OLA S SVOBODE. SLOVENSKI TEDNIK K* Koum DiuTmt Glas Svobode i GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE HLOVENIO WKKKX.Y "0b BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! ŠteV. 13. Chicago, 111. 30. marca 1906. , Leto V. Razgled po svetu. RUSIJA. Čeravno vlada zatrjuje, da v bodočem Časa se ne bodo pripetili večji nemiri, pa vender ae zbirajo firni oblaki na političnem podnebju in lahko pride do nemirov še preje nego se pričakuje. Pritisk a katerim vlada zatira med ljudstvom gtbcujo draži ljudstvo posebno pa delavstvo po velikih mestih do skrajnosti. Ustali vporabijajo t« polofaj in pripravljajo delavstvo do splošnega šttaj-ka, iz katerega bf nastala splošna uitnjn Ko bi prišlo do tega uprizorili bi s« dnevi, ki bi bili strašnejši od dosedanjih. Število ujetnikov po mestah kale b kakšnim nepostavnlm postopanjem si hoče driava zagotoviti mir. Uradna statistika poroča, da so v preteklem tednu zaprli 639 beračev, 215 ljudi brez popotne Izkaznice. 217 tatov, 270 roparjev in 1067 ljudi, katere smatrajo za "politične hudodelce. Vojno minlsterstvo tudi za časa vojne ni tako neumorno delovalo kakor sedaj pripravljajo bo da udušl ustaško gibanje. Strojne puške z oblino munlclje se razpošilja na vse strani In vojaš-tvo se nastani na Btrategično važne postajanke. Na kolodvorih so pripravljeni oklop-ni vozovi In v glavna mesta se odpošiljajo razni automoblli, kateri bi v cestnih bojih služIli. V Moskvi patrollrajo kozakl in drugi konjeniki. Mesta so združena z brezžičnim br-zojavom, to pa za to, ako bi ustaSl razdejali navadne telegrafične črte, da ne bi promet bil ustavljen. Izseljevanje Rusov čez Kopenhagen v Ameriko se čedalje bolj množi. V preteklem tednu je 1800 Rusov odpotovalo v Ameriko, število izseljencev se pa na spomlad zdatno pomnoži. — Kakor agent prevozne družbe javlja, bode poprečno 2000 Izseljencev na teden potovalo čez Kopenhagen. Veliko večje Število izseljencev pa potuje čez Bremen in Hamburg. AV9YRIJA. Izseljevanje Iz Ogrske. Vsled gospodarskih teženj se Izseljevanje is Ogrske silno mnoti. Od začetka tega leta se je čez Reko v Ameriko izselilo 20.000 Madjarov. — Število lBtih pa, kateri so Išll čez Bremen, Hamburg, aH druge postajanke, se pa ne da določiti. Iz nekaterih okrajev se je izselilo tolikanj ljudstva, da je več vasi popolnoma brez prebivalcev. Vlada si pa v tem ne ve pomagati. Izseljevanje se pa vedno in rapldno množi. Sedaj ni mogoče dobiti delav-cev in polja so neobdelana ln iz prej-šnlh lepih polja je sedaj puščava. Novi ameriški poslanik na Dunaju. Minlsterstvo zunanjih zadev Je združenemu časnikarstvu objatilo, da je cesar Franc Josip odobril Imenovanje gospoda Karla Francis amerlkanskim poslanikom na Dunaju. Fran Josip m dogovarja z ministri o položaju. Cesar Fran Josip Je poklical vse ogrske ministre k sebi, ter vsakega posebej sprejel v avdljencl. Olamo posvetovanje se Je tikalo novih volitev na Ogrskem kakor tudi o novačenju. Cesar pa, toliko Časa, dokler na Ogrskem vladajo take razmere, ne namerava stopiti na ograko zemljo, radi tega je pozval ministre k sebi. 8ERBIJA. Kakor "Stampa" poroča, je srbski kupčljskl poslanik v Londonu arbskl kabinet obrsatil, da Velika Britani- ja zahteva, predno dovoli zopetno di plomatako zvezo, da se 11 Častnikov, kateri so kralja Aleksandra in kralji co Drago umorili, iz armade odslovi. Po Jako vroči debati so fitlrje ministri ta predlog odobravali, med tem so trije drugi, katerim Je načeloval mlnlsterskl predsednik OrulC, nasprotovali. RUMUN8KO. Is Bukreša dohalajo poročila, da so se vršili te dni resni poulični Izgredi, ln prišlo Je mej četami in civilnimi do krvavih spopadov. Nemir so zakrivili rumunskl nacljo-nalcl, kateri bo nasprotovali uprizoritvi francosko predstave v neuem gledišču. ženska dobrodelna družba, pod pokroviteljstvom prlncezlnjc Morije jo priredilo veselico in ublavlla da se PTedstava vrši v francoščini. Nacljonalc! so temu ugovarjali In rtdl pretečega obnaSanja Je vojaštvo gledišče obstoplto hottič ga proti bIu-.tajnim napadttn braniti Množica se pa ni hoirtlji umakniti r.:* kar je \ojaštvo dvakrat ustrelilo. Na to S3 »e demonatrintt raršli. Pri tej ustajl so dijaki Igrali glavno ulogo. Isti so pričeli Iz množice na vojaštvo streljati na to pa Je konje-nlštvo množico naskočilo ln razgnalo. • 250 demonstrantov In 150 vojakov in policajev bilo Je ranjenih. Nekaj dijakov jo vsled zadobljenih ran umrlo ln bojijo »t, da se ob pogrebu tih ponovijo nemiri. Radi tega je vojaštvo pripravljeno po celem meBtu. Ameriške vesti. Orkan razdejal mestece. Iz New Orleansa poročajo da je dne 19. t. m. orkan razdejal meBtece Brooklyn, Miss. Tudi ljudi je doBtl mrtvih. Orkan Je tudi po okolici napravil ogromne škode. PremogarJI. Združeni odbor obstoječ iz lastnikov premogov in delegatov premogarjev nI dosegel do sedaj nobenega uspeha radi tega se bode v skupni konferenci o zadevi nadalje razpravljalo. Po zakijučenju te konference nameravajo delegati premogarjev sklicati splošni shod premogarjev, na katerem bi se odloČili za splošni štrajk. Sedajnl plačilni tarif zgubi to saboto veljavo ln če do "tega dne ne pride do sporazuma bode v državah Illinois, Indiana, Ohio, i i zapadni PennsylvanlJI pričelo štrajkatl 225.000 premogarjev. Stavka premogarjev neizogibna. Pričele so Be priprave na veliko stavko premogarjev mehkega premoga, kar značl, da niti delodajalci niti pre-mogarji mehkega premoga ne upajo na spravo. Pogajanja so skoraj popolnoma pri kraju, kajti, ako se doBedaJ ntso mogli pogoditi, Je pač Jako malo upanja, da bi se to zgodilo v šestih dnevih. PremogarJI morajo delati po pogodbi do sobote, tedaj pa pričnejo stavkati ako ne bode posredovala kaka sila. ki bi stavko nenadoma preprečila. 'Stavka se gotovo prične", zatrjujejo Mr. Young, ki bo je tudi vdeleill zbo-rvanja v Indlanopollau. "O tem sem prepričan jaz, — kot tudi drugi delodajalci. PremogarJI ln delodajalci Be lahko posvetujejo cel teden, a do sporazumljenja ne bode prišlo. "V sedanjih okoliščinah bi bili delavci zadovoljni, ako bi jim delodajalci povišali plačo, le za polovico toliko, kot zahtevajo. Toda delodajalci no bi nikdar povišali plače, niti za polovico tega, kar sedaj premogarji zahtevajo. 'Vse to pa je tako valed okoliščin v West Virginia. PremogarJI v teh krajih so neunljski ln lahko Izkopava jo premog mnogo coueje kru ml "Jaz ne dvomim, da si veČina premogarjev ne Sell stavkali in Jaz sem tudi prepričan, da stavka ne bode trajala dolgo, ako enkrat napoči. PremogarJI bodo zapustili vodnike, kateri jih sedaj nagovarjajo na Btavko in jih hočejo oropati dela In kruha; potem bodo pa zopet odšli na delo. Nihče ne more določiti kako dolgo bode stavka trajala in kdaj se bode nehala, toda splošno se misli, da bode trajala Jako malo čaBa. "Vsi delodajalci so zoper plttsbur-ško premogarsko družbo, ker se Je predsednik te premogarske družbe, F. L. Robblns, pričel pogajati z delavci, čeBar bi ne smel storiti po pogodbi, katero Je napravil z ostalimi premoga rsklml (lrutbaml v Ohio, Illinois In Indiana. Kot znano, je predsednik Rooblns obljubil svojim dclavccm po višanje plače, s čemur b1 Je napravil mnogo sovražnikov med delodajalci, kine pozabijo pri nobeni priliki, dane bi z besedami pokazali svoje nejevolje nad predsednikom Roobinsom." Zopet nesreča v rudniku. Iz Falrmonta. \V. Va., se poroča, da Je v rudniku Century Coal Co. raz-počil plin. 15 Rudarjev je uBmrčenlh In 25 ranjenih. Ponesrečenci šo večinoma priseljenci. — Hrvaški socijallstl v Ameriki. Frakcija hrvaških socijallatov v združenih državah severne Amerike, katero so ustanovili sodrugl v Allegheny, Pa. prlkloplla a« Je ameriški socljalnb demokratični stranki. Veseli, nas ta korak hrvaških bratov ln sodrugov in skupno j^^Sodemo bojevali proti našim izkoriščevalcem, proti kapitalizmu. Pasja zvestoba. Ganljiv prizor se Je dogodil med vožnjo parnika "Columblja". Med potniki, bil Je neki Škot Andrej McDonald s svojo soprogo in štiriletno hčerko. Hčerka Je vže dalje časa bolehala in zdravniki bo bili mnenja, da bi vožnja po morju dobro uplivala na bolnega otroka. Med vožnjo pa Je bolezen bila čedalje