Poštnina plačana r gotovinL Izhaja vsak dan zjutraj razveo v ponedeljkih In dnevtb po praz-nikih. — Posamezna Številka Din t‘—, mesečna naročnina Din 20—, za tujino Din 30-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor* Čičeva ulica St. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-60 in 80-7L tari Jugoslovan Cena Din 1 — Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi in dogovoru. — Uprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel. 80 68, podružnica v Mariboru, Aleksan« d rova cesta St. 24, telefon 29 60 Podružnica e Celju, Samostan« ska ulica St. 4. St. 52 Ljubljana, nedelja, dne 3. avgusta 1930 Leto I. Vsi na skupno delo- za državo Velepomembni govori predsednika vlade v Sarajevu in Mostarju - »Naj živi prvi jugoslovanski mini« sirski predsednik, general Peier Zivkovič!« - Po ojačen ju države parlamentarizem sloge in solidarnosti Sarajevo, 2. avgusta. Sinoči ob 7-30 je priredil predsednik vlade general Peter Zivkovič banket predstavnikom oblasti, udruženj in uglednim meščanom. Točno ob 7-30 je prispel predsednik vlade v mestno posvetovalnico, navdušeno pozdravljen od ljudstva pred posvetovalnico in povabljencev. Predsednik vlade se je pred banketom zadržal v razgovoru s povabljenci in se razgovarjal s predsednikom novinarskega udruženja Milanom Pesserlom. Ob 8. se je začel banket. Predsednik vlade je nazdravil Nj. Vel. kralju, rekoč: »Gospodje! Večkrat sem prišel v Sarajevo, toda današnji moj obisk je prvi, odkar je Sarajevo postalo središče banovine. Kar je to mesto doseglo večji in važnejši pomen, bodisi v političnem ali gospodarskem pogledu, se mora zahvaliti isklepu Nj. Vel. kralja, ki je 6. januarja lanskega leta presekal zvezo g slabo prošlostjo, ki je ogrožala celo bodočnost naše kraljevine, ter je dal nov pra-vec njenemu življenju. Zato mi je dolžnost, da nazdravim kakor vedno dozdaj v znak zahvalnosti velikemu vladarju, ki dan in noč skrbi za dobro in srečo svojega naroda, ter kličem: Da živi Nj. Vel. kralj Aleksander I. in Nj. vzvišen kraljevski dom!« Ta zdravica je bila od vseh prisotnih sprejeta z burnim ploskanjem. Nato je predsednik vlade izrekel zdravico drinski banovini in Sarajevu kot središču banovine. Predsedniku vlade je odgovoril načelnik mesta Sarajeva g. Mutevelič, ki je na kon- cu govora vzkliknil: »Da živi prvi jugoslovanski ministrski predsednik general Peter Živkovičk- Govor je bil sprejet z odobravanjem in ploskanjem predsedniku vlade. Za časa banketa so se zbrale množice ljudi pred občinsko posvetovalnico, ki so navdušeno klicale predsedniku vlade, ko se je pojavil na balkonu in se zahvaljeval ljudstvu. Predsednik vlade je dejal: »Gospoda 1 Z zakonom od 3. oktobra lanskega leta je bila ustanovljena tudi drinska banovina s sedežem v vašem mestu, v Sarajevu. Vaši banovini je zaradi centralnega položaja kakor tudi spričo tega, ker so v njej zastopane vse veroizpovedi našega naroda, pripadla velika naloga in vloga, da izvrši jugoslovanske ideje in misli. Da bi se odzvala pozivu in pričakovanjem, je treba, da se brez ozira na vero in plemena, brez ozira na bivše strankarske vezi vsi snidemo pri skupnem delu urejevanja naše države, v duhu manifesta Nj. Vel. kralja in pa programa, ki ga je razglasila kraljevska vlada v svoji deklaraciji prejšnji mesec. S tem, da pozabimo vse slabosti naše prošlosti ter da z navdušenjem in iskreno gremo na delo v^naci-jonalni in državni smeri, utrjujoč pri tem gospodarski in kulturni položaj naše države, bomo zavarovali in dvignili njeno moč in njen ugled v svetu in ustvarili našemu narodu boljšo bodočnost. Spričo svojega političnega In zgodovin- Popoln polom »Rdečega dneva« O večjih neredih se poroča le iz — Avstralije Pariz, 2. avgusta, n. Včeraj ni bilo neredov. Promet v mestu je bil normalen. Komunisti niso mogli izzvati spopadov. Pred tvornicami je bilo aretiranih le nekaj komunističnih agitatorjev. Včerajšnje komunistične manifestacije so doživele popolen neuspeh. Oblasti so z energičnimi ukrepi preprečile vsak nemir in onemogočile vsako komunistično demonstracijo. »Rdeči dan« je potekel brez incidentov. Komunistična zborovanja so ostala brez efekta, ker se jih je udeležilo komaj 5000 oseb. Vsa prometna sredstva so normalno obratovala. V vsej Franciji vlada mir, nikjer ni bilo zaznamovati incidentov. Sofija, 2. avgusta, n. Policija je izdala včeraj energične varnostne ukrepe. Zaradi tega v vsej državi ni prišlo do motenja miru, razen v Plovdivu, kjer so priredili komunisti nekaj demonstrativnih nastopov. Nastop policije je preprečil vsako kalitev miru. Salzburg, 2. avgusta, n. Povodom 1. avgusta so poskušali tukajšnji komunisti obhajati takozvani »Rdeči dan«. Mnogo jih je bilo aretiranih. Graz, 2. avgusta, n. Komunistični poskus, da se priredijo demonstracije, ni uspel. Policija je aretirala mnogo komunistov, jih pa po večini zopet izpustila, ker so se legitimirali. Olomuc, 2. avgusta, n. Nekoliko sto komunistov je poskušalo včeraj prirediti zborovanje, na katerem je govorila tudi se-natorica Marija Stejskal proti parlamentu in vojski. Policija je komuniste takoj po pričetku zborovanja razpršila. Bilo je mnogo ljudi aretiranih, med njimi tudi omenjena govornica, ki pa je '"'n takoj izpuščena na svobodo. Tudi v drugih češkoslovaških