena znatno narasla. Za stoletnico mesta nameravajo ravno ta okoliš, kjer se je prav-zaprav mesto začelo, čisto preurediti. Vse majhne in stare hiše bodo odstranili, zrasle bodo moderne stavbe, vmes so pa ipredvideni lepi parki. K nakupu te cerkve sta nas priganjala zlasti dva razloga. Prvi je bil in je finančni. Naša skupina gospodarsko ni in še precej časa ne bo tako močna, da bi si lahko postavila primerno novo cerkev in še dvo-rano zraven. Obe sta nam enako potrebni. Marsikdo bi se ob težkih tisočakih že v začetku ustrašil in se morda sam izključil in naše skupnosti, samo da ne bi imel s tem nič opravka. Ob zmerni ceni in ob pogledu na stroške prenovitve pa naši ljudje bolj optimistično gledajo na vso to stvar. Drugi razlog za nakup je bil pa ta, da je geografska lega cerkve za vse zelo primerna. Veliko jih živi prav v njeni bližini in bodo celo peš prihajali do nje. Drugi se pa tudi ne bodo mogli pritoževati, saj leži prav v središču in bo vsem glede dohoda silno pri roki. če bi bila to katoliška cer-ikev, takoj uporabna za bogo- nam je banka odobrila $20,000 kredita, ljudje so pa v prvem navdušenju tudi že darovali za svojo cerkev nad $6,000. Prepričani smo pa, da se bodo našli dobrotniki tudi še kje drugje in nam s svojimi darovi pripomogli, da bomo v kratkem času prišli do svoje cerkve in lepe dvorane. Rev. Jože Mejač Opozorilo! Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis v uredništvu najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za 1. stran je mogoče oddati v uredništvu v predal za pošto do sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred peto uro popoldne. Dopisnike smo na to opozorili ponovno, vendar se dogaja še vedno, da pride kdo z dopisom v uredništvo, ko je notranji del lista že nastavljen, in hoče njegovo objavo. To seveda ni mogoče brez posebnih stroškov in sitnosti! CLEVELAND, O. Moški dobijo delo Veliko naglušnih WASHINGTON, D.C. — Po uradnih podatkih je na vsakih 15 šolarjev v Združenih državah povprečno eden naglušen. CHICAGO, ILL. Stavbni mizar izvršuje vsakovrstna hišna popravila solidno in po zmernih cenah. Delo zajamčeno. Kličite od 6. do 9. zvečer. LI 1-4337. -(46) STOŽIČASTE STRUŽNICE “TURRET LATHE” Delo dobi moški, ki je sposoben sestaviti in operirati W & S 3; S : 4; S : 5 in 3A : S. Zahteva se najmanj 15-letna skušnja. Visoka urna mezda, plačan dopust in prazniki. WESTERN RESERVE MFG. CO. 3710 E. 93rd St. Michigan 1-0827 (48) MALE HELP — WANTED slednjem kaj več podrobnosti olglužje) bi bili sedaj že na cerkvi. Danes jih navajam. Cerkev je ena najstarejših v mestu. Grajena je bila leta 1905. i konju. Pa na žalost ni tako. Potrebna je velikih preuredi- , , , , . , ,tev. Te dni smo že odstranili Ob pogledu na letnico se bo te-! , , , , , v , , . itla, tako da pravzaprav osta- rnu ali onemu čudno zdelo, dal.., , . , . , „ . ^ „ iiajo le stene s streho m stre- sem zapisal ena najstarejsih .1 ^ , , , pom. Tla je treba dvigniti, ce Ne pozabimo, da bo mesto praz- f . . ■ • i , t navale stoletnico svojega obsto-'hocem° ™etl dvorano’ *akor ja šele čez nekaj let. V onih 81 ^ zell,mo m potrebujemo časih je bila gotovo najlepša in Ustaviti bo treba oltar, zgra- verjetno tudi naj večja stavba v diti kor, saj cerkev ni imela svojem okolišu. Zgradili so jo ne Prvega ne d™g'ega, nabaviti nove cerkvene klopi, opremiti zakristijo. Spodaj pa urediti dvorano z vsemi njenimi pritiklinami, postaviti centrano kurjavo, urediti prostor za pisarno in duhovni-ikovo stanovanje. Gotovo bodo protestantje z denarno pomočjo iz Anglije. Angleži so se tedaj silno prizadevali, da bi vsaj za-padna • Kanada postala čisto angleška in seveda tudi protestan-tovska, kar jim je deloma tudi uspelo. Zgradba sama je žela trdna.