hujša in deklica Je umrta. Starši so pa na željo deklice vzeli b seboj tudi dva psa, s katerimi se je ta vedno igrala. Ko Je pa umrla sta psa vedno tulila. Truplo deklice so apustlll v morje. U prisotnosti častnikov In sopotnikov se Je vršil pokop. Psa, katera sta bila med tem časom na krovu, bila »ta nekoliko časa mirna, kakor hitro pa zagledata da so spustili mrtvega otroka v morje se eden tih psov strga raz verige, ter skoči za deklico v morje in se potopi. Tudi drugI je hotel to storiti, a vo-rlge nI mogel raztrgati in spraviti bo ga moral! pod krov, kjer Je po par dneh od žalosti poginil. Dečki — roparji. V Clevelandu, O., so dne 23. t. m. aretovall tri dečke ker bo tekom par ur Izvršili tri vlome stoprav predno so jih zaprli in ker so nekega moža tako pretepli, da Bedaj umira v bolnici. Dečki so vlomili v dve prodajalni-cl In neko mesnico na Woodland Ave. Ko so prišli Iz meBnlce, so ugledali Benjamina LevenBberga, kterl Je bil na potu proti domu. J eden Izmed dečkov Je, ne da bi Izpregovorll besedico z bodalom ranil moža v trebuh ln mu prizadel smrtno rano. Kasneje so dečki izpovedali, da so sklenili umoriti vsakogar, kterl bi Jih pri njihovem poslovanju motil. Oni ao mislili, da jih je Levensberg videl, ko so kradli v mesnici, ln ker so se bali, da bi ne povedal policiji so ga sklenili umori- ti. Policaji so Jih začall ko so ropali v nekej prodajalnlcl. Dečki bo tudi na policaje streljali, ne da bi kaj pogodili. CHICAQO. Iluzija člkašklh Madjarov. V Chlcagl naseljeni Madjarl bo poslali rimskemu papežu PIJu X. adreso, s katero zahtevajo, da Izobči avstrl)-skega cesarja Frana Josipa I. If cerkve radi preloftiitve prisege na konstl-tucijo. Nedeljska demonstracija. 80.000 ljudi se je nedeljške demonstracije udeležilo, hoteč h tem hinavcem in svetohllncem pokazati, da si hočejo priboriti pot do prostosti. Neštevllno društev z godbo na čelu. 7. razvitimi zastavami, pomikalo bo Je proti notranjemu delu meBta. Pri orožarni prvega polka so se ustavili, in v orožarni dvorani vršil Be Je protestni Bhod. Razni govorniki so nastopili, ter poudarjali o najnovejšem činu hinavcev kateri ho vprlzorlll naredbo, hoteč o-mejltl prostost ljudstva. Do Bedaj Chicago še nI doživela take demonstracije. Večinoma demonstrantov bilo Jo Nemcev a tudi Čehi, Poljaki In druge narodnosti so bili številno zastopani. Celo konjenlštvo na konjih ln peftčl so bo udeležili obhoda. Protestiralo se Je proti prevovedi točenja alkohollčnlh pijač na plesih in društvenih veselicah. Demonstracija se Je završlla v najlepšem redu. Policije ni bilo niti videti. Žalostno a resnlfino. "Da sem postal tat, Je kriva moja mati. Pretepala me je In moral sem vsaki dan nakrasti razne stvari. Če nisem domov nič prinesel me Je pretepala. Mati me Je prodala nekemu Ku-baku, ta Je materi plačeval $3 na teden od mene, mene pa je učil krasti. Z lopovi sem hodil okoli, poblvall smo šipe, a Jaz sem se moral splaziti v stanovanja, ter kradel. Delali Bmo navadno ob 4 zjutraj ln vem, da bem bil pri dvajsetih ulomih. Ko som bil star dvanajst let, me Je policija zasačila ko sem kradel ln me zaprla." Tako se Je neki deček zagovarjal pred sodnikom, katerega bo zasačili dne 21. tm. pri tatvini. Kdo zasluži kazen — deček ali mati? Da, vzgoja otroka Je podlaga otročji prihodnjostl. Kaj bode še Iz tega dečka poBtalo? In kdo Je kriv njegovi nesreči? — Starlšl! Tudi neki drugI slučaj nam Jasno kaže, kam privede slaba vzgoja otrok. Neki oče, Je vprašal svojega sinčka: Kam zahajaš rajše v cerkev ali gostll-loT Deček Je odgovoril: "Ata, pojva raje v gostilno". Seveda Je ta slavno znani ata svojega vrlega potomca pohvalil. Posledice take vzgoje pa niso Izostale, kajti te dni smo čltali, da Je ta deček kradel knjige v neki knjižnici, ln radovedni smo, bode 11 šerif kaznoval očeta ali nadebudnega tatlča. Ta u zorni oče, pa ima še druzega sinčka, katerega Je pošiljal v klerikalni otroški vrtec. Ko Je prihajal domov, ga Je oče spraševal, kaj ga Je učiteljica učila. Otrok Je res očetu povedal, kar Je v šoli slišal. Očka pa so svojemu sinčku djall: Nič ne verjemi učiteljici in povej ji, da Je ata rekel da. se lale. Tako zna dotičnl uzgojat! avojo de-co. Na tak način Jim kale pot do lum-parije. Prepričani smo, da kadar bodo otroci dorasli, bodo svojemu uzorne-mu očetu skazovall vzgoji primerno hvaležnost Taki oče je lahko ponosen na avoje dečke, kajti pri enemu od tih Je vie sedaj prltlšnjen pečat osodepolne prihodnjostl. Imenik kandidatov za volitev v mestni zbor. Socljaln* stranka nastavila Je naBtopne kandidate pri volltvt v mestni zbor mesta Chl-cage, III.: 1—Fred Scholl 2—W. B. Benton 3—L. Dalgaard 4—David Walker 5—F. G. Wellman 6—M. J. De Muth 7—A. B. Hvale 8—Theo. J. Vlnd 0—H. M. Sllverberg 10—Henry Wlnnen 11—William Lewin 12——Henry Hansen 13—J. J. Jesup 14—Cr O. Overland 15—A. Nicholson 16 Chas. Hallbcck 17—-L. A. Larson 18—Ed. B. Cope 19—Robert Daniel 20—Chas. McKay 21—A. W. Mance 22—Andrew Lafin 23—Robert Saltier 24—Frelln Marsh 25—A. Otto Swanson 26—L. W. Hardy 27—Carl 8trover 28—Sam Robblns 29—Frank Oroth 30—John Wunderlich 31—Aaron H. Henry 32—H. H. Valentine E. G. Orublke" 33—H. J. Malloy 34—Alfred E. Tyler 35—H. W. Harris. Rojaki, somišljeniki, zavedajte se pri volltvi svojih dolžnosti, ter glasujte za naše kandidate. Številke pri Imenah, označijo okraj (Ward) v katerem kandidati kandidirajo. Rojaki. Uljudno Vas opozarjamo na "International Theatre" v Chlcagl na Wabash Ave. ob Harrison cesti. To gledišče je jako znamenito in sloveče. Predstave ho Jako mlčne ln tudi podučljlve. Glasba ln petje pa Je v najboljših mojstersklh rokah ln VBakl obiskalec užll bode dosti užitka. Ustopnlna k popoldnnBklm predstavam znaša 10, 15 In 25 centov, k večernim predstavam pa od 10 do 75o. Predstave pričnejo popoludne ob 2 urah. a večerne ob 8 url zvečer. Sosebno se opozarja rojake na Igro s sloni, kateri so čudovito izučenl ln izurjeni. Zatorej kdor bo hoče zabavati naj obišče "International Theatre" v Chicago, III. t Zahvala. Slavnemu občinstvu se prisrčno zahvaljujem za mnogobrojen obisk prf mojih predstavah. V prvi vrsti izrekam zahvalo slavne mu pevskemu zboru "Orel" ki j« iz prijaznosti zapel mične pesmi, ter a tem po polnil moj program. Enako zahvala tudi gospodu Bernlku, kateri je Bvojlm izbornlm Igranjem, na glaao-viru razveseljeval občinstvo. Se enkrat vsim Botrudntkom in udeležencem — presrečna zahvala — Prl-poročaje se v prihodnje Vaši naklonjenosti hvaležno bilježlm J. Zima. Vabilo na naročilo. Današnji liat smo poslali nekaterim rojakom na ogled, ter jih a tem u-Ijudno vabimo na naročilo lista, ki sta-n-j cf-lo leto le 91-50. V »lučaju, da se kdo od tih na llat ne naroČi, proalmo da nam ga vrne. - Upravn'ltvo. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis Iz "Slov. Naroda" Tretji del. _ - . ' Kmalu po odhodu mardala Marmon-ta Jo bila v gostoljubni hiši barona Cojza velika soareja. čim Je Marmout odšel, bo Jo namreč baronica Cojzova takorekoč poživil«, prav kakor bi Ču tlla, da Jo prlvel čas, da si zopet pridobi prvenstvo m«»d ljubljanskimi damami In lzpodrlno Muro Damjanovo. Zato se v hiši njenega strica začelo Živahnejše življenje. Najprej so bili vabljeni posamični gospodje, potem pa je bila prirejena velika soareja na katero so bili povabljeni tudi odličnejši francoski funkcijonarji in o-flclrjl. Zbrala so je lepa druiba, in nav-točna sta bila tudi Konrad lil Kopitar Sredlfiče vse družbo jo bila seveda baronica Cojzova, ki Jo s svojo lepoto In h svojo duhovitostjo očarala vse navzočnlke, tako da bo je okrog nje kar trlo čestllcev. Najbolj se je vsiljeval grof Laval, med tem ko se je Kopitar drial v ozadju, dasl nI baronice niti tronotek Izpustil iz oči. Btarejfil gospodje bo bili zbrani o-krog barona Cojza, ki vsled bolezni v nogah nI mogel zapustiti svojega atola, a Je bil sicer zgovoren In živahen mož In znal svoje družabnike Izborno zabavati. — Čujte, gospod Kopitar, Je za-kllcal baron Cojz, ko Je prlSel Kopitar mimo skupine, ki Je bila zbrana okrog barona. Povejte Se vi Bvoje mnenje. Tu bo namreč prepiramo zaradi bodočnosti Slovencev. Jaz pravim, da tudi slovenski