mestih so komunisti poskušali prirediti demonstracije, ki jih je pa policija preprečila. Berlin, 2. avgusta, n. V Berlinu je bilo Prihodnja številka »Jugoslovana« izide v pondeljek zjuiraj včeraj veliko komunistično zborovanje, na katerem so bili prisotni tudi socijalni de-molcratje. Zborovanje je imelo namen protestirati proti oboroževanju. Policija je bila pripravljena. Nikjer ni prišlo do Bpopa-dov med komunisti in socijalnimi demokrati, ker je policija poskrbela vse potrebno, da se ne bi prelivala kri. Praga, 2. avgusta. AA. CTK poroča, da je ves včerajšnji dan potekel brez pomembnejših incidentov. Dozdaj ni bil sporočen niti en poskus manifestacij. V Mladi Bole-slavi severno-vzhodno od Prage so se trije komunisti skušali vtihotapiti v mesto, kar jim je bilo preprečeno. Poročajo, da je do neznatnih izgredov prišlo v industrijskem predelu Ostrove na Moravskem. Budimpešta, 2. avgusta. AA. Korbiro poroča, da se je snoči zbralo nekaj stotin komunistov, ki so manifestirali po ulicah, vendar je policija preprečila vsakršno manifestacijo. Ker so se komunisti policiji uprli, je bilo kakih 300 manifestantov aretiranih, od katerih so jih 50 spet spustili. Policija je gospodar položaja. Bukarešta, 1. avgusta. Državni podtajnik ministrstva notranjih zadev je na današnji seji poročal o ukrepih, ki so bili storjeni za preprečitev demonstracij, ki so jih danes nameravali vprizoriti komunisti. Danes popoldne ni v vsej državi nikjer prišlo do izgredov in je povsod vladal popoln red. Le v Kišinevu so komunisti povzročili motnje miru, ki pa so bile malenkostne. Adelaide, 2. avgusta. A A. Tu so izbruhnili včeraj veliki nemiri komunistov in brezposelnih. Policija je razgnala demonstrante s pendreki. Kronanje kralja Karla bo v jeseni Bukarešta, 2. avgusta. AA. Rador javlja, da je romunski kralj Karol II. včeraj odpotoval v Sinajo, kjer ostane na letovanju. Kralj bo še nadalje v zvezi s svojimi ministri, vendar do konca avgusta ne bo nikogar sprejel v av-dijenco. Govorice, da bo jeseni zavladala v Romuniji koncentracijska vlada, seljaška stranka odločno zavrača in demantira. V sporazumu s predsednikom vlade dr. Maniujem je kralj Karol končno sklenil, da se da kronati za kralja 21. septembra. skega položaja mora biti Sarajevo v tem pogledu pred vsemi in služiti kot vzor ne le krajem v banovini, temveč tudi vsem ostalim krajem naše kraljevine. Prosim vas, sporočite to in moje pozdrave vsemu meščanstvu vašega mesta. To čašo dvigam zaradi napredka Drinske banovine in njenega centralnega mesta in na vaše zdravje. Živijo!« Na ta govor se je od vseh strani odzvalo ljudstvo z viharnim vzklikanjem kralju, državi in ministrskemu predsedniku. Na govor je odgovoril mestni Župan, ki je poudarjal, da je narod prav posebno ponosen in hvaležen, da ima v svoji sredini njega, predsednika vlade in milega domačina. Množica ljudstva je ostala pred mestno hišo vse do 22. ure in vedno znova izražala svoja čuvstva z vzklikanjem kralju in domovini. Predsednik vlade je med pozdravljanjem navdušenega ljudstva odpotoval v Ilidže. Davi ob 7. uri je zopet zapustil Ilidže in se odpeljal v smeri proti Dubrovniku. Konjic, 2. avgusta. 1. Davi ob 8. uri je prispel z avtomobilom načelnik vlade v spremstvu kabinetnega šefa g. Filipoviča. Avtomobil se je ustavil pred zgradbo sre-skega načelstva. Sreski načelnik je predsedniku vlade poročal o položaju v srezu, nakar je general Peter Zivkovič obiskal mestno hišo, kjer ga je pozdravil konjički župan. Z njim se je predsednik razgovarjal o občinskih vprašanjih in obljubil svojo podporo. Z magistrata se je vrnil na sre« sko načelništvo, kjer je sprejemal zastop* nike kulturnih in humanitarnih društev, Iz Konjic se je odpeljal proti Mostarju. Mostar, 2. avgusta. 1. Danes ob 10. url dopoldne je dospel v Mostar predsednik vlade v spremstvu svojega kabinetnega šefa. Pred magistratom so ga pričakovali zastopniki upravnih oblasti in občine, njim na čelu banski inšpektor Stilinovič. Po pozdravnem govoru je predsednik vlade šel v slavnostno dvorano v občinski hiši, kjer ga je pozdravil župan g. Peljič. Na županov pozdrav je predsednik vlade odgovoril s temi besedami: »Gospodje! Potrebno je, da se vsi potrudimo pri svojem delu v smislu obstoječih' odredb in reform našega kralja. NaglaŠam da bo šele takrat prišlo do zboljšanja sedanjih razmer. Jaz vas lepo prosim, da pošljete vse vaše prošnje banu ali pa meni, in vas zagotavljam, da bomo vsi storili vse mogoče, da jih izpolnimo. Treba je, da delamo v pravcu kraljeve deklaracije in da narod podpira delo oblasti in da se ojačimo predvsem v gospodarskem pogledu. Šele potem bo prišel do veljave parlamentarizem, toda ne na tisti način kakor bivši, marveč z roko v roki, vsi složni in solidarni.