-s to nameravano preureditvijo Spodnji del cerkve je iz lepo,združeni veliki izdatki. Glav-obdelanega kamna, vhod je celo'no je, da bomo imeli denar umetniško izklesan, zgornji del'za nakup potrebnega materia* pa je iz opeke. Arhitekt mi je izjavil, da take stavbe danes verjetno še ^a $100,000 ne bi la, delo pa že opravljajo in ga bodo opravili naši ljudje večinoma brezplačno. Trenutno Short Order Cook night shift. Sorn’s Restaurant 6036 St. Clair Ave. (x) MALI OGLASI Ugodna prilika Prodamo popravljalnico čevljev. Lastnik umrl. Povprašajte na 1629 Clark Ave. Kličite SU 1-1319. (45) Za vestno in hitro barvanje in papiranje hiš se obrnite na slo vensko podjetje TONY KRISTAVNIK PAINTING & DECORATING HE 1-0965 ali UT 1-4234 V najem Oddamo 5 sob zgoraj, odraslim, plinski furnez, n a novo dekorirano, klet za perilo. 1369 E. 52 St. EN 1-5943 — (12,19,26 feb. 5,12mar) REAL ESTATE FOR SALE LAGRANGE PARK — Ideal retirement home in Robinhood Estates Architect-built. Lannon Stone and brick ranch. Stone fireplace. Glass tiled bath. Att. gar. Fully landscpd. lot on quiet court. Close to everything. FL 4-6478. (45) PALATINE — BY OWNER, LEAVING STATE. 7 room, bi-level, 3 bedrms., att. garage, patio, basement, large corner lot. Large livingroom, large recreation rm. Kitchen built-ins. Intercom. AV 3-1349. (45), MOUNT PROSPECT Brick Cape Cod, 3 bdrms., 1 Vz baths. Separate din. rm., TV rm. in basement, paneled porch, 2V2 car garage. Ideal location. $24,900. By owner. 392-3288.y (45), BY OWNER — ARLINGTON HTS. 3 Bedrm. Brk. Ranch. Alum. Strms. & Scrns., Cptg., Garage with att. screened porch. Finished bsmt. with family room. Walking distance to schools. Asking $20,800, CL 3-8063. (46), GLENVIEW — Spacious 4-bdrm. colonial, full bsmt., att. D/z-c. gar. Beautifully landscaped, with Ige. patio. Paved drive. Lovely neighborhood. $30,500. Call PA 4-1067 for appointmemt. (43) PARK RIDGE — 8 rms., 4 bdrm., 2% bath Colonial. Choice NE loc. Earn, rm., patio. 2 blks. to school. 5 min. NW. train. Call for appt. 825-3019. (47) BUSINESS OPPORTUNITY Naprodaj Grocerija in mesnica, licenca za pivo in vino. Se proda zaradi bolezni v družini. Dajte ponudbo. KE 1-0375 po 6. uri popoldne. (x) Hiša naprodaj v Euclidu Colonial hiša, 3 spalnice, v dobrem stanju, preproge in zavese vključene. Lastnik IV 1-8056. (49) 1148 Norwood Rd. 4 stanovanja v sprednji hiši in enodružinska zadaj. Garaža, nova veterna okna, nove bakrene cevi, nova napeljava, nove kopalnice. Lot 40x140, lepo dvorišče z drevesi. Dober dohodek. Lastnik EX 1-8319. —(48) V najem 4-sobno stanovanje oddamo v dvostanovanjski hiši. Mirni dom na 1008 E. 79 St. —(5, 8, 11 mar) TAVERN — WAUKEGAN Real good bldg, and equipment. Living qrts., ample parking, business & property. Price low $30’s. Substantial down. Phone 336-7094. (48) RESTAURANT & GRILL for sale Business bldg, or both Est. 18 yrs. 45 seats, counters, booths, knotty pine