narod lahko postane velik, In staven, jjrof Llch-tenberg pa trdi, da je to Izključeno In nemogoče. Kaj menite, kdo ima prav? — Oba imata prav, je lakonično rekel Kopitar In se ustavil pri dru-ibl. — Bh — kako — eh — oba vendar eh — ne moreva prav Imeti, se Je t čudil grof Llchtenberg, ki je močno nosljal, a se tolaži p tem, da je noBlJanje rodbinska lastnost vseh grofov Llchtenbergov. izza pradavnih časov. — Oba Imata prav. Je ponovil Kopitar. Bodočnost slovenskega naroda Je odvisna od naroda samega. Kakor se mora vsak posamični človek boriti za kruh aH za obstanek, In je njegova usoda odvisna od njegovih lastnih moči, tako je tudi pri narodih. Zdrav narod bo vedno skušal se povzpetl člmvlfije, dobiti čim večjo moč. Narod, ki ni* zdrav Izgubi svojo zavednost in postane hlapec drugih, zdravih narodov. — All — prosim vas — kaj Je to "narod?" — Po mojih mislih Je narod le tista družabna celota, ki Ima svojo državo In svojo kulturo. Orof Llch-tenberg se je bil že razgrel. Spadat Je med tiste arlstokrate, ki bi bili slovensko narodno gibanje najrajši zatrli. — Dovolite mi, da Vam povem svoje mnenje Je odgovoril Kopitar, Slovenci smo ravnotako narod, kakor Nemci. Francozi In Italijani, namreč sad posebnega naravnega procesa. V tem procesu smo postali zgodovinska enota, posebna narodna Individualnost. b posebnimi lastnostmi in s posebnim Jezikom ki bo na srečo skoro nič ne razločuje od Jezikov balkanskih narodov. Nafi — Jezik Je Izraz naše duše ln tista vez. ki nas Je vsa stoletja vezala. Slovenci Imamo svoj skupni jezik, bvoJ skupni značaj Bvoje skupne interese in zato smo narod, četudi Bmo še pod tujp obtastjo. Kakor mora vsak posameznik skrbeti, da ohrani svoje stališče v človeški družbi, tako mora skrbeti tudi narod. Narod nI drusega kakor famlllja v ftlr-fieni pomenu besede. Gorje famllljl, v kateri posamezniki ne gledajo na •kupno korist. Taka fanallija se raz-tepe ln propade v sufnost ter se v drugI aH tretji generaciji izgubi v nič. Če bo Imel slovenski narod dovolj »Ivljenake moči v sebi, mu Je prihodnost zagotovljena, če ne bo imel te moči, potem nI zdrav ln za življenje sposoben. — Ali — prosim Vas — Jo nosljat grof Llchtenberg, kdo' pa Je naroden Sloveneo na Kranjskem. Skoro bi rekel, da se narodni Slovenci lahko na prstih seštejo. Mesta so nomškn ln v mestih Jo Inteligenca. — A kdo Jo daje mestom, to inteligenco? Slovenski kmeti Ta kmot no zalaga mest samo z fižolom ln z zeljnatlml glavami, nego tudi s človeškim mesom ln duhom! — Ah — ta Vaš kmet! . je menil silno zanfčljlvo grof Llchtenberg. — Kaj bo ta kmet! Ta nI za nič dru-zegn, ko za hlapčevska dela, sicer pa brez zavednosti — 6 toni no bodete ničesar opravili. Kopitar je povesil glavo. 8poznal je. da je v teh besedah grofa Llch-tenberga mnogo resnice. Čoz neki j trenotkov pa se je vzravnal ln srdito rekel: • Dalje pride. Glasovi iz Bele Krajine,^ Odraslih Belokranjcev je malo, ki bi žo ne bili v Ameriki. Belokranjec gospodari v Ameriki, po večjem pametno. Dosti Belokranjcev Je tam postalo bogatih. Domu so I3elokranjcl poslali že veliko denarja. Svoje vinograde so Belckranjcl obnovili po večjem z amerUklm denarjem. V A-merlkl vidi naš Belokranjec kako so vlada tam, kako tam ljudstvo voli svojo uradnike in vidi, kako nima duhovnik nobeno vero kaj upllva v upravi ameriške države. .On tudi v Ameriki vidi, da kat. duhovnik ni bog si ga vedi kaj čislan. On vidi, da se država no briga za Izdržanje duhovnikov. In doma je Belokranjec največji podrepnlk kat. duhovenstva Na drugi strani Gorjancev so kmeti sužnji kat. duhovnikov, onstran Gorjancev, v Bell krajini nič manj. To se vidi zopet zdaj, ko hočejo v clslitvanski Avstriji odpraviti Iste določila, ki zabranjujejo zakonskim popolnoma ločitev. Vsakdo ve. da so Človeške narave različne ln da najboljši zakon ni brez krega, Jeze In nezadovoljnosti. Ali nekateri zakoni so zlodjevl, so vedno upltje, kletev, Jok ln sovražtvo, reva. Otroci so v takih zakonih v šoli kletve, grdoblje. Marsikatera zakonska ženska rodi o-troke, kateri niso od njenega zakonskega moža. Ako mož ni par let v Ameriki ln ženska vedno doma, še no more mož zakonstva teh otrok razdirati, ker le, če čez 10 mescev nista bila mož ln žena vkup, se da po tožbi doseči, da se tak otrok, ki ga zovejo pankert, Iz krstnih bukev kot zakonsk izbriše in mora pravi oče Istega potem zanj skrbeti in tudi povrniti stroške pravde, ki Jo Je peljal' zakonski mož zaradi, tega. Ako Je pa mož doma pri taki nezvesti ženi, pa mu ne pomaga nobena žavba, ako jo spolno zdrav; on mora take "pankerte* za Bvoje zakonske otroke spoznati ln Jim tudi dati dedščlno. Na naši bIo-vcnskl kmetiji se res včasih Bllšl kmeta odgovoriti, ko bo mu pove, da bb njegova ženska kurba: kaj na tem, da le dobim delavca, ali nekateri še ima kaj časti In temu gre nezvestoba ženo k srcu. Rad bi se Je za vedno odkrlžal. Ali tega po naših dozdanjlh že 100 let starih zakonih nI mogoče. Mogoča je mej katoliki te ločitev od mize in postelje; aH oba tako ločeni ne moreta skleniti druzega zahonn. Se zaradi preftestvanja se kot ločena lahko kazensko preganjata. Tako neumna Je že naša postava za katolike. — Za katolike Je vse dobro. — Na Ma-djarekom Je prosta ločitev upeljana. Protestanti, žldovl «e smejo tudi po nažem zakonu trdno ločiti ln potem druge zakone sklepati, Le katolik mora biti navezan, .1o smrti db svojo nesrečo. Nesrečnih zakonov ln v naltem Oasu dosti. Ljudje »topijo v zllkon bres zadostnega premisleka. Gmotne razmere postajajo štabe; v revi redko ljubezen dolgo trpL AH največ uzrokov nezadovoljnosti v zakonih pouzročuje preveliko nasprotje narav zakonskih In gospodarske razmere, v katerih se vse dobi > denarjem. Stari dedec grd bogatin si kupi mlado, lepo dekle. Potem seveda mora priti do nezvestobe, ■ all nezadovoljnosti — all žena pijanka, zapravljivka, aH niož pijanec, zapravljlvec. Mož .surovina, ki ženo, otroke preteplje, Blabo za nje skrbi. Kaj takega bi morulo vedno v kup biti! Zakon nič ni druzega, kakor pogod ba. če so zakonska dobro zaBtoplta, ne bosta šla naruzon. Poroka v cerkvi ne doda utč zakonski pogodbi. Pogodba, zakon se more razdreti moči, če sta oba pogotinlka z razdrenjetn zadovoljna. Zaradi tega še nI sila, da bi se morali razdreti vsi zakoni. Zakon se mora tudi razdreti moči. če Jeden zakonski druže to zahteva In ima tehtne, po postavi določeno uzro-ke, ki zadovoljno zakonsko življenje ravno z neko žensko alt moškim zavirajo. Žldovl, protestanti ki so smejo razločiti, živijo kakor znano, v najlepšem zakonskem življenju, malo je pri njih ločltov. Znano Je, da bo tako-zvanl divji zakoni v farovžlh mej t.< ni kom ln kuharlcom najboljši, ker kuharica — družica lahko Ide kedar hoče. — To vse se sprevldja povsod, celo na Španskem. Lo pri nas še ne. Kat. duhovnik najde nn kmetiji neuin nežev, kolikor jih hoče, ki se mu podpišejo, da so proti postavi, ki >1 umogočlla tako ločltov zakonskih. Po Slovenskem zdaj nabirajo naši duhovniki podpise, da jih pošljejo vladi, da Ista take postave ne da drž. zboru v sprojom. Kat. duhovnik Ima s\'oJo veselje stem, da on poroke v cerkvi blagoslovi; to mu nese denar ln povabi se ga na gostovanje ln nekaj i»-pljlva ima stem na zakonski par ln njegove otroke. Zakrament pravi duhovnik, je zakon ln nerazdružljlv do Bmrtl. Le ta koščenka razloči katolika ln tudi protostantlnje, če je vzela v zakon katolika. In stem je podanega toliko nesrečnega žlvljftija zakonskih in toliko slabe Izgoje otrok v nekaterih slučajih, ki se množijo. To vse kat. duhovnika nič ni brig da se le njemu dobro godi. Ta "svetost" zakona pokriva marsikatero kur-barljo kat. duhovnika z omožentml že-nipaml. (Potem so tako ženice tudi svete ln sad od njih svetega telesa tudi svet. Zdaj Je v katolicizmu vse sveto, duhovnik in vse, kar od nJega prihaja.) Ta duhovnik nečuvono grdo z našim ljudstvom ravna s tem, ker našega kmeta za najneumnejšega ima. Vsako neumost se mu upa obesiti na vrat. — Zdaj prldlgtijejo duhovniki, kaka nesreča bi bila postava, ki bi dovoljevala prosto ločitev. Ta duhovnik pravi ljudem, da bi po novi nameravani postavi zakoni le veljali tri leta, da se potem morajo zakonski zopet ločiti da morajo ločeni otroke zapustiti. To Je vendar največja bedarija. All naši duhovniki vejo, da kmetska masa vse verjanjo ln da dobijo podpiBe, pa če tudi tako zlorabijo zaupanje vernikov. Z takimi neumnostmi Iščejo duhovniki podpisov ln dobijo jih. Nadtem Be no bi lzpodtaknlll, ali žalostni smo, ker Je naš kmet pristopen vsaki neumnosti, ki jo Izreče kat. duhovnik. Tolikokrat ga vara, kmet pride do spoznanja varanja, v vsakem slučaju ako bi ga posvetni človek varal, bi mu Sel lz pola, — ali duhovnik mu sme kidati na glavo. — Sram jo človeka, ki to sprevldja. da je njegovo rojaštvo tako daleč še zaostalo. S takimi ljudmi nI mogoče slvarjatl kmetijskih zadrug, taki ljudje niso pristopni napredku v nobenem oziru ne. — Nekaj je mož ln Žen, ki se nadtem Infamnim ravnanjem kat. duhovnika Jezijo in gredo lz pota; nekateri na tihem kolnejo, dn že zopet ne dajo miru ti duhovni raz-posajencl, ali to so bele vrane na uaši Kmetiji. 