« Predsednik vlade je zaključil svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju. Nato je zapustil mestno hišo ter nadaljeval svoje potovanj«. Agrarna politika delavske vlade Notranja kolonizacija in stabilizacija žitnih cen naj dvigneta poljedelstvo London, 2. avgusta. AA. Snoči je obrazložil poljedelski minister dr. Addison cilje vladne poljedelske politike, ki jih je očrtal na včerajšnji seji spodnje zbornice zakladni minister Snowden. Vladna politika ima namen dvigniti poljedelstvo z zakonskim načrtom o prodaji, z dajanjem v najem posestev zmožnim najemnikom in z gradnjo kmetskih domov. Politika se opira na dejstvo, da je Anglija najboljše poljedelsko tržišče na svetu. Addison je nadalje naglasil, da je v Angliji veliko krajev, ki se zalagajo z inozemskimi živili. Zato vlada namerava pooblastiti poljedelsko ministrstvo kakor tudi lokalne oblasti za nakupovanje zemlje, ki bi se potem razdelila med sposobne poljedelce. Vlada bo med drugim pospeševala specializacijo poljedelstva in omogočila tako poljedelcem, da se posvetijo priljubljeni stroki. Nadalje bo vlada skušala, da na primeren način stabilizira žitne cene. O tem vprašanju bo razpravljala konferenca do-minijonov. Zato vlada ne more formulirati svojih predlogov, dokler ne poda konferenca svojega poročila. Kakor hitro bodo znani sklepi konference, bo vlada storila vse, da postavi žitno produkcijo v Angliji na gospodarsko podlago. Danes je bila objavljena spomenica o zakonskem načrtu o prodajanju poljskih pridelkov, kateri pravi, da bodo regulirali cene žitu odbori, ki jih bodo izvolili poljedelci sami. Nadalje določa zakonski načrt, da se bo določitev cen omejila na kraje, kjer so bili proizvodi producirani. Te cen« bodo obvezne za producente dotičnega okraja. Nadalje obsega zakonski načrt določbo, ki brani poljedelce pred eventualnim izkoriščanjem. Odbori konsumentoV bodo pa varovali splošne interese prebivalstva. Vse pritožbe proti načrtom pridejo pred preiskovalni odbor. Politična kriza v Nemčiji Koch-Weser izstopil iz vodstva »nemške držav, stranke« Brezposelnost in Hugenbergova propaganda Berlin, 2. avgusta, d. Voditelj nove nemške državne stranke (nekdanjih demokratov) minister na razpoloženju Koch je to svojo funkcijo odložil danes. Na njegovo mesto je stopil pruski finančni minister dr. IIopker-Aschoff. Koch je hotel s svojo odločitvijo omogočiti sodelovanje nemško državno stranke z nemško ljudsko stranko, ker misli, da je njegova oseba ovira za tako sodelovanje. Koch pa označuje tudi voditelja nemške ljudske stranke dr. Schol-za za enako oviro in ga zato poziva, naj tudi odstopi. Do sedaj pa je nemška ljudska stranka to zahtevo odločno odklanjala. Pariz, 2. avgusta, n. Tehnični svetnilž francoskega poslaništva v Berlinu profesor Chesnard je prišel v Pariz in ga je sinoči sprejel zunanji minister. Profesor Chesnard je poročal Briandu o notranje-politič-nem položaju v Nemčiji posebno z ozirom na bližnje parlamentarne volitve. Francoska javnost je v velikih skrbeli zaradi notranjepolitičnega položaja v Nemčiji. Zadnje odpuščanje velikih delavskih' mas z dela v največjih tovarnah se smatra kot rezultat Hugenbergovc propagande proti Youngovem načrtu. Brzojavke predsedniku vlade Beograd, 2. avgusta. AA. Predsednik vlade general Peter Zivkovič je prejel od jugoslovanske nogometne reprezentance tole brzojavko iz Montevidea: Gsvojivši si v svetovnem nogometnem prvenstvu tretje mesto v slavo naših barv pozdravljamo Vašo ekscelenco. Vsi naši so silno navdušeni nad uspehom jugoslovanske nogometne reprezentance. Ostavka dr. Engliša Praga, 2. avgusta, n. Finančni minister dr. Engliš je že pred nekaj dnevi podal pismeno ostavko. Po nalogu ministrskega predsednik* Udržala je pri dr. Englišu interveniral minister Bradač, vendar je dr. Engliš izjavil, da se jo odločil k demisiji zaradi stališča enega del* vladnih strank, ki ga je ostro napadal v svojih listih. Ne ve se še, kako se bo ta afera likvidirala. Maš gasilski praznik Pod geslom: bližnjemu na pomoč, ee je zbrala danes v Ljubljani gasilska armada, da manifestira za svoj vzvišen program. Pravo in požrtvovalno človekoljubje je podlaga tega programa in naj grozijo človeštvu razbesneli elementi požara, povodnji, viharja ali potresa, vedno je gasilec pripravljen, da pohiti bližnjemu na pomoč. A tudi ob vsaki drugi priliki je vedno pripravljen gasilski reševalni avto, da v najkrajšem času nudi prvo pomoč. Zato je današnji praznik gasilcev tudi pravi praznik človekoljubja, idealnega in požrtvovalnega človekoljubja, ki nikdar ne vpraša za plačilo. Današnji gasilski praznik pa je tudi sijajen slovanski praznik. Gasilci iz vseh slovanskih dežel so prihiteli na ljubljanski kongres, da manifestirajo za slovansko vzajemnost. Vsa slovenska gasilska armada je v slovanskih vrstah in eden najbolj trdnih, pa tudi najbolj stalnih temeljev slovanske solidarnosti. Saj je v vseh slovanskih narodih gasilstvo ena najmočnejših In najpomembnejših narodnih organizacij in prav zato je njegova pripadnost k slovanski misli odločilne važnosti. Slovanska manifestacija gasilcev pomeni, da so široke množice slovanskih narodov za slovanstvo in v tem je največji pomen današnjega slovanskega praznika. A tudi državni praznik je današnji gasilski dan. Po vrsti vsi gasilci so udani pristaši državne misli in oni element, ki vedno hoče napredek in ki je vedno proti vsakemu razdiralnemu delu. Kjerkoli se kaj ruši, je že tu močna roka gasilcev, da omeji razdiralno delo. Tvorna in gradilna sila je v gasilstvu in zato je to eno najmočnejših opor gradilnega življenja v državi. Baš sedaj pa najbolj potrebujemo gradil-nih sil in zato je gasilstvo v današnjih dneh tem bolj pomembno za državo, ki zato tudi na vse načine podpira gasilstvo in njegove plemenite težnje. In