int. well eqpd. Air-cond. Open Monday ithru Saturday 6 A. M. to 9 P. M. 5146 W. Madison St. — Call ES 8-9527. (46) FISH EQUIP. FOR SALE FISH AQUARIUM. TANK AND FILTERS. Motors, Heaters, Light, Plant. Complete line. Owner will sacrifice. Ph 549-8227 after 5:30 PM. (46/ ORGANS FOR SALE BEAUTIFUL CONN SERENADE ORGAN. Many features. Private owner. Will sacrifice $1,095. Phone FU 9-0648. (45) DOGS FOR SALE COLLIE PUPS Must sell. Sable and White. Shot; AKC. Private owner! Des Plaine: Phone VA 4-2328. (45 Prof. Wm. J. Kennick, advokat je odprl svoj urad za INCOME TAX 567 E. 185 St. (Nasproti Fisher Foods) Ure: 10 do 12 in 3 do 8 WIRED HAIR PUPS, j MALES AND FEMALES. — AKC i CHAMPS. — $50 to $100. Privat j Mrs. M. Schwartz, East Troy, Wi: ! consin. North of Lake Geneva. -i Ph. 414-642-7623. (46 : JULIUS ZEYER: I ANDREJ CERNISEV Njegov molk je smatrala za privolitev. “Vi ne slutite, Andrej,” je začela, “da vaše srečanje z veliko knežnjo v mojem salonu ni bil nikak slučaj, ampak vaba, preračunana za romantično smer vaših misli, vi ne slutite, da bi morali biti i vi i velika knež-nja le orodje mojega svaka Leva Nariškina. Lev je trdno prepričan, da pri značaju obeh zakonskih bodo počivale vajeti vlade vedno v rokah Katarininih in ker je po svojem načinu častiželjen in zelo grabežljiv, je delal na to, da bi postal ljubimec bodoče vladarice. Toda Katarina se mu je posmehovala in ko je Lev sprevidel nemočnost in smeš-nost svojega početja, je osnoval drug načrt. Po naključju ste prišli vi. Zdeli ste se mu kakor nalašč pripravni za to nalogo, katero vam je hotel določiti; biti njegov prijatelj in njen ljubimec! Z vami je hotel vladati nad njo., z vami povišati moč in slavo svoje hiše, z vami znova napolniti izčrpane blagajne Na-riškinilr. Ni vam treba še razla- gati, s katerega vzroka in na kak način sem njegove spletke preprečila.” Andrej se je zopet obrnil. Napolnjeval ga je. neizrečen stud do cele te rodbine in zdelo se mu je, da vlečejo njegove naj-vzvišenejše in najsvetejše čute k sebi v goščo svoje ničemur-nosti. Ana je slutila, kaj se je godilo v njegovi duši. “Vidite, da sem odkritosrčna”, mu je rekla, “in da ničesar ne skrivam pred vami, niti svoje lastne podlosti ne... saj je popolna izpoved vse, kar mi še ostane z ozirom na vas ... Nočem vam na dolgo pripovedovati, kaj sem pretrpela, ko je izvedel Lev, ne vem na kak način, o mojem izdajstvu ... Andrej, moj obraz se zardeva ob spominu, kako je delal z menoj moj soprog ... Toda kaj vam je do tega, kar sem jaz trpela. O-supnil bi morda pred nemim obrazom, ako bi izkusil podobno trpinčenje, toda ženo brez sramu postavlja vaša ponosna, kruta krepost pod žival.” “Madame, vi mi pripisujete NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in. znancem, da je dne 5. februarja 1963 po daljši bolezni, potem ko je prejel sv. zakramente za umirajoče izdihnil svojo blago dušo raš soprog, oče, stari in prastari oče, brat, tast in svak Jože Ponikvar 1 Pokojni je bil rojen 26. julija 1880 v vasi Sleme, župnija Siv. Trojica pri Blokah, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko je prišel leta 1920 in je od tedaj stalno živel v 'Cleveland, O. V njegovem rojstnem kraju žalujejo za njim vnuk Ivan in njegova družina, vnukinji Marija in Majdiča Panikvar, nečaki, bratranci in drugi sorodniki. Pokopali smo