8e v 13 Bto.etju smo bili Belokranjcl ajdi; škoda, da 8e nismo danes, morda bi bili pametnejši. Ajd duhovnika ne poBlufta, ga nažene, Če mu nI vseč,< aH če ga "ira Prolnja. V štev. S t. 1. Glas Svobode, smo objavili, da se je v Poteau I. T. ponesrečil neki Josip Turk. To ve«t smo posneli po nemškem listu. Uljudno prosimo rojak«, da nam. če jim je znano aaznanljo kdo J« ponesrečeni Josip Turk ln od kje Je — doma. Ted no pri roki. Zdravnik more bivali daleč, ako pa imate dobro zanesljivo nemško domače zdravilo. m bichtbb-JET mm m ezpeller ao lete v Bvoji hiši, gii morete vedno celo v težkih slučajih revmn-fizma, nevrnlgije, protina, lumbago, boleoin v hrbtu in nahodu vporablj'uti. (4) 35_leton vspeli. 25 in 50c. F. Ad. Rtchter & Co 215 Pearl Str. Now Vrb k City. * Kosilo, kateri ni para. Profesor T. B. Stillman, preiskovalec kemičnih tvarnin je v hotelu Astor, dal pri prav, t i kosilo, na katerem bo je zavživalo samo u-melna jedila. Posluževal se je pri tem tudi kemičnih priprav. vso to je zbudilo med gosti splošno presenečenje. Ta profesor je tudi pokazal, kako bi se moglo paziti pri ponarejenih jestvinali. Doati slučajev ae je v2e pripetilo, da so ponarejali Trinerjevo zdravilno ijrenko vino. Naravno Trinerjevo zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za želodec, to je dobri kričistilec in upliva na mišice. Zatorej opo-magajte se ž njim kakor hitro spa-zite, da niste pri zdravju, ter da nimate slasti do jedil. Dobiva se v vseh lekarnah in pn izdelovalcu Josip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, III. DruStvo "Triglav St. 2,rS. N.P.J, v La Salle, 111. svojim članom uljudno uaznanju da je pri seji dne 4. marca ti. akle-nilo, tla mora vsaki član društva četrtletno vplačevati 25 centov za posebni zaklad v pokritev raznih društvenih potreb. Prva vplačila pričnejo v nedeljo 1. aprila tur so vrše vsake tri mesece za J leta naprej. John Vogrich. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vam naznanim, da sem prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lišaj in se Vam imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila res uspešna, kajti jaz sem popolnoma ozdravijo v. — VaB |»zdravljam ter ostanem s spoštovanjem Johan Intihar. 1917 SSo. 15tli Str. Springfield, 111. Telefon urada Main 39. Telefon stanovanja 328—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle, III. Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad StrauBo-vo prodajalno. Ozdravljenje oči je moja poHebnoNt. «■ cenik knjig, ki se dobivajo v zalogi "Olas Svobode": Robinzon (stara izdaja) COc Z ognjem lo mečem t.lio Zbrani spisi Job. Jurčiča t.ffc Mali vitez I., II. In III. det S.Mc Občna zgodovina l.Mc Tavčerjev« povesti 1.21c Hiša Marije Pomočnice l.Me Aškerc: poezije l.Mc Kralj Matjaš Hc Ročni klovenskb angleikl slovar ln obratno ' «tc Potop 3.2#c Kletev nezvestobe l.Mc Vstajenje 1.75c Preko morja 4tc Kapitanov« hči 4§c Quo vadiš ~%l.S«e Julij Cesar 1 Sla Klrdžall tle Opatov prapor&ček Ste Žrtev razmer 26c Jama nad DobruSo 2#c Vrtlmlrov prstan 2lc Eno leto med Indijanci • 2#c Erazem Predjamskl 2#c May ErI 10c Tlun Lin* 20c Knez Črni Jurij 2tc Strelec 2tc Nasetnlkova bčl 2tc Pod turškim jarmom 2tc Fran baron Trenk 2tc Poslednji Mehikanec 2lc Na preriji 2lc Naseljenci 2le Stezjostedee 2le Elizabeta angleška kraljica 2«c V gorskem zakotju 2#c NeBrečnlca JOc Krvna osveta 20e Za kruhom 20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.15c Mlinarjev Janez 46c Zlata vaa 2Sc Deteljica 30c Rodbinska sreča <0c Krlfitof Kolumb 4*c Kortontca 2Gc MIklova zala 30c Zaroka o polnoči COc Kdor želi Imeti ene tih knjig, naj nam poitnlm potom pollj« naroJnlno. NAZNANILO. Matija Erklavec. edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da bo je radi premajhnega prostora preselil iz 433 W.17 St. na 624 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo starih vso po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, r>24 So. Centre ave. Chicago. O -M • F* O ns S O x C3 S3 «M CO -»-> ao ao o to dne 14 tm. ob H zvečer. K vsaki prestavi za osebo 10c vstopnine. Na vsporedu so tudi komične predstave in nastop pevskih zborov različnih narodov. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno ODBOR. OLAS SVOBODE * 3 Nekaj b katolicizmu iz stare domovine. Po svetu hodimo, se razgledujemo, pri tem najdemo, da smo katoliki \ gc.-v Varstvu Blabfii od protestantov da Brno tudi zaostali v omiki Bploh Po veCJem so protestantovski uarodi boljši gospodarji, kakor katoliki. — Izjemo delajo v tem le Francozi, pa tudi ti ne po vsem. Francozi bo pa bili protestanti In so si vedli braniti neodvisnost od kat duhovenstva in danes so Francozi po veCjem le po menu katoliki. Protestantovski Angle-ftl, Nemci Američani so ustvarili da našnje velikansko gospodarstvo. Ka tollškl narodi dajejo tem protestan lovskim svoje kmete ln rokodelce za opravljen je najtežavnejših del; katolik mora z vsem zadovoljen biti. Pa tudi v tistih deželah, v katerih so mešani katoliki in protestanti, se raz ločuje protestant od katolika u gospodarstvu tako, da je prvi močnejši, bogatejši. To prikazen že priznavajo katoliki na Nemškem. Govoriti se je začelo, o tem, da nemara katoliška vera ne ustreza več času, oziroma, da zveza človeka s kat. duhovnikom ni dobra, da ga ta zavira v napredovanju, da človeka kat. verski nauk lenari, da to ni dober nauk, ki vernikom kaže veselje na onem svetu pa jih bodri k stradanju, Isto poveličuje kot neko čednost, s katero se pridobi tem lože nebesa. Kakor vedno, Ima tudi sedaj cerkveno vodstvo kat. cerkve opozicije. — Nekateri duhovltejšl duhovniki so videli, ta veliki razloček mej katoliki ln protestanti ln spisali so, kakor Schell, Froschhammer, Ehr-hardt In drugI knjige o tem vprašanju ln skušali v njih svariti papežtvo. naj ne tira dozdanjega vladanja naprej naj gleda na tc, da bo katoliška cerkev ln nje duhovenstvo prilagodi razvojem časa, gospodarstva, drugače bodo kat. cerkve skoraj prazne. Dokazati so hoteli ti pisatelji tudi, da kat. vera nI Bovražna razvojem bodi v gospodarstvu, bodi v znanstvu ln nravnosti, katera slednja se tudi s časom spreminja. "Pamet In prosto pot tudi v cerkvi", — Je zahteval dr. Schell. TI učenjaki niso nič opravili; papežtvo Jih je prisililo, da so preklicali svoje razprave kot zmote ln priznali, da Je jedlno to prav, kar uči papež, Ame-kanski kat. Škofje so tudi videli velik razloček mej katoliki ln protestanti ln so se oglasili. Škofa Ireland, Kea-ne^ nista bila zadovoljna z vrhovnim vodstvom kat. cerkve, b papežtvom In evropejsklm kat. duhovnlštvom. — Angležki nadškof In kardinal Manning prej protestantovski duhovnik Je razkril svoje premlsllke leta 1890. Ta škof zahteva odstranjenje Jezuitov, ki po njegovem mnenju vbo cerkev vladajo ln to nazadnjaško in le za to skrbijo, da so oni merodajni na lecl, v spovednlcah 13 S ČEŠKA,|SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnice in preskrbuje vrednostne liBtine po celem svetu sosebno pa v AvBtro-OgrBki in Zdr. državah. Sestav-lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-jededščine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. Zatopniki sprejmejo potnike na postajah. A To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 657 W. 18 Str., ter se vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. ROJAKI! Ako hočete kaditi dobre unijske smodke obrnite se na ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis. VSAK bode dobro pontrežen in zadovoljen. PRAVA POT DO DENARJA, llranlte ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer hode varen. Popolnoma zaneslivo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. Ustanovljena 1890 VSAKO BOBOTO ODPRTO 8 URE ZVEČER. J A ni an u & McCabe j mesarju j Milwaukee, Wis. 306.8 Reed St. So priporočata slavnenu oboistvu V zalogi imata tudi kranj- * ske klobase. P. Srhoenhofen Brg. Co's. Najboljše pivo je Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. John. J. Dwyer 670 Itlue Island Avenue. Gostilničar bo priporoča Slovencem in dru-gim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna In Nolldna J, J. Dwyer. E79 Blue Island Ave SRAMOTENJE V IDAHO in njene podrobnosti, katero preiskuje Joseph Vanhope naš posebni zastopnik, ki so nahaja Bedaj ravno tam izide v aprilski številki WILSHIR-OVEGA MESEČNIKA Cena za 100 komadov 65c.