prav je tako in le še bolj je treba podpirati gasilstvo, da bo v vseh delih države na višku svoje pripravljenosti in dolžnosti. Najlepši pomen današnjega slovanskega gasilskega dne pa je v tem, da je praznik sloge in složnega dela. Naj so divjali v deželi še tako silni strankarski viharji in razbili prav vsako narodno organizacijo, sloge gasilcev vendar niso mogli omajati. Društvo za društvom, organizacija za organizacijo, je postajala plen strankarske razcepljenosti, a gasilstva in njegove enotnosti ti viharji le niso mogli omajati. Vedno so ost/ii gasilci zvesti svojemu idealu in ostali edini. Naj je bil kdo pristaš te ali one stranke, v gasilskem društvu je bil dobrodošel, če je bil čisto za človekoljubni program društva. In naj je bil v stiski in nesreči pristaš te ali one stranke, gasilci so mu vedno priskočili na pomoč, ker je bil pomoči potreben. Močno in silno je bilo pri nas strankarstvo, skoraj v vsaki panogi našega življenja se je poznala njegova moč, toda gasilstvo je bilo še močnejše, ker njega ni zmoglo strankarstvo. Ta razveseljiva konstatacija pa odpira nad vse bodrilen pogled v prihodnjost, ker dokazuje, da je narod za složno delo in za vzajemno sodelovanja. Gasilci so podali ta dokaz in prizna nje jim zato! Isti dokaz pa moramo podati tudi mi vsi. Dosti, mnogo preveč je že bilo med nami prepirov, intrig in medsebojnega obračunavanja. Sedaj naj nastopi v vsem obsegu doba gradilnega dela, medsebojnega zaupanja in složnega razmaha narodnih sil. Z geslom: državi na pomoč, da bo čim preje izvedena popolna konsolidacija, naj vsV zagrabijo za delo in vsi store svojo dolžnost do države. Vsak v svojem krogu, vsak na svojem mestu, vsi pa na vseh poljih in povsodi! Mogočen in srca povzdigujoč je današnj dan slovanskega gasilstva, vsem gasilcem v čast in vsem nam v ponos. Naj bi pa bi ta praznik tudi izhodišče še mogočnejšega in še ponosnejšega praznika, ko bodo vs1 Jugoslovani manifestirali svojo neomahlji vo voljo, da mora biti Jugoslavija mogočna in silna, vsi Slovani pa bratje ene misli in ene volje. Da pa ta praznik nastane, vs na delo, vsi na složno delo, kakor gasilci, ki po pravici s ponosom praznujejo evo' dan. Tuka bo sedel v Milavi Bratislava, 2. avgusta, n. Branitelj dr. Tuke je včeraj opoldne poeetil v zaporu dr. Tuko in mu sporočil razsodbo najvišjega sodišča, s katero stopi v veljavo njegova kazen od 15 let ječe. Tuko bodo te dni prepeljali v kaznilnico Milavo. Dr. Tuka se je najodločneje uprl, da bi »rosil za pomilostitev. Zaključek gospodarske konference v Sinaji Velik sklepni govor ministra dr. Frangeša — Stalno sodelovanje s Češkoslovaško kolikor bomo mi uspeli, se priključile našim naporom. Uverjen sem, da s tem, da gremo po tej poti, povečamo možnost praktične uresničitve evropskih gospodarskih Sinaja, 2. avgusta. AA. Pred začetkom včerajšnje seje so si naši in romunski ministri in ostali člani obeh delegacij ogledali dvorec Peleš, v katerem je nekoč bila objavljena zaroka kralja Aleksandra in kraljice Marije. Nato je bila seja, ki je trajala vse dopoldne in se nadaljevala popoldne. Ob 5. uri popoldne se je začela svečana seja, na kateri so bili podpisani protokoli po naših in romunskih ministrih. Na tej sklepni seji je v imenu romunske delegacije govoril minister financ Popoviči, ki je v svojem govoru podčrtaval pomen sinajske konference in važnost sporazuma, do katerega sta prišli delegaciji dveh prijateljskih in zavezniških držav. V imenu naše delegacije je odgovoril minister dr. Frangeš tako-le: »Gospoda l V skladu s sklepi, ki so bili sprejeti v Štrbskem Plesu na konferenci te, smo se tu sestali, da proučimo možnost tesnejšega gospodarskega sodelovanja, v prvi vrsti med Romunijo in Jugoslavijo, dalje pa tudi o sodelovanju z našo zaveznico Češkoslovaško. Zfelo mi je prijetno, da mi je danes moči ugotoviti, da so naši razgovori obrodili uspehe, ki dajejo jamstva, da kar najbolj ustrežemo gospodarskim interesom naših dveh držav. Prva etaDa sodelovania Ce bi hotel v kratkem razložiti sklepe, ki smo jih tu sprejeli, bi mogel reči, da v principu kulminirajo v želji, da so med našima dvema državama ustvari carinska unija, ki bi bila v početku omejena in ki bi se kasneje pretvorila v splošno carinsko unijo med nami. Ta unija, ki bi v začetku bila omejena in ki bi predstavljala prvo etapo, ne bi vsebovala industrije, ki predelava sirovine obeh držav, kakor tudi ne imfustrij, ki stoje v zvezi z obrambo zemlje, medtem ko bi v pogledu samih sirovin, a zlasti poljedelskih pridelkov, že takoj stvo-rili unijo, tako da bi na teritoriju unije bilo okoli 32 milijonov konsumentov. Mi verujemo, da bi na podlagi olajšav za izvoz in uvoz predmetov vršili izmeno dobrin z našo zaveznico Češkoslovaško in z vsemi drugimi državami, ki bi bile voljne stopiti z nami v podobne gospodarsko odnošaje. Protekcijonizem zapadnih držav Nadejam se, da bodo vse ostale države razumele in podprle naše napore, ker ti napori zahtevajo, da se poveča kupna sila in konsumentska sposobnost naših poljedelcev, kar bo koristilo tudi tem državam, zaradi zvečane možnosti plasiranja njihovih industrijskih proizvodov v naših državah, kakor tudi zaradi plasiranja njihovega kapitala za amelijoracijo in intenzifikacijo našega poljedelstva. Smoter našega