ga dne 8. februarja 1963. V Grdinovem po • grobnem zavodu je Rev. Jošt Martelanc blagoslovil truplo, nakar smo ga prepeljali v cerkev sv. Vida. Tam je Rev. Jošt Martelanc d aroval slovesno sv. mašo. Po opravljenih cerkvenih slovesno-s tih je odšel pogrebni sprevod na pokopališče Kalvarija, kjer smo z emske ostanke položili v družinsko grobnico, da tam čakajo Vstajenja. Rev. Jošt Martelanc je spremljal pokojnega, blagoslovil grob in vodil poslovilne molitve. Naj prejme za vso ljubeznivo naklonjenost in duhovno tolažbo našo najiskrenejšo zahvalo. Prisrčno se zahvaljujemo članom Slovenske Moške Zveze, |?l ki so prišli v pogrebni zavod in skupno molili sv. rožni venec za večno srečo pokojnikove duše, se udeležili pogrebne sv. maše in, M tudi spremljali pokojnega sočlana do groba. Posebno toplo zahvalo smo dolžni Grdinovemu pogrebnemu zavodu na St. Clair Ave., ki je ljubeznivo pripravil vse potrebno za pogreb. Prav lepa hvala gospodu Anthony Grdina, ki je osebno skrbel za odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Naj dobri Bog povrne vsem ki so darovali za sv. maše, ki se bodo darovale za večno srečo pokojnika in za druge dobre namene, kakor tudi vsem, ki so darovali cvetje in vence m. tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Iskrena hvala dobrim možem, ki so nosili pokojnikovo krsto. V veliko tolažbo nam je bilo, da so sorodniki iz daljne Penn-sylvanije prihiteli k pogrebu. Prisrčno se jim zahvaljujemo. Lepa hvala za vse izraze sožalja, osebne in pismene. Sploh se iz vsega srca zahvaljujemo vsem, ki so našega ljubljenega soproga in očeta ob slovesu počastili, zanj molili, nam pomagali ali kakorkoli izrazili svoje sočutje. O Gospod življenja in smrti! Živo verujemo s pokojnim, da življenje Tvojih vernih ob smrti ne neha, ampak se le spremeni. Usliši naše vroče prošnje in sprejmi dušo v rajsko veselje. O Jezus, ki si v neskončni ljubezni tudi njegovo dolžno pismo pribil na Križ, daj da bo, deležen Tvojega neskončnega zasluženja, na veke slavil Tvoje usmiljenje. Ti v zborih nebeških prepevaj zdaj slavo, mi v sveti ljubezni s Teboj smo vsak čas, kjer Stvarnik je Tvoje neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo pripelji še nas. Žalujoči: JENNIE PONIKVAR, soproga; sin LUDVIK PONIKVAR; hčeri: MRS ANTONIJA NOSAN in. MRS. SOPHIE KRASOVIC, snaha JOSEPHINE, zeta JOHN in FRANK, sestra MRS. MARY MEHLE in njena družina, 9 vnukov in vnukinj in trije pravnuki. Cleveland, 5. marca 1963. čute in misli, ki so mojemu srcu popolnoma neznane”, se je Andrej močno zardel, “in ne razumem, zakaj samo sebe svoje-glavno pred mojimi očmi tako ponižujete!” “Hvala, hvala!” je šepetala in je obrisala solzo, ki jo je potočila, toda ko je njegov obraz zopet postal mrzlo malomaren, je hitro potlačila svojo ginjenost in je začela dalje govoriti. “Ko ste naglo izginili, je Katarina globoko in dolgo žalovala, nihče ni vedel, zakaj bledijo njena lica, zakaj njeno oko ugaša, samo jaz sem vedela za njeno tajnost in se veselila njene žalosti, pričakovala sem, da jo bo cesarica zavrgla, kakor se je raznesla govorica. Ni se zgodilo tako, toda nema bolest, ki jo je glodala, mi je bila slajša od njenega padca v nemilost. Vaše oko, Andrej, plapola sedaj od sovraštva, toda ne brigam se za to, zopet ne skrivam svojega sovraštva do nje, čeprav mi prinaša