—za 1000 komadov $6.00 Joseph Vanhope je eden najboljših in najbolj nadarjenih govornikov in pisateljev o socializmu. Rojaki, razširjajte ta spis, in pošljite nam nabrane predplačnike. Naročnina samo 10c leto WILTSHIRE'S MAGAZINE Black Building New York City Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island Ave. Chicago, III, plačuje od vlog 1. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do SO.dec, po 3 odstotko obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se poBojuje na in zavarovalne police. m vozne * __4 i n i * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 44 SKUŠNJA uoi, da v slučaju opekline, prasko, rano, zastrupljenja ali bolečin vsled izpaha, otekline, živčnih bolečin ali revmatizma jo prva, najboljša in najpametnejša stvar položiti na dotično mesto do flanele napajano Severovo Olje sv. Gotharda. To je najboljše zdravilo v vseh potrebah. Cena 50c. "Pri delu sem dobil hudo prasko, toda rabil sem SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA, in moje praske so kmalu popolnoma in za vedno ozdravile." Matevž Kovarovic, Newburgh, N. Y Bleda koža. Pogosto je bela koža znak slabega pre-bavljanja. So pa tudi drugi znaki bo-leznij na ledvicah in jetrah: zguba ape-tita, mrzenje, srčne bolečine, glavobol, bolečino v hrbtu, zlata žila, zaprtje itd. Ako si bolan, rabi Pravo Zdravilo ki jo Severovo Zdravilo za obistl in jetra. Cena 75c in $1.25 Zastavljeno prebavljanje Slab ukus v ustih, smrdljivo sopenje, bel jezik, mrzenje, čut kot bi bil svinčena kroglja v želodct):so gotovi znaki ka-cega nereda, ki se more ozdraviti/, rabo kacega zdravila, ki odstrani vse nerodnosti in oživi vse telo. To zdravilo je Severov Balzam Življenja. Cena 75c V vseh lekarnah. Kožne bolezni.—*-«* Da ima kri mn >^o nečistosti v sebi, so kaže očividno. ko vidimo na toliko obrazih razdirajoče mehurčke in koze. Pomagaj naravi izčiatiti tvoje telo s tem, da rabiš zdravilo, ki je olepševalec kože Severov Kričlstllec. Cena $1.00 Ali še kasljateJ—■> Kušelj jo nevarna Btvar. Nikdar ni pametno odlašati z zdravilom za kašelj. Ako imate le lahen kašelj, tiščunje v pršili, teško dihanje, bolečine v prsih, tedaj se lahko obvarujete hujših posledic z rabo Severovega Balzama za Pluča. Cena 25c in 50o Zdravniški nasveti brezplačno. * * * * 4> 4* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * 4 4 * 4 * 4-* % 4 * 4 4 4* * * * 4 4* 4* 4 * W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA VESTI IZ STARE DOMIYIIIE IK iz jigulmi:tili pokrajin. Grozna neareča. Tovarl&kl hlapec Janez Zltko Je votli premog i dlvaške postaje v Se-noleCe z vefi drugimi votnlkl. V Oabr Cah ho se v pondeljek molje nekoll ko preveč naplll. Imenovani Žltko Je bil med vozniki zadnji, zato Jih Je hotel prehiteti. Pognal Je konje vpreie-ne v teiko obložen voz. Komaj pa je dospel do vosa voznika Andreja štur ma, butnil je s tako silo vanj, da je padel Sturm na tla, da sta ga konja pohodila ln da sta &la oba voza čezenj Vsega smečkanega so prenesli v Senožeče. kjer Je umrl po 36urnlh groznih bolečinah. Imel je zdrobljenih € reber in ranjen ves drob. Bil Je Btar 61 let. Pel In ao streljal. Ivan Sitar, krčmar v Barkovljah, že dlje časa nI bil čisto, normalen. V pondeljek zvečer Je po daljfiem sprehodu prišel pozno domov prepevajoč narodne pesmi. Kar Je počil trikrat samokres. Ko so domači prihiteli, je Imel Sitar tri težke rane v vratu, kljub temu Je pa 6e vedno pel pesmi ln držal samokreB v roki. Seveda bo ga takoj razorožili In odpeljali v bolnico, kjer so pobrali lz nJega krogle. Junaiki žandarmerljakl poetajevodja. V petek popoldne Je prala v Savinji pri Zidanem mostu I. Thome, žena paznika cementne tovarne. Naenkrat JI je spodrsnilo In ženBka se je že borila z valovi, ki so JI pripravljali gotovo smrt. Tu Je prlSel med tem množico ljudi, ki se Je zbrala na obrežju orožniSkl postajevodja Fran Kotnik, ki se Je ravno vrnil lz Trbovelj ves izmučen. Vrgel Je puftko od sebe ln planil v deroče valove, kjer se mu Je posrečilo že onesvefičeno žensko rešiti In prinesti na suho. Junaškemu orožniku gre vsa čast In orožnlfikb poveljstvo ga gotovo primerno poplača za njegovo človekoljubje. črtice iz življenja katoliškega duhovnika. V farl Spitallfi pri Motnlku na Gorenjskem pase ovce zgodovlnako znani Župnik Anton Mezeg, vulgo Lomek. Ta božji namestnik Je Izreden ekBem-plar one vrste katoliških duhovnikov, ki so zagrizeni klerikalci, obenem pa babjekl, da ni nobena ženska, pa bodi nedolžno čisto dekle, ali zakonska žena, aH pa mlada udova, varna pred nJim. To trditve si upamo podpreti z nastopnimi dokazi. Mezgu je všeč vsaka ženska, najbolj mu Je pa po godu mama Ančka, žena gostilničarja Franceta Uša, po domače Brigla. Tam Je ta črni petelin podnevi ln ponoči. Mama Ančka ga radi vidijo, pa tudi mož njihov France, ki je svoji ženi menda le za parado, je vesel, da poleg Mezga dobro je In pije. — Bilo Je lansko leto na pustno nedeljo. Mezeg, božji oziroma Francetov namestnik je prišel ob 4. url popoldne k Brlglu, kjer so ga vlekli do 9. ure z-večer. Tu se spomni, da bi šel z mamo Ančko na bal v Motnik. In res sta se peljala v vozu, kakršen je sa prevažanje Bvinj, ker drugega voza ni bilo dobiti prvi hip. Zaradi lepšega Je šel i njimi tudi France. Prlšedfil v Motnik na bal. Je začel Mezeg kmalu kazati bvoJ klovnskl talent ln uganjal take neslane burke, — najbrže z ienBkamll — da so ga parkrat hoteli postaviti na hladno. Posebno inteligentnejši gostje bo se čudili ln zgražali nadvse pohujšljlvlm obnašanjem pijanega tonzuriranca. Do treh zjutraj Je Mezeg z svojo ljubico ln njenim tovarišem ostal na balu, In šele potem se je ta lepa trojica peljala na svojem svinjskem vozu domov. Kje Je župnik prenočil, nt znano. Znano pa Je, da v Brlglovo gostilno ne hodijo domačini, kajti Mezeg jih grdo gleda, ker bi mu vodo delali. Lanski velikonočni ponedeljek je Mezeg že ob 4. url popoldne sedel pri Ančki. Fantjo so mu pa hoteli nekoliko pons-gajatl, zato so bili namenjeni v Brlglovo gostilno. Ko jih Je ugledal skozi okno, skoči k vratom In jih tiSči; fantje se pa salenejo v vrata In božji namestnik Je odletel kot muha sredi sobe. Kaj vse j« moral zdaj Mezeg ali-' lati, ne prenese bel papir. Toliko je pa gotovo, da Je Mezgu postajal zrak prevroč ln da jo Je pri zadnjih vratih popihal v farovi. — Takisto bo jo godilo več dni zaporedoma, ker fantjo mu niso privoščili mehko Ančkine postelje. Kakor pa je Mezgu všeč Ančka tako je ves divji na mlade punce. — Nekoč se je v družbi več, fantov ob 2. url ponoči vračal lz Motnlka domov, seveda v rožcah. Kar se zmlsll: — "Pojdimo ljubce klicat!" In res, ko pridejo do hiše nekega posestnika, ki Je lmal štiri hčere, stare od 1C—25 let ln ki Je bil v tej družbi je ukazal počakati zunaj, sam se Je pa plazil v podstrešno sobo, kjer bo ležala omenjena dekleta, Kaj bi bil uganjal po-Bvečenl svlnjar z njimi, si lahko mislimo. Fantje so mu pa prekrižali račun s tem, da jo nekdo obvestil