truda ni v tem, da dosežemo izpremembo ukrepov, storjenih v mnogih evropskih industrijskih državah za zaščito njihovega poljedelstva. Mi samo želimo, da glede na protekcijonizem zapadnih evropskih držav tudi našim poljedelskim pridelkom zagotovimo dostojno mesto na trgn. s skupnimi napori svoje smotre in upam, da bodo tudi ostale poljedelske države, v sporazumov, in tako smo mi vse dali v službo ideje splošnega napredka vseh narodov. Zato imamo pravico, da z zadovoljstvom cenimo rezultate svojega dela. Ti rezultati so bili omogočeni samo zaradi duha iskrenosti in prisrčnega prijateljstva, ki je zvezo držav Male antante vedno prevevalo in v čigar duhu so se tudi tu vršila naša pogajanja. Glede na tega duha in na vašo neomejeno gostoljubje izražamo vam in romunski vladi v imenu svojih tovarišev in v imenu vse kraljevske jugoslovanske vlade svojo zahvalo iz vsega srca za dragocene rezultate, ki so bili tu doseženi, kakor tudi za tako topli in prisrčni sprejem, ki smo ga pri vas doživeli.« Uradni komunike o rezultatih konference Po končani svečani seji, ki jo je zaključil predsedujoči minister za poljedelstvo Miha-lake, ki je v svojem govoru poudaril pacifizem sinajskih sklepov in prijateljstvo Romunije in Jugoslavije, je bil o delu konference izdan sledeči komunike: »Delegaciji obeh držav sta sprejeli sklep, da si bosta prizadevali, da se poljedelskim pridelkom Romunije in Jugoslavije zagoto- vi prvenstvo pri prodaji na evropskih tržiščih, ne samo v bodoče, nego že pred potekom trgovinskih pogodb teh držav z ostalimi državami. Konferenca je sklenila, priporočiti obema vladama, da v celoti sprejmeta sklepe bukareške konference romunskih, jugoslovanskih in madjarskih strokovnjakov, glede odgovora, ki naj se pošlje na vprašanje, zadano po Društvu narodov. Konferenca je sklenila poveriti ministroma za trgovino obeh držav vodstvo pogajanj, ki jim bo svrha sprejetje dogovorjenega programa. Strokovnjaki bodo že zdaj začeli delati za uresničenje tega programa. Izdelali bodo načrt trgovinskega modusa vi-vendi, ki naj so uveljavi pred prvim septembrom t. 1. Prav tako bodo strokovnjaki proučili že sprejete predloge glede trgovinsko pogodbe, carinske konvencije in veterinarske konvencijo, ki naj se sklenejo med Jugoslavijo in Romunijo. Obe delegaciji bosta zaprosili svoji vladi, da v prvi vrsti in čim prej mogoče obvestita češkoslovaško vlado o delih in rezultatih konference. Odhod naše delegacije v Dobrudžo Po končani seji so delegati odšli na železniško postajo, kjer so pozdravili kralja Karola II. ob njegovem prihodu v Sinajo. Vladar se je razgovarjal z jugoslovanskimi delegati in izrazil svoje zadovoljstvo nad velikim uspehom konference. Bukarešta, 2. avgusta. AA. Rador poroča: Snoči so jugoslovanski delegati, prihajajoči iz Sinaje, prispeli v Bukarešto ob 23. uri. Opolnoči so nadaljevali pot proti Konstanci. Jugoslovanska delegacija poseti danes bojišča v Dobrudži, kjer je minister dr. Kumanudi sodeloval pri bitkah leta 1916. Drugi dan kočevskih slavnosti Današnjim glavnim prireditvam bo prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vis. kraljeviča Andreja Kočevje, 2. avgusta. AA. Današnji drugi dan kočevskih slavnosti je potekel z raznimi »prejemi na kolodvoru ter s promenadnim koncertom, zvečer pa se je vršil na veseličnem prostoru pred Dijaškim domom pozdravni večer. Z dopoldanskim vlakom so prispeli gostje iz Vojvodine, popoldne pa gostje iz Štajerske, večinoma iz Celja in Maribora. Med drugimi sta prispela v Kočevje bivša nemška poslanca dr. Kraft in dr. Grassi (iz Vojvodine) ter predsednik vojvodinskega »Kulturbunda« Johann Keks. Zavod za proučevanje položaja Nemcev v inozemstvu (Institut ftlr Auslanddeutsche) zastopa njegov predsednik dr. Grotli. Ljubljanska občina je odposlala kot svojega zastopnika magistratnega ravnatelja dr. Miljutina Zarnika. Zvečer eo na kočevskih hribih zagoreli kresovi, na pokopališču pa so zabrlele svečke v spomin na prednike, medtem ko so zazvonili zvonovi v vseh kočevskih cerkvah. Pozdravni večer je otvoril s kratkim nagovorom predsednik odbora za proslavo kočevski odvetnik dr. Arko, ki je pozdravil goste in domačine. Koncertni del večera sta izpolnila dunajski tenorist Schuster in domača koncertna pevka gospa dr. R8thlova. Po koncertu ee je razvila prijetna domača zabava, ki je trajala pozno v noč. Za jutrišnjo glavno proslavo sta prijavljena zastopnik visokega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Andreja komandant 16. artilerijskega polka Radovan Jovanovič, zastopnik ministra vojske in mornarice polkovnik Kilar, vlado pa bo zastopal minister Svegelj. Na opoldanskem svečanem banketu bo imel župnik Eppich progra-matski govor. Popoldne bo velik Bprevod kočevskih narodnih noš po mestu in veselica. Veselico bo posetil tudi ban dravske banovine inž. Dušan Sernec. Od zunanjih listov je zastopan samo »Mttnchener Neueste Nachrichten«. Vdanostna izjava v imenu prebivalstva Kočevje, 2. avgusta. AA. Predsednik odbora za proslavo 600-letnice, odkar bo ee kočevski Nemci naselili na našem ozemlju, je dal v zvezi z visokim pokroviteljstvom nad proslavo tole vdanostno izjavo: »Kočevsko prebivalstvo, ki se je po prevratu oklenilo gesla: »Zvestoba državi in narodu« je z zadovoljstvom in radostjo pozdravilo, da je Nj. Vel. kralj pristal na to, da prevzame Nj. Vis. kraljevič Andrej pokroviteljstvo nad proslavo 600-letnice. Saj je s tem naš vladar pokazal, da nas v vsakem pogledu priznava za lojalne državljane in da ne pozna razlike med svojimi podaniki. Radi visokega pokroviteljstva se nadejamo, da bodo izravnana še preostala nesoglasja in blagohotno rešena v korist v naši državi živečega prebivalstva. Zahvala odbora za proslavo gre pa tudi visoki kraljevski vladi, ki je nudila najširšo podporo. Radi te naklonjenosti smo uverjeni in pričakujemo, da nam bo vlada tudi v bodoče kot lojalnim državljanom izkazala naklonjenost, kakor je_ to storila o priliki proslave nase 600-letnice.