67    —
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 35. S čim se preženo govedi uši, katere sem zapazil skoraj pri vsej živini ? Ali je kriva krma ali voda, da živina dobi uši? (J. Č. v V.)
Odgovor: Niti eno niti drugo ni vzrok, da živina dobi uši, namreč nesnaga v hlevu in slabo snaženje govedi. Uši se vselej nalezejo, ker le uš naredi uš, nikdat pa ne voda 'ali krma. Da bi se katero koli živo bitje naredilo iz česa drugega, nego iz zaploda po tistem bitji samem, to je le prazna vera. Nesnažna živina, mršava, slabo krmljena s kislim senom (katero Nemci imenujejo „ušivo seno") naleze uši, katere se zarad nesnage hitro množe. Zdravil proti ušem je mnogo. Po nekaterih krajih gorenjskih imajo za dobro sredstvo olje od farških kapic. Napačno tudi ni to le: Kuhaj star funt navadnega tobaka v 6 litrih vode kake pol ure, precedi to tekočino in ji prilij 2 litra dobrega žganja. S to tekočino pomoči vsak dan enkrat govedo, koder se ga uši drže, namreč po glavi, po vratu, po ramah in po hrbtu. Najboljše je to le sredstvo, a se mora pazno rabiti, ker je strupeno: Kupi v lekarni 33/4 grama so-litrovo-kislega okisa od živega srebra (salpetersaures Quecksilberoxydul), katerega naj ti v lekarni zmešajo s polovico litra vode. Zjutraj prav dobro osnaži govedo, potem je s to tekočino pomoči, a ne preveč, čez dan glej, da se ne liže, in zvečer je pa operi in še enkrat dobro osnaži. Navadno so s tem uši pregnane. Rabite pa eno ali drugo sredstvo, snažeDJe in dobro krmljenje govedi je prva reč. Opomnimo pa, da dostikrat mislijo, da so uši pregnane, a kmalu se zopet prikažejo, ker v ušivem hlevu traja precej časa, da izgine tudi zadnja uš. Na paši pa živina najpoprej izgubi uši, ker tam sama skrbi za svojo snago.
Vprašanje 36. Kje je dobiti pocinjenega dratu, oziroma takih mrež za ograje, kakeršne se priporočajo v knjigi  „ Vrtnarstvo44 ? (Fr. T. v S. pri Postojini.)
Odgovor: Iz pocinjenega dratu spletene mreže prodajata nastopni tvrdki: Franc Schrockenfuch v Waid-hofen a/d Ybs in Hutter & Schranz na Dunaji, Wind-ffiii lgasse 18. Obe tvrdki Vam radi postrežeta s ceniki s podobami prav zastonj.
Vprašanje 37. S čim se staro oguljeno usnje (posebno stari komati) najbolje barva, da dobi prvotno črno barvo.  Katera maža je   najboljša za tako usnje in
kako jo rabiti ? Ali je dobro potem z lakom prevleči ic s katerim? (Fr. T. v St.)
Odgovor: Da dobi tako usnje svojo prvotno črno barvo, ravnati je tako ž njim, kakor takrat, kadar se prvič, barva. Usnje je namreč dobro odrgniti z vodo, v kateri so se kuhale Šiške ali še bolje višnjav les (Blau-holz). Kadar je usnje to vodo dobro popilo, namaže se z vodo, v kateri je razstopljen železni vitrijol, ali še bolje, s skisanim pivom, v katerem so ležali opilki od kovaškega železa. Pivo v ta namen se tako priredi, da je zmešate z opilki železnimi ter je imate toliko časa na gorkem kraji, da se dobro skisa. Posoda naj bo vedno odprta. Ta tekočina je toliko boljša, kolikor starejša je. Najboljša maža za usnje je vazelina, ker se ne strdi, ne postane žaraa in se ne usmradi. Vsak dober gospodar naj bi mazal vse usnje konjske uprave vsakih 14 dni enkrat z vazelino. Z neznatnimi stroški se na ta način trpežnost usnja najmanj podvoji. Ako Vam ni do lepote, odsvetujemo Vam usnje z lakom prevleči, ako pa je vender le hočete, poučil Vas bode o tem najbolje kak sedlar.
Vprašanje 38. Konec meseca novembra sem vsejal na dobro pognojeno njivo ječmena, in sicer sem seme, kakor jo tu pri nas na Krasu običajno, podoral. Kmalu po setvi je prišel dež in po dezji zmrzlin. Prešlo je vže tri mesece, in zrnje še zdaj ni vzkalilo. Ali naj čakam južnega vremena, ali naj precej, kadar se zemlja odtali, vnovič sejem? (Fr. S. v T.)
Odgovor: Zavisno je od tega, zakaj ječmen ni iz zemlje prišel. Ako je zrnje vzkalilo, kale pa zmrlin pomoril, tedaj ne preostaje drugega, nego nova setev. Ako pa zrnje zarad mraza ni vzkalilo in je še kaljivo, onda pa je še dobro, in nova setev je nepotrebna. O vsem tem se prepričate, če zrnje na enem mestu odkopljete in ga preizkusite.
Vprašanje 39. Železnica v Kamnik je dodelana. Ta železnica bode pa imela le tedaj pomen in veliko korist za deželo, ako se bode podaljšala proti Savinski dolini. Tod pri nas je mnogo lepe živine, veliko lesa, mnogo rud itd., a vse to bi za naše gospodarje dobilo vrednost le tedaj, kadar se Kamniška železnica podaljša čez Štajersko mejo. Ali je kaj upanja do tega, in kaj nam je narediti, da se reč pospeši?   (Županstvo v Sp.)
Odgovor : Podaljšanje Kamniške železnice je vsa-kakor velikega pomena in gotovo se bode kedaj zgodilo. Letos prično na Štajarskem graditi železnico iz Celja po Savinjski dolini v Velenje, in Celjski okrajni zastop je zahteval nekaterih sprememb v prvotnem načrtu, in sicer z ozirom na bodočo zvezo s Kamnikom. Iz tega razvidite, da imajo zvezo Kamnika s Celjom na mislih, da se pa reč pospeši, morajo županstva sama tudi kaj ukreniti, in sicer naj vedno pošiljajo peticije za to železnico. Kdor trka, njemu se odpre. S kako majhnim upanjem so Dolenjci desetletja prosili železnice, no sedaj
jo dobodo!   Zahtevajte  pa tudi od svojega poslanca, da
4                                                                                                                                                        *
se za to reč potegne. Verjemite nam, kadar bodo kmetovalci povsod in splošno toliko pametni, da ne bodo volili za svojega poslanca tistega, katerega jim ta ali ona politična stranka voliti veleva, ampak si bodo izbrali tistega, katerega ki k njim pride in se pouči o njih željah ter je mož, da bode vedel zastopati kmetijske zahteve: potem se bodo kmetijske razmere korenito zboljšale. Naše kmetsko ljudstvo je verno in narodno, a tako bode le tedaj ostalo, če bode v dobrih gmotnih razmerah, zato je pa sveta dolžnost naših slovenskih poslancev, da se bodo v bodoče za kmetijske razmere bolj brigali, nego so se dosedaj.
-----    68-----