vašo neprijaznost!” “In zakaj me zasledujete do sem, v senco tega groba?” je vprašal razburjeno, “zakaj mečete v mojo dušo puščice svojega srda?” “Ker vas obožujem in sovražim obenem, ker mi moje srce šepeta, da vam je njena slika neprenehoma na misli! Ako bi bila ostala vredna vaše ljubezni, tako čiste in vzvišene, potem Andrej, bi bila jaz. umrla od žalosti, zakaj vajini duši bi ostali vkljub ločitvi morda na veke združeni; toda Katarina, ki jo vi obožujete, je padla z višine, na katero ste jo dvignili vi in vaša ljubezen, Katarina je nezvesta žena in kar je še bolj tehtno, izdajalska ljubica! Slišite! Ne glejte doli name ponosno, kakor na ničvrednico, tudi ona, vaša Katarina je taka malovrednica kakor sem jaz!” Na mizi je ležalo čerkesko bodalo, ki ga je imel Andrej pri sebi, ko so ga zaprli in katero mu je poročnik pustil, ko je čul, da je to spomin na kneza Po-marova. Pri poslednjih Aninih besedah je Andrej v nemi raz- burjenosti zgrabil za bodalo in ga je potegnil iz nožnice. “Umori me! Kaj za to!” je vzkliknila Ana v divjem smehu, in Andrej je zalučal bodalo proč. “Ana Nikitišna”, je mrmral med zobmi in se tresel od jeze, “ne morem iti stran, jetnik sem, toda prosim vas lepo, da me1 osvobodite nesreče vaše prisotnosti.” Ana je zagorela od sramote in je stopila korak naprej, toda počasi se ji je vendar zopet vrnila prejšnja mirnost. “Andrej”, je rekla, “gotove meje sramote so, katere napravijo žensko, ako jih enkrat prekorači, brezčutno, za vsako nadaljnjo žalitev in zato me ne od-pode vaše besede: ne pojdem prej, dokler ne povem vsega. To je sladko, edino maščevanje, da jo s pripovedovanjem čiste resnice izrujem iz vašega srca. Razžalila vas ne bom niti z besedico več, mirno, kakor stroj vam bom povedala vse, verujte potem ali pa dvomite. Andrej, pustite me, da povem vse, glejte me kakor umirajočo in uslišite mojo prošnjo. V resnici stopam živa v grob, zakaj dosegla sem ločitev s svojim možem in po vrnitvi v mesto odidem v samostan. Še nikdar se ni kdo odpovedal temu svetu, katerega zapuščam, s tako nesvetimi čuti, toda obenem tudi še nikdar z globljim zaničevanjem od mene.” “Govorite torej, ako vam je tega treba, mečite na njeno čisto čelo sramoto — ne verujem vam. Sicer vam pa moram dovoliti, saj drugače se niti ne more končati ta mučni pogovor.” Ana je uprla pogled na bodalo, ki je ležalo na tleh in ga ni več dvignila ves čas med pripovedovanjem. “Ali razumete, Andrej, da se Lev ni odrekel svojemu načrtu, ko ste izginili. Privoščil je veliki knežnji čas, da bi svojo bolest izplakala, toda ko se mu je zazdelo, da njena žalost že preveč dolgo traja, se je trudi, da jo zopet razveseli. Povabil je Katarino na nov koristoloven sprehod kakor oni večer, ko ste jo prvič videli pri meni. Katarina se je dala pregovoriti, zakaj zdelo se ji je, da bo vnovič doživela vtis onega prvega sestanka. Levov načrt je bil premišljen z vražjo prebrisanostjo. Seznanil se je namreč z mladim plemenitašem, z nekim Soltikovom, ki vam je čudovito podoben; tega sem morala, kakor ta čas vas, povabiti k sebi, in ko je Katarina vstopila v sobo, je za trenutek popolnoma podlegla iluziji, ki seveda ni trajala dalj časa kot trenutek, toda duša njena se je stresla, njeno oko se je zagledalo v njegovo oko, vrnila se je domov, toda puščica ji je tičala v srcu. Soltikov jo