« Napredovanja v službi Beograd, 2. avgusta-. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za poljedelstvo ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so povišani: Franjo Trampuž, višji poljedelski svetnik kr. banske uprave dravske banovine v 1-5 za višjega poljedelskega svetnika Iste banske uprave v 1-4; Viktor Zajec, višji veterinarski svetnik kr. banske uprave dravske banovine 1-5, za višjega veterinarskega svetnika iste banske uprave v 1-4; dr. Janko Kajar, veterinarski inšpektor pri kr. poslaništvu na Dunaju v 1-4 za -veterinarskega inšpektorja pri istem poslaništvu v I-4a; dr. Andrej Vrvič, višji veterinarski svetnik v jugoslovanski svobodni zoni v Solunu v 1-5 za veterinarskega inšpektorja iste zone v 1-4; dr. Djuro Popovič, svetnik ministrstva za poljedelstvo v 1-4 za inšpektorja istega ministrstva v I-4a; dr. Vitko Milašič, tajnik ministrstva za poljedelstvo v 1-5, za svetnika istega ministrstva v I-4a. Sodni ogled v Pasman-sitem prelivu Šibenik, 2. avgusta, k. Na kraju nesreče parnika »Karadjordja« v Pašmanskem prelivu se je včeraj mudila posebna sodna komisija iz Šibenika in več pomorskih strokovnjakov. Na podlagi točnega popisa vseh činjenic je ta komisija službeno ugo tovila, da se je trčenje med »Karadjor-djem« in »Morosinijem« dogodilo 180 m za-padno od obale otoka Galešnjaka. S tem je najjasneje dokazano, da je »Karadjordje« usmeril svojo vožnjo na desno stran do skrajne meje možnosti. Če bi bil krenil samo nekaj metrov še na desno, bi zadel na čeri otoka Galešnjaka. »Morosini« pa je imel na svoji desni strani še 1000 m prostega prostora in se je lahko neovirano kretal kakorkoli je hotel. To dejstvo najjasneje kaže očitno privdo parnika »Moro-sinija« za to strašno trčenje. Na kraju, kjer je prišlo do nesreče, so potapljači našli v morju več predmetov, ki so se pri trčenju odlomili od »Karadjordja«. Za muslimansko džamijo v Splitu Split, 2. avgusta, k. Muslimani v Splitu nameravajo zgraditi lastno džamijo. Sklicali so sestanek, s katerega so poslali banski upravi prošnjo, da jim odkaže prostore za njihove verske obrede za toliko časa, dokler ne bodo imeli svoje lastne džamije, ter da imenuje svečenika, ki bi opravljal njihove verske obrede in poučeval njihovo deco v verouku. Enako prošnjo so poslali tudi mostarskemu muftiji in reis-ul-ulemi v Beogradu v zadevi ustanovitve muslimanske verske zajednice. Uvoz ruskega blaga v Ameriko dovoljen Washington, 2. avgusta, n. Finančno ministrstvo je obvestilo pristaniške oblasti, da je preklicana prepoved glede uvoza ruskega blaga v Ameriko. Nič manj nego 70 parnikov, ki so bili zasidrani pred ameriškimi lukami, je sedaj pristalo ob pomolih in začelo izkrcavati rusko blago. Abas Hilmi pojde v Egipt London, 2. avgusta, n. Bivši egiptski kediv Abas Hilmi paša bo prihodnji teden odpotoval v Egipt. Iz njegove okolice se širijo vesti, da ni dvoma, da bo v najkrajšem času on zasedel egiptski prestol. Nov vatikanski denar Rim, 2. avgusta. AA. Po 60 letih je Vatikan izdal nov denar. Kuje se tudi zlat denar po 100 lir. Denar bo imel na eni strani papeževo sliko. Rim, 2. avgusta. AA. Italijanski presbiro poroča, da bosta minister za finance Mosconi in guverner države Vatikan Serafini podpisala denarno konvencijo med državo Vatikan in pa italijansko vlado, na podlagi katere bo državna kovnica denarja v Rimu dobila izključno pravi'1 .> za kovanje vatikanskega denarja, ki bo imel veljavo tudi na teritoriju kraljevine. Glasom posebnih odredb glede količine denarja 'bo morala kovnica skovati vatikanski denar v toku 10 let, za kolikor časa bo veljala ta konvencija. Krst drugega leta' Ljubljani Ljubljanski Aeroklub si je konstruiral in zgradil novo letalo Bloudek XV, čigar krst in blagoslovitev bo izvršena danes ob 11. url dopoldne na letališču v Šiški. Svečano opravilo izvrši presv. g. dr. Gregorij Rožman, ljub ljanski škof, ob kumovanju ge. Ksenije Hribar jeve. Da izreče Komanda vazduhoplovstva svoj« posebno priznanje delu in naporom Imenovanega kluba v Ljubljani, je odredila, da se udeleži kot njena deputacija slavnosti trojica vojnih letal, ki dolete jutri dopoldne v Ljubljano na slavnostni prostor. Poleg teh pride še letalo zagrebškega Aerokluba, letalo Udruženja rezervnih avijatičarjev iz Zagreba ter letalo svo-ječasnega učitelja pilotaže pri prvi letalski eskadrilji v Ljubljani Ramorja. Letalske tekme Male antante in Poljske Beograd, 2. avgusta. 1. -Letošnje letalske tekme med državami Male antante in poljsko republiko bodo 27. in 28. avgusta. 