dekleta, kaj jim preti, nakar so te v samih srajcah zbežalo v spodnje prostore, črni mrjasec pa rdeč od divjo Btraatl za njimi. Seveda bo je ta de-llkatna zadeva takoj raznesla po bližnjih farah. Mlajši bratec omenjenih štirih deklet Je pa pravil drugI dan svojim součencem, da so prišli gospod ob 4. url zjutraj k njim In da so Imeli vso "pokozvano suknjo". — Nevolja proti Mezgu postaja v njegovi farl vedno večja ln fantje so mu obljubili, da ga pošteno splačajo. Ker pozna Mezeg kmetske fante, da IsvrŠe kar so sklenili, nabavil si Je samokres, ki ga vedno noei pri sebi." — Letos na pustno nedeljo pa je najel orožnika, da Je patrollral okoli Brl-glove gostilne, v kateri sta se z Ančko Šla maškare do dveh čez polnoči. Pa tudi v župnlšču se gode čudne reči. Pošteno kuharice ln dekle hitro odhajajo. katera Jo pa ne popiha takoj, mora pozneje rada qll nerada s kakim prirastkom. Se ni dolgo, ker Je morala zadnja kuharica domov na Štajersko, seveda v blagoslovljenem stanu. Rednik je že naprošen, vsled Česar Je Mezeg kajpada čisto nedolžen. — Zato je pa ob novem letu na prižnlcl povedal samo število umrlih In število novorojenih, o nezakonskih je pa molčal. Molčanje krivega. Pri VBeh teh grehih Je Mezeg še Btrasten klerikalec poln plamtečega fanatizma. Svoje pobožne ln verne farane zmerja s prižnl-ce kot največjo lopove ln celo pljuval je že na nje. Da mora v takih okolščl-nah vera pešati, nI nič čudno, ln vprašamo ljubljanskega škofa kaj misli ukreniti proti Mezgu? Ako no bo nič ukrenil, imenovati ga smemo mutas-tega psa, kakor sveto pismo Imenuje take duhovnike, ki so no pobrigajo da bi se odpravila ta ali ona pregreha, to ali ono pohujšanje. Celjani so cigani! Neki kmet lz Gornje Savinjske doline je koncem lunakega leta neki dan precej denarja izdal po celjBkih gostilnah, tako da je prišel precej "dobre volje" na kolodvor kjer Je stopil v restavracijo In zahteval vrček piva. — Dobil je prav slabo pivo. To ga je razjezilo, da je zavpll nad gostilničarjem Kustrom: "Celjani so cigani!" — Kuster se Je čutil vsled teh besedi razžaljenega In je kmeta tožil radi raržaljenja časti. V teku kazenskega postopanja so pa zvedeli celjski župan Julče Raku A, vlnotržec Pallos In sladčlčar Moertl, kako grozno Je raz-žalil slovenski kmet vse Celjane, pa so se tudi oni čutili racžaljenja časti. Kmetlč jo bil pri prvem sodniku obsojen na 7 dni zapora, češ, da Je razžalll vse Celjane, torej tudi Raku-kuša, Pallosa In Moertla. Vzkllcno BOdlšče mu Je znižalo kazen na 3 dni. B tem je rešena čast Celja, napad slovenskega kmeta pa srečno odbit. 8amomor nun«. Prt Budapeftti so potegnili lz Dyna-ve truplo neke nune. Na peči je bila vpletena številka 21, obleka pa je bila zaznamovana z črkama S. M. V žepu je Imela molltvenlk, znamenje Marijine kongregaclje, okoli vrata križ ln škapullr. Dosedaj se še ni moglo dognati, kdo je. Na truplu nI nobenih znakov nasllstva, temuč kaže vse na to. da je nuna sama skočita v vodo- Importiran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske oigarete. J. VOKOT N, 544 Blue Islnd Ave. » Tak uči sv.,pi5mo knjiga modrosti Isusa sina Sirahovega v 18, poglavju na 19. strani. Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o Čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno Še le takrat iSČe zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna. * Blagor onemu, kateri jo zdrnv, a kedor zdravje izgubi, Je v nadlogo sebi in drugim. Zdray človek je trden in vesel, njejnji ne Škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen. 4 Zatoraj rojaki! ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na: w Dr. E. C. Collins Medical Institute Kajti znano Yam je dajo on edini, kateri Vam garantira in vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katero koli bolezni kronične ali akutno kakor: bolezni na pljučab, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, jiosu, plavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, na« duho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato Žilo (beme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, Šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, ma-zole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali Ženske, kakor tudi vsake ftyno spolno bolezni in napako. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma. Čitajte nekaj najnovejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje. Ozdravljen; trganja po nogah in Ozdravljen: tajne bolezni in izpa- bolezni v prsih in želudcu. danja las. Javna zalivala. Springfield, Ills. DRAGI GO 8 PO D on. e. C. COLLINS M. I. NEW YORK. Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jaz sem sedaj p_ iqUjo-ma zdrav. Vas pozdravljam s spoštovanjem Johan Intihur, - 1917 So. 15th Street, SPRINGFIELD, ILL. John dubik, 17 Reed St., North Adams, Mass. Da bodete bolezen loŽje spoznali pišile po knjigo ,,Zdravj0 ' idil Alex Lombardi, Glems Falls, N. Y. jriloŽite n« koliko znamk za poštnino. _ ____ _ w _ katero dobite zastonj, uko pismu Ako'stc holni ali slabi ter rabite zdravniške pomoči, na- 1 mi k o opišite svojo bolezen in naznanite, koliko časa že trpi in koliko ste stari lil vso glavne ________________________________, rp u z rok o rudi katerih jo bolezen nastopila iu pisma naslavljajte na sledeči naslov. DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 140 West 34th Street, New York, N. Y. Zavod je odprt vsaki dan oil 9 ure zjutraj do 6 ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od xo ure dopoludan do i ure popoludan. Yaclav Doiiat * izdeluje neopojne pijače — sodov le o in mineralno vodo. 5/1 W, U, SI. Telefon, Canal.6296 wr LIEBICH Slovenski fotograf poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah. 80—86 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. PODPISANI Frank Oregortč gostilničar v Waukegan, lil. 700 Market S se dragim rojakom priporoča. Postrežba točna in Bolidna. Izbrana vina iu likerje, domače in importirane smodke. Rojaki dobe Čedna prenočltta. Naznanje. NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM IN ODJEM A L CEJM . Dasi je božič ali sveti večer še daleč, vendar pa je čaa omisliti si božična darila, n pr. iz vrste fotografij. Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike V Btari domovini katere brezdvomno najlažje iznenadijo, ako jim pošljejo svojo sliko ali svoje družin«. Radi tega ne odlašajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi se Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upajoč, da bodete cenili in vpostevali naše točne in oene postrežbe,sedaj namenjene edino le za nase slovenske prijatelje in odjemalce, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala. oBtajam z velestovnnjem 391—393 Blue Island Ave. vojal 14. Plač«. Chlcafo. III. ROJAKI POZOR r 1000 mož potrebujeva v «*«Silyer Saloon^- 461-463,-4th St. San Pran. Cal. za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon: Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Kaznovntne fine smodke na razpolago. Za obilon poset se priporočava brata Košiček 590 S. Centre Dve. Chicago, III. Vsem rojakom priporočano svojo fino urejeno 08TILW" ■ na 163 Reed St.. Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-C. HOFBAUER. GLAS SVOBODP I Mirko Vadjina priporoča bratom Slovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdka Emil Bacliman, 580 So. Centre Ave. Chicago. 55fl JRčfc Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporoča vsim slovenskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v,zalogi tudi Jm-portlrane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.t)EDEHiCH je pooblaščen sprejemati naročila in denar. ATLAS BREWING CO. slujo na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz českegu hmelja in izbranega ječmena. Izdeluje društveno znake, gu be, zastavo in drugo ptreb§čino R-------Ti Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ohicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v Bvojem novoureje-nim "saloonu" vedno svežo najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III, Z_£ I LAQRR MAGNET GRANAT 1 Hmva/a pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, no zabi se oberniti do nas, kajti mi to bodemo zadovoljili. Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužlti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. Vi lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. Pišite po navodila na 20OT8 CHICAGO SAVINGS 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ajco sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na Želodcu ali ietrah, so vedno čmerue, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne Življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja, * Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborilo prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bokzni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepcalo in Čistilca krvi, branite bolezni. • • * * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH G-OSTILNAH JožeTriner 799 So. \ahland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tritierjev brinovec, »Hvovka, tropinjevec, konjak. RAZNO. Umor v Polešniku. Iz Zadra so nam poroča: Nedavno lega sem vam sporočil, da Je na stort obsojpi morilec Ano RančlgaJ, Šime Kovačevič dal poklicati k sebi sodnika češ da hoče dati na zapisnik važna razkritja. Vsled to vesti Jo nastala govorica, da bo prišlo do revizijo procesa. To govorico Je registriral tudi vaš list. Kakor sem se pa poučil, za sedaj Se ne more biti govora o kakšni reviziji proocBa. ker bo Jo Izkazalo, da KnvačevKeva razkritja »e odgovarjajo resnici. Pripominjam, da Kova-, čevlfi so vedno taji, da bi bila župnik Tomaševlč in Antonljeta Oštrlč kakorkoli vdeležna pri umoru. Da-ll to odgovarja resnici, Je zelo dvomljivo, ztikaj vedno boljo se kaže, da Je bil umor Ane RančlgaJ naročen. V tem ozlru Je veleznačllno to-le: Slino Kovačevi č Jo taktjj po obsodbi vprašal svojega zagovornika: Gospod branltelj ali bo župnik Tomaševlč sedaj podedoval premoženje Ane RančlgaJ? Ko mu je odvetnik odgovoril, da to nI izključeno, je radostno vzkliknil: 'No, potem pa župnik Fran no bo zapustil moje rodbine!* Avstriji preti nevarnost Iz Črne gore? Zagreb, 9. marca. Iz Kotora je do-šln vest. da je od tam pobegnil neki topničarskl čaBtnlk v Črno goro ter poslal tam povoljnlk novega črnogorskega topništva in topov, ki jih je poslala Italija. Topovi se nastavijo tako, da bodo ustrahovali ves kotorakl zaliv ln njegovo utrdbe. V vojaških krogih Je ta afera, ki so jo skušali prikriti, vzbudila veliko razburjenje. Tudi uradno so priznava, da Je res Iz Kotora neznano kam izginil neki častnik. O "siromainosti" cerkve v Avstriji. Pričajo sledeče številke: Premože-njo nekaterih škofij Iznaša: v Olomucu 14,243.800 kron, Praga 11,985.098, Dunaj C,943.823, Solnograd 0,445.980, Vratislava (avst. delež) 0,421.974, Ljubljana 2,143.289, Przemysl 1,943.428, Gradec 1,500.389, Lvov 1,544.300, Kraljev Gradec 1,324.430, Brno 1,504.365, Drlsken 1,431.234, Celovec 1,389.421, Trlent 1.103,289. Dohodkov na leto Imajo škofije: Olomuc 571.068 K., Praga 501.987, Dunaj 305.498, Solnograd 253.217, Vratislava 213.349, Ljubljana 82,431, Przemysl 89.904, Gradec 74.320 Lvov 136.124, Kraljev gradeč 60.300, Brno 69.453, Driksen 58.032, Celovec 05.540, Trident 74.654. — Ubogi škofje! Grozne posledice maičevanja. Posestnlčln sin Fran Paternoster, po domače KreBonov, mesar na Studencu, ae Je včoraj zaradi tega, ker je mati prepisala posestvo njegovemu bratu, hudo razljutll, in materi žo o-poldne žugal, da jo zakolje. Ob pol 5 url pa ae Je zgubil v obllžju hiše stoječo šupo in komaj pet minut potem jo bila ta v ognju. Zgoreli sta Se dve drugi hiši In skedenj soseda Jakoba Kocjančlča. Tega Je prišla obiskat njegova seBtra Antonija omožena Kačarjeva, ln ko je Sel brat Jakob v goreč skedenj reševat vrečo žita, prišla mu je na pomoč tudi sestra, v teni pa se podsuje na nju gore« strop In oba sta bila pod nJim. Kačarjeva rojena Kocjančlčeva je zgorela, njen brat pa se jo ves opečen komaj Izkopal Iz ognja. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico, a Je malo upanja, da .bi okreval. Paternostrovo šupo Jo jlcako zažgal maščevalec Fran Paternoster, ki Jp pa takoj zadobll hudo kazen. Dobili bo namreč v pogorišču samo Se njegovo okostje, ln neknj zlata ln srebra. Pravijo, da se Je Paternoster. Iti Je baje imel s seboj 1,-200 K denarja, tudi v šupi ustrelil, to pa menda zato, ker Je uvtdel, da no odide zasluženemu poginu. Na pomoč so prišle vse sosednje požarne hrambe In tudi na ljubljanskem Gradu Je ču-aj s strelom naznanil ogenj. Takoj se Je odpeljal na lice meata tudi oddelek ljubljanskega gasilnega I reševalnega društva, ki bo potem pod poveljstvom načelnika t združenim! močmi ogenj Iokallzovall. Ker Je bila ravno nedelja in bo bill ludje prosti je tudi ls mesta vse drlo k ognju. Zgoreli trupli maščevalca Franceta Pater-nostra In nesrečne Kocjančičeve so prepeljali v mrtvašnico k Devici Mariji v Polje. O maščevanju, ki Jo bilo tako hitro kaznovano z mučno smrtjo in ki je zahtevalo še dvo nedolžni Žrtvi, že kmalu nI bilo slišati ln naj bi tudi nikoli več ne blo. — Zgorelo Je 160p K denarja ln nekaj živine. Pogo-relcl ho bili zavarovani ln- tudi Antonija Kačar, ki Je bila nosečft je bila zavarovana za 800 K. ■ i Nesreča pri D. M. v Polju. Poročali smo o strašnem činu, ki bo je zgodil v nedeljo pri D. Po- lju. Poleg tistih dveh oseb, ki sta zgoreli, Je umrla tudi še ona tretja oseba, ki Jo bila vsled dobljenih opeklin prepeljala v bolnico. Nekaj se pa mora pribiti. Da niso prihitele požarno bratnbo lz Vevč, lz Bizovika, lz Most ln Iz Ljubljane, bi se bil o-gonj razširil gotovo vsaj preko pol vasi. Studenčnnl ln Marljapoljci pa so gasili s svojim velikim — zvonom. Za zanikrnoat ln zabltost teh kmetov govori to več kot cele knjige. Občina ki nima niti najpotrebnejšo brlzgalne, bI omisli luksus zvona za 12.000 K. Res, ti ljudje nimajo zastonj blaznlce v bvoJI bližini. Ker je bila nedelja, se je nabralo Jako mnogo občlnBtva, ki Je Btrme gledalo, kako so neprizadeti domačini — zijala prodajali. Da so se odganjali ljudje, ki bo se trudili, da omeje požar, za to je skrbela z redko netaktnostjo Njegova Prevzvl-šenost vladni konclpist Slma. Navzlic vsem Slmovlm zmešnjavam Je orožnt-fitvo vršilo vrlo svojo dolžnoat. Posebno pohvalno moramo tudi omeniti nekaj vojakov 17. pešpolka, ltl so z veliko bravuro In neutrudljlvo pomagali pri rešilni akciji ter na ta način obvarovali veliko gospodarsko poslopje ln hlev gotovega ognja. Hraber Kranjec. V New Vorku Je v nekem hotelu na-Btala pllnova razstrelba. V prvem nadstropju bo v neki sobi ležali trije o-troci hotelirjev!. Soba jo bila že vsa polna plina. Tu je skočil Heiylk Hu-mer Iz Hotlča pri Litiji v sobo ln re-Sll vse tri otroke gotove smrti. Hotelir ga jo bogato obdaroval za Junaški cm. Jezuit slepar. V Črnovlcah bo zaprli prljorja Jezuitskega samostana, Slomlnskega, — ker Je ponarejal Javne llBtine. Koliko takih sleparjev pa se šo klati po svetu. Čudno, čudno da je pravica blagoslovljenca zaprla. Učitelj — ubijalec. Nemški listi psu jejo pri vsaki priliki, ako bo slovenski kmetskl faatje v pijanosti stepo, ves slovenski narod z morilci, u doma Imajo Nomci med inteligenco ubijalce. V Koflahu Je 2. decembra 1. 1. učitelj Konrad Sattler zaradi neznatne stvari, ki bo jo zgodila v šali, s pestmi napadel uglednega posestnika Schmldtbauera v kavarni ter ga toliko časa tolkel, da se je napadeni onesvestil In za posledicami v nekaterih dneh umrl. Sodna obravnava so vrši v Gradcu ter bo trajala par dni. Nemika pamet. Kakor poročajo nemški listi, sta prišla dva cigana — mož in žena — k nekemu nemškemu kmetu pri Volfs-bergu na Koroškem prosit prenočišča. Kniot Ju Je sprejel, dasl Je Imel ženo na smrt bolno. Komaj sta so v sobi malo zagrela, Je začela ciganka bolno ženo izpraševati, ter JI zatrjevati, da ona nI bolna ampak začarana. — Ciganka Ji jo obljubila da Jo reši, ako jI da gdtovo svoto denarja. Bolna žena žena je koj o tem obvestila moža, in ta Jo dni ciganki ves denar, kar ga Je imal pri hlSi v znesku 60 kron. To pa ciganki ni bilo dosti, ampak zahtevala Je še mnogo več. Neveden mož Je letel od hiše do hiše prosit posojila in Je nabral nekaj čez 300 kron kateri znesek Je takoj ciganki izročil. Seveda, da je ciganski parček nato kmalu izginil. Pa pravijo, da nemški kmet ni neumen. Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni. JOS. JEItAN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za poprav« ljenjegod. instrumentov Vsim delavcem i preudarek. Z močno roko gospodujo kapitalizem čez delavBkl aloj, z Železno voljo poskuša ga uklenitl v uklepe, s katerimi ga potem preustrojl za sužnja svoje pohlepnosti, kajti ta je glavna čednout kapitalista, ista se bllSčl v diademu kapitalistične ideje. Kapitalisti porabljajo pripravna sredstva s'katerimi se jim posreči, da delavca fizično in morallčno prlmo-rajo posvečevati svoje življenje, trud in delo molohu. Človeljubje 'je slednjemu neznana čednost ln z vso ener-Ž i jo neguje nesprotstvo človekoljubju — to je rihčevanju Vie leta In leta, da stoletja so vže pretekla, od kar Je IzkorlSčevanje naj primernejša pot, po katerem etopa kapitalizem, do svojega cilja. Kako bi mlljonarjl, tovarnarji, bogataši ln kapitalisti prišli do ogromnega premoženja če bi ne bilo Izkorlšče-vanja? Mar 11 na pošteni način, mar 11 s človekoljubnostjo? Gotovo ne! Le IzkorlSčevanje in lzprešanje ubogega delavca Jim je bila glavna prlpomoč na-kopičenju nezmernih zakladov. AH pa neha kapitalist, ko doseže svoj namen — miljone — IzkorlSčeva-ti ubogo ljudstvo? Ne! Pač pa še z večjo unemo zasleduje ubrano pot, ln denar, kateri Je sveta vladar, mu daja še druga sredstva, s Katerimi nastopa proti delavcu, kajti nI mu dosti mlljon, hoče Imeti miljone. Vsaka stvar pa Jima svoje meje, In tudi IzkorlSčevanje je prispelo do Bvojega vrhunca, ter si je s tem nehote ustvarilo svojega nasprotnika. — Z blagim namenom za delavBkl stan napovedal Je ta naBprotnlk kapitalizmu vojno, ter ga neustrašeno pozval na boj. Boj se vrši na vslh črtah in pogumno prodira nasprotnik do cilja ln marsikatero utrjeno postojanko pripustiti je moral kapitalizem pogumnemu in neustrašenemu nasprotniku — delavski organizaciji. Nastale bo razna društva, ustvarilo se J© dobrodelne zavode — a vse te krasi edinost ln sloga s katero stopajo pogumno v bojaželjne vrste aodru-gov proti kapitalizmu. Kapitalizem se je pričel majati, u-darcl katere mu je zadal nasprotnik so bili tako hudi, da Je prišel lz ravnotežja. Preje se je kapitalizem zanašal na svojo veljavo, a sedaj ko uvldeva kako dan na dan veljava glneva, začel se je pogajati z Istim slojem čez katerega je do sedaj kar slepo gospodoval. Preteči Strajk premogarjev Je pre-mogarske barone oplašll ln odvrniti ga skušajo, radi tega se vrše posvetovanja med obema Btrankama. Premogarskl baron se Je moral ponižati pred delavcem, ter stopiti Je moral 2 nJim v dogovor, kateri naj bi bil ključ do sprave, ter rešitev peročega vprašanja. Da se Je pa mogočnež ponižal pred delavcem Je pripomogel složni nastop delavstva, njih voditeljev In organizacij, kateri zahtevajo poboljšek bvo-jega stanu ln uravnavo delavskega materljalnega stanja. Število mase, kateri bi v slučaju nesporazumnostl nastopali proti izkoriščevalcem Imponlra Istim, radi tega so se uklonili ln pričeli so z delavci barnntatl. Uvefjppl smo, da kljub upiranju kapitalistov, bodo dosegli delavci vender le nekoliko 8e ne vsaj dosti boljšega, a da dosežejo to privede) jih je do tega le dobrotnik delavskega sloja — delavska organizacija — socljall- Item. 3 tem znamenjem bodeS zmagal ln v tem znamenju doblS Isto po čemu hrepeniš. To znamenje pa Išče dragi ml delavec v tebi podpqre, ono Te vabi med ■voje vrste, ono ti kaže pot do cilja- Zatorej prldrnll ae tej organizaciji, znamenje njeno pa naj bode zaščit v boju, proti Tvojemu sovražniku kapitalistu. Sloga ln edinost naj vlada med nami ln s to priborili si bodemo zalelje-no enakopravnost ln zlato svobodo. Zatoraj sloltmo se za boj proti so-Vragu! CHICAGO, dne 1. murca, 1906. POLULETNI RAČUN Bfllopenske |0|arobne [Qjobportte [Q|ebnotcA od 1. septembra, 1905, do 28. svečana, 1906. DOHODKI. STROŠKI. Ustopnlna, mesečni doneski ln znaki. .$8001.50 Skupaj o .18001.50 Za izplačano bolno podporo druStvenlkom....................$3362.00 Za izplačane pogrebne stroSke druStvenlkom................................110.00 Za Izplačano .....................................................................................1000.00 Za nabavo nove pisarniške oprave.......................................68.90 Za družtvene znake..........................................................213.76 Za poStnlno..,......................................................................22.44 Za potnlno delegatom pri 2. gl. zborovanju........................................338.66 Za zamudo čaBa uradnikom pri 2. g. zborovanju..............................190.22 Za razne druge Biroške pri sestavljenje pravil.....................103.38 Za plačo uradnikom............................................117.60 Za Btrofike lnkorporlranja ln licence.................................................63.26 Za nabavo blagajnlčnlh ln knjigo vodstvenih knjig in tiskovin... 136.26 Za najemnino dvorane...........................................4.60 Za darilo društvu Orel St. 19 v Stone, Kans......................................26.00 Za prebitek v gotovini...........................................3266.76 Skupaj .....................................................$8001.60 DOHODKI. 8TROdKI. Ustopnlna, mesečni doneski ln znaki..........................$8001.50 Pohištvo ................................................... 68.90 Društva dolgujejo........................................... 233.76 Neprodani znaki............................................. 64.60 Skupaj .....................................................$8368.65 Skupni stroški $6745.74 Jednotno premoženje. Skupaj .............. .$2612.91 .$8368.65 IZKAZ PREMOŽENJA. Do 31. augusta 1906 v gotovini...............................$4629.21 Od 1. septembra 1905 do 28 feb. 1906 naraslo.................$2265.76 Za Inventar dolg društev ln neprodanih znakov..............$ 357.16 Skupaj ....................................................$7142.12 DAN. BADOVINAC JOHN VERŠČAJ MATIJA STROHEN AC, I. r. ) I, I. r. > EN, I. r. ) nadzorniki. JOHN STONIČ, I. r. predsednik. MARTIN KONDA, I. r. tajnik. FRANK KLOBUČAR, I. r. blagajnik. PODROBNI IZKAZ VPLAČIL IN IZPLAČIL. številka in Ime društva. 1 Slavija 2 Triglav 3 Adrija 4 Bratstvo 6 Naprej 6 Bratstvo 7 Bratoljub 8 Delavec 9 Bratstvo Naprej 10 Trdnjava '■"v. 11 Sokol 12 Edinost ^ 13 EdlnoBt 14 Sloga 15 Zarja •'"»iSi 16 Sloga 17 Bled 18 Planina 19 Orel 20 Sokol 21 Orel 22 Danica 23 Edinost "">*, 24 Smarnlca 26 Zora 26 Bratje Svobod« 27 Celje 28 Novi Dom 29 Domovina 30 Popotnik 31 Slovenski Dom 32 Sava 33 Naš Dom 34 France Prefiern 36 Zveatoba 36 Zveza 87 Proletarec Kraj. Chicago, 111. -La Salle, III. JohnBtown, Pa. Steel, O. Cleveland, O. Morgan, Pa. Claridge, Pa. Bo. Chicago, 111. Yale, Kans. Rock Springs, Wyo. Roslyn, Wash. Murray, Utah Whellng Creek, O. Waukegan, 111. Ravensdale, Wash. Milwaukee, Wis. So. Lorain, O. Whellsburg, W. Va. Stone City, Kans. Ely, Minn. Pueblo, Colo. Trimountaln, Mich. Darragh, Pa. Jenny Llnd, Ark. Tercio, Colo. Cumberland, Wyo. Prontenac, Kans. Greenland, Mich. Thomas, W. Va. Weir City, Kana. 8haron, Pa. Winter Quarters, Utah Ambridge, Ind. Indianapolis, Ind. Chlcopee, Kans. Wllloek, Pa Lowellvllle, Q. IZPLAČILA. Boias podpora. Pocrcbal itroiki. Usmrtalss. $157.00 277.00 136.00 178.00 81.00 121.00 25.00 48.00 392.00 377.00 $17.00 89.00 $500.00 48.00 214.00 6.00 18 00 57.00 112.00 424.00 92.00 68.00 153.00 88.00 74.00 60.00 106.00 26.00 24.00 4.00 500.00 Mesečni doneski. Dolf. $469.25 790.25 • 354,75 $34.00 239.75 142.75 l.OO 363.25 ,,,,, 167.00 45.50 175.50 • • • » « 425.75 17.00 458.50 152.00 103.00 195.25 138.25 l.OO 222.75 1.00 74.00 9.75 204.25 1.25 66.25 15.75 258.80 1.00 245.00 .75 196.50 2.25 334.75 12.25 264.00 4.00 185.50 5 75 207.25 .25 205.50 ..... 271.00 73.25 79.00 6.00 414.25 15.75 156.00 ..... 37.25 ' 6.00 69.00 12.00 156.25 22.00 57.25 7.50 40.50 12.00 SKUPAJ $3,302.00 SIIO.OO $1,000.00 $8,001.00 $233.70 ___ _ _ _ mm ....._______ -.....^^^»AaiMiiiii