je ljubil od onega trenutka, ko se je zagledala v njegov obraz. Bil je vam, kakor pravim, čudovito podoben, toda imel je eno lastnost, ki vam manjka, imel je ono predrznost, ki ne ostane skoro nikdar brez uspeha pri ženskah, čeprav se tudi naš razburjeni čut skraja upira. Soltikov je bil upe-Ijan na dvor in Katarina se mu je čimdalje bolj bližala; postala vam je od same zvestobe nezvesta, v Soltikovu je ljubila vas.” Andrej je globoko vzdihnil. Skraja ni preveč pazljivo po- slušal, toda kmalu ga je vendar val njenega pripovedovanja odnesel s seboj in Ana je tako spoznala po njegovem vzdihu in težkem dihanju zaželjeni učinek svojih besed. Nasmehnila se je s slabim zmagoslavnim nasmehom, toda zavedala se je vendar, da mora biti pazljiva, da ne bi svoje zadovoljnosti preveč očitno pokazala. “Sergej Soltikov je prihajal skoro vsak dan na dvor v družbi Leva Nariškina in strahoma sem opazila napredek, ki ga je napravil v prijaznosti z veliko knežnjo. Katarina mi je popolnoma zaupala in ni ničesar skrivala pred menoj, imela ni niti najmanjše slutnje o mojem izdajstvu in o mojem sovraštvu, smatrala me je za svojo najvda-nejšo prijateljico, jaz pa sem se trudila z vso silo, da bi jo v tej zmoti utrdila. Hotela sem jo zasledovati, ne kakor prej, da bi jo izročila sovražnikom, ampak da bi jo izdala vam, da bi se polastila njene skrivnosti in ji strgala z obraza masko idealnosti, s katero jo je vaša ljubezen tako sijajno odevala. Od onega trenotka, ko je ta sklep v meni dozorel, sem imela trdno voljo in gotovo nado, da vas najdem, čeprav bi vas skrivali v najblobljem naročju zemlje. ;Dalje prihodnjič.) —---rv.-- Veliko bolnikov BALTIMORE, Ma. — Preko milijon ljudi v Združenih državah trpi na revmatičnih boleznih srca. | ZULICH ] | INSURANCE f | AGENCY I |l8115 Neff Rd. IV 1-4221 ^ ^ Cleveland 19, Oblo f ? . 5 Mullally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.(H) NAPREJ Sle naveličani zime? DANCING WATERS a musical Fountain of everchanging beauty! Tukai ie dtth pomladi! 14 "In & Out" Gardens mimwmm OF FUNCTIONAL ELEGANCE Home £ Garden &ilii EXHIBITIONS VSTOPNICE $1.00' GTS krožni bus of Many parkiiv.n.m in Term.nal postaje do Razstavnemu prostora do 11. uYe zvečer. f owershow Now in Full Bloom ... in CLEVELAND’S PUBLIC HALL ,. . thru March 17 JHaznanilo in J&ah'Vala V najgloblji žalosti, pa vdani v voljo božjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 5. februarja preminul, končal svoje zemsko življenje in se preselil v večnost naš ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast in svak 1882 Matevž Kalan 1963 Rojen je bil 29. septembra 1882 v vasi Pevno, župnija Stara Loka, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njim hči Katka Hartman, njen mož Jože ter njuni otroci Marija, Francka, Jože ml., in Peter, ki žive na Suhi pri Škofji Loki, sestra pokojnega, Ivanka Kalan v Stari Loki, nečaki, nečakinje in drugi sorodniki. V Ameriko je prišel v letu 1949 in je od tedaj vedno živel v Clevelandu, Ohio. Pokopali smo ga dne 9. februarja 1963. V Trdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd. je častiti gospod Jože Godina blagoslovil zemske ostanke in molil začetne pogrebne molitve, nakar smo truplo prepeljali v župno cerkev Marije Vnebovzete. Tam je častiti gospod Godina daroval slovesno pogrebno sveto mašo ob