27. avgusta bodo letala preletela progo od Varšave preko Lvova, Prage, Zagreba, do bezanijskega aerodroma v Zemunu. Ta proga meri 1881 km. Drugi dan bodo letala tekmovala na progi Zemun - Bukarešta - Jašin - Lvov . Poznanj - Varšava. Ta del proge meri 1029 km. Letala, ki se bodo udeležila tekme, morajo biti prijavljena na letališču v Varšavi najkasneje do 23. avgusta ob 18. uri. Tekma se prične v noči od 26. na 27. avgusta. Iz Zemuna pa bodo letala odletela 30 minut po solnčnem vzhodu. Naša država se udeleži te tekme s 6 letali, s petimi tipa »Bre-guet« s 750 konjskimi silami, z enim pa tipa »Potez« s 650 konjskimi silami. Jugoslavija : Gradjanski 4:0 Beograd, 2. avgusta. L Danes popoldne sta tekmovali nogometni moštvi beograjskega kluba »Jugoslavija« in zagrebškega kluba »Gradjanski«. Zmagala je »Jugoslavija« v razmeriu 4 : 0 (2 : 0). Vremenska napoved. Dunaj 2 avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: V splošnem bo še lepo, med dnevom pa se bo čedalje tvnij oblačilo. mnKehuo na zapadu groze nevib*- Rojaki v AmerikiX Naznanjam Vam, da je prevzela veletvrdka »Sanitol Chemical Prodncts Co.« New York City, 286 Fifth Arenue gen. depot od nas proizvajanega zdravilnega čaja »PLANINKA«, ki kakor znano čisti in obnavlja kri ter izborno učinkuje proti slabi prebavi. Interesenti, obrnite se po brejplačne informacije na gori imenovano veledrogerijo, ali pa direktno na proizvajalca: Mr. L. Bahovec, Lfublfana. tm »SttMZMMMN eiteiNJc «*vi „PIAN1NKA“ .njIAHHHKA" Pcrspefeiive bodočnosti Objavljamo v svrho diskusije, čeprav se z vsemi podrobnostmi članka ne strinjamo. — Uredništvo. Ko smo pred desetimi leti stopili po tolikih stoletjih političnega in kulturnega suženjstva Slovenci prvič kot enakovreden faktor v novo državno skupnost, je bilo kot nujno pričakovati, da se bo tudi relief kulturnopolitičnega življenja med nami izpre-menil do temelja. Od nekdaj smo bili vajeni na delitev na ►klerikalce« in »liberalce«, pri čemur na-glašamo, da uporabljamo obe besedi le iz praktičnih razlogov. Z nastankom Jugoslavije je bilo pričakovati, da bo ta delitev padla. To pa se ni zgodilo in še naprej ln še danes več ali manj obvladuje javno življenje. Klerikalizem, ki je v Avstro-Ogrski šel gotovo paralelno z državno mislijo, se je znal plasirati tudi v povojni politični eri. Seveda ne kot nosilec nove miselnosti in kot apriorno državotvorno in državodružu-joče gibanje, temveč bolj kot izhod za silo. Pri srbohrvaškem sporu je bil to kakor pri prepiru med zakorci: personne super-flus — chose trfes necessaire. (Tretja oseba— zelo nujna stvar.) V glavnem vladajoča stranka jih je pač uporabljala kot je uporabljal Napoleon-cesar francoske roya-liste, kot: »le seul gens qui savent servir«. (Edini ljudje, ki znajo služiti). Ta izhod za silo je bil morda potreben in končno — morda nam ni prizadejal niti toliko škode. Kajti slovenski liberalizem je imel nesrečno roko. V svoječasnem srbo-hrvatskem sporu je prvotno zavzel stališče, ki mu ni moglo pridobiti simpatij med maso. Kulturnopolitično pa slovensko svobodomiselstvo ni nikdar imelo etičnega ozadja, kakor n. pr. Masarykovo svobodomiselstvo. Družil ga je mesto pozitivnega določenega svetovnega nazora bolj negativen moment neklerikalstva. Tako smo ostali pri starem in zamudili to, kar je zgodovina v prvih desetih letih samostojnega našega državnega življenja zamogla po pravici od nas zahtevati: duhovni priključek enotni kulturnopolitični jugoslovanski miselnosti. Oba odločujoča slovenska politična faktorja tega — sicer tako nuir>p-->" ""'•'^rama nista mogla izvesti. Kajti si., . liberalizem ni dobil zadostne notranje podpore od sorodnih grupacij med Hrvati in Srbi, ker ti našega svetovnonazorskega kulturnopolitičnega boja niso v tej meri nikdar poznali; ad hoc pa ni bilo mogoče ustvariti še hrvaškega in srbskega liberalizma v našem smislu ter na tej ideološki bazi izsiliti čuvstva zbliža-vanja. Tako, da je ostalo le pri tolikrat prazno povdarjeni efemerni ljubezni brez prave notranje vezi. Klerikalizem kot tipično nemško-alpska kulturnopolitična forma pa od vsega po-četka ni mogel »tvoriti podstave temu in takemu slovanskemu jugoslovanstvu — da ga tako imenujem. Po svoji bitnosti je in mora ostati vedno slovenskokonservativen, orientiran na zapad in njegovo miselnost, nenaklonjen vsaki kulturnopolitični orientaciji na pravoslavni vzhod. Socijalne vezi, ki bi družila in zbliževala /se brate, je manjkalo obema. To, tudi kulturnopolitično zbližanje pa’ Je brez dvoma neobhodno potrebno. Kajti mi smo mlad narod, oproščajoč se kulturnih form zapada, stremeč, da ustvari lastno svojo kulturo in usodo. Za ta cilj je treba tudi nam Slovencem najti v samem sebi naj večjo avtoriteto in pogonsko silo. Spremeniti moramo svojo nežno, da tako rečem Cankarjansko ljubezen do domovine, ki jo ljubimo kakor ljubi mož svojo bolehno ženo z bolestjo in otožnostjo, v ljubezen polno ponosa in samozavesti. Izključeno pa je vzbuditi narod k takemu samoponosu na podlagi vzgojnega principa absolutne pokorščine avtoriteti, ki je izven njega; zlasti še. če ** ■ *eritorijalna. Medtem namreč, ko so nad Hrvati še škofje bili Strossmayerji, je pri nas bilo alfa in omega vse učenosti: — Roma locuta, causa finita. (Rim je izpregovoril, pravda je končana.) Bilo bi preriskantno