asistenci častitega gospoda Antona Rebolj in redovnika iz družbe Najsvetejšega Zakramenta. Po sv. maši in opravljenih cerkvenih obredih je krenil pogrebni sprevod na pokopališče Vernih Duš na Chardon Road, kjer smo truplo položili k poslednjemu počitku, da tam čaka Vstajenja, častiti gospod Godina je blagoslovil grob in vodil poslovilne molitve za večni pokoj in srečo pokojnikove duše. Iskreno se zahvaljujemo častitim gospodom duhovnikom, zlasti gospodu Josipu Godina za daritev pogrebne sv. maše in vsa pogrebna sv. opravila, kakor tudi za to, da je vodil molitev sv. rožnega venca v pogrebnem, zavodu, da je pokojnika obiskal na domu in mu podelil sv. obhajilo in sv. poslednje olje, da je naš dobri eče kar najbolje pripravljen pričakoval svojo zadnjo uro. Toplo zahvalo izrekamo gospodu dr. Maksu Raku, ki je kot osebni zdravnik storil vse, da je pokojnemu očetu olajšal trpljenje v bolezni. Najprisrčneje se zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v najhujšem ljubeznivo pomagali in nas tolažili, Polde in Ivanka Pretnar, gospodična Elka Pretnar, Viktor in Nežka Tominc ter Ivan in Pavla Hauptman so nam tiste dneve in noči bili kar v stalno pomoč. Bog jim stotero povrni! > Iskrena hvala Stanetu Selaku, ki je v pogrebnem zavodu tudi vodil skupno molitev sv. rožnega venca. Grdinovemu pogrebnemu zavodu naša topla zahvala za ljubeznivo postrežbo in odlično vodstvo pogrebnih priprav. Naj dobri Bog povrne vsem, ki so darovali za sv. maše, za cvetje in vence in tistim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Najlepša jim hvala! Za pokojnega molimo! S hvaležnostjo in ljubeznijo se ga bomo spominjali do konca naših dnr. Pošljii svojega angela, o Gospod, da pope Ije dušo Tvojega služabnika v večno veselje. Blagoslovi ga, Gospod, saj je bil pravičen, dobrotljiv in usmiljen. Srečen je izpolnjeval Tvoje zapovedi; samo Tebe se je bal. Ni omahoval, vztrajal je, trden in zvest je bil; samo v Tebe je zaupal. Sprejmi ga med svoje zveličane, goreče Te prosimo, o Gospod! Žalujoči: Posebno toplo zahvalo naj sprejmejo dobri gospodje, ki so nosili krsto našega ljubljenega očeta. Kolikor smo imeli imena in naslove, smo razposlali zahvalne kartice vsakemu posebej. Dobrotnikov in častilcev pokojnega je bilo toliko, da jih tu ni mogoče imenoma navajati. Če bi po pomoti kdo ne bil dobil posebne zahvale, vsakega in vse lepo prosimo, da nam oproste in sprejmejo to našo skupno javno zahvalo. Srčna hvala vsem mnogoštevilnim prijateljem in spoštovalcem pokojnega, ki so ga prišli kropit in so zanj molili v pogrebnem zavodu ter tistim, ki so prišli k pogrebni sv. maši in ga spremljali do groba. Sploh želimo s tem izreči našo globoko hvaležnost vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je bilo poslednje slovo od našega predragega pokojnika tako lepo, slovesno in ganljivo; vsem, ki so ljubemu očetu izkazali svoje spoštovanje in ljubezen, vsem, ki so nam pomagali in z nami sočustvovali. Hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja. o Jezus naš premili, j na dušo Rcšnjo Kri; dobrotno se ga usmili, j nebeški mu odpri. sin FRANC, Girard, Ohio; hči CILKA TOMINC; snaha ANA; zet JOŽE; sestra MARIJA CEGNAR, Idaho, in njena družina: vnukinja MARJANCA TOMINC; vnuki: FRANC ml,, ALOJZIJ, JANEZ, JOŽE, JURIJ KALAN in JANEZ TOMINC. Cleveland, 5. marca 1963.