tudi samo izpostaviti se možnosti kulturnega boja med pravoslavjem in katoličanstvom. Toda nov rod dorašča. To so gozdovniki, to so športniki, to so mladi Sokoli, to je končno tudi naša kmetska mladina. Morda niso duhovno na isti višini kot je bila generacija pred njimi, niti ne bodo svetovnonazorsko tako izvež- bani kot so bili oni. Tudi niso asketični, niti romantiki. Toda nastopajoča doba ni doba metafizičnih meditacij, ampak doba realnosti, dela in samozavesti, ki jo daje duhovno in telesno zdravje. Zdi se nam, da je ta generacija zdravja in samozavesti že na pohodu. Nam je treba angleške vzgoje in mi imamo občutek, da so ti mladi fantje sklenili postati tudi fair možje. To pa je iz stališča kulturnopolitične opredelitve in narodne vzgoje povsem dovolj. Na državni politiki, ki je v njej danes osredotočena vsa oblast, je brez dvoma, da bo smeri, v katerih se danes giblje naša mladina, izsledila in vedela jih izkoristiti ter usmeriti paralelno veliki jugoslovanski državni ideji in čuvstvu kulturne skupnosti vseh južnih bratov. Preko okvirja teh vrstic pa bi seglo, razpravljati o tem, na kateri bazi in v katerem pravcu bi se za-moglo tako kulturno zbližanje najprej doseči in vzgojiti naši mladini ono, kar tvori temu zbližanju največjo garancijo: — osebno, slovensko in jugoslovansko samozavest. Ena, velika in priznana kulturna ustanova, stremeča za tem, je Sokol kraljevine Jugoslavije. Njegovi uspehi v tem pravcu so nesporni. Začetki in osnove druge, kmet-®k6 mladinske kulturne organizacije se kažejo v novem kmetskem pokretu Karla Kovačeviča na Hrvatskem. Ta tvori zanimiv poskus paralelno z ojačanjem čuvstva pripadnosti k isti stanovskokulturni in gospodarski skupnosti, ojačiti zlasti pri kmetski mladini obenem tudi občutek pripadnosti k isti kulturni jugoslovanski skupnosti. Kaki bodo rezultati naporov, ne vemo. Hoteli pa smo danes, ko se bo morda tudi pri nas v Sloveniji odločala kulturnopolitična usoda za desetletja in ko stojimo na razdobju generacij, opozoriti na probleme, ki se jim slovenska in jugoslovanska bodočnost ne bo mogla izogniti. Dr. I. R. Rudarska anketfa y Sarajevu V sredo se je vršila v Sarajevu na zadnjem rudarskem shodu v Trbovljah napovedana rudarska anketa, ki se je bavila s proučevanjem položaja in delovnih pogojev rudarskih delavcev v naši državi. Te ankete se je udeležil poleg delegatov in zastopnikov rudarskih strokovnih organizacij, predstavnikov vseh Delavskih zbornic, Centralnega tajništva Delavske zbornice v Beogradu in predstavnikov Združene delavske sindikalne zveze tudi zastopnik ministrstva so-cijalne politike g. Brašovan, pomočnik inšpektorja dela v Sarajevu. Anketo je otvoril tajnik centralnega sekretarijata delavskih zbornic v Beogradu g. dr. 2ivko Topalovič, ki je pojasnil pomen konference In vzroke njenega sklicanja. Nato je bil izbran za predsednika konference g. Luka Pavičevič. tajnik beograjske Delavske zbornice. Zatem je tajnik ljubljanske Delavske zbornice g. Uratnik Filip podal obširen referat, kateremu je sledilo še daljše poročilo namestnika tajnika beograjske Delavske zbornice g. Mi-lorada Beliča. Po živahni diskusiji je bila sprejeta resolucija, ki bo predložena merodajnim faktorjem. V resoluciji se ugotavlja, da Je naša rudarska industrija v prejšnjih letih stalno napredovala, kar je smatrati za posledico racionalizacije, v glavnem pa produktivnosti delovne sile. Rudarsko delavstvo od tega ni imelo nikakih koristi, niti glede delovnega časa niti glede zaslužka ali razširjenja in izboljšanja socijalnih ustanov. Povečana produkcija tudi ni povzročila znižanja cen rudarskim proizvodom. Z nastopom delne krize v rudarstvu je 1300 kvalificiranih delavcev težko prizadetih. Zato poudarja rudarska konferenca željo: 1. da kralje ska vlada iz sredstev državnega roračuna ali iz izrednih kreditov za omiljenje rezposelnosti rudarjev votira potrebne zneske; 2. da kraljevska vlada ukrene potrebno, da se s točnim izvajanjem odredb soci-jalno političnih zakonov in z gradbo delavskih stanovanj v rudnikih Srbije stvorijo bolj človeški in življenski pogoji, da bi bi bilo na ta način mogoče priseljevanje kvalificiranih rudarjev ’z Slovenije v te kraje, ki je vsled sedanjih neznosnih razmer otežkočeno ali povsem onei.. igo-čeno; 3. Ker ima zaposlen je naših rudarjev tre-notno največ izgledov v inozemstvu, je želeti, da se čimprej zaključi konvencija o reciprocitetnein socijalnem zavarovanju s Francijo, kakor tudi z vsemi drugimi državami po vzgledu pogodbe z Nemčijo; 4. da bi se odpravile težke krivice celo nezaposlenih rudarjev, je potrebno, da se taki j izvrši revizija pravilnika o bratovskih skladnl-cah, zlasti 51. 47, 48, 49 in 50, ki določajo, da po 6 mesecih, ko je postal brezposeln, izgubi vse pridobljene pravice v blagajni. Rudarju je treba zavarovati pridobljene pravice v zavarovanju; 5. novi rudarski zakon naj predvideva določbo, po kateri so rudarska podjetja dolžna iz čistega dobička prispevati gotove znesku v fond za podpiranje brezposelnih rudarjev. Obstoječe c Iredl e o pobiranju doklade za t rzi dela je treba spremeniti v toliko, da morajo pol. jetniki plačati večkratni znesek obremenitve rudarja. Tudi v rednih dr""’ ovinskin proračunih naj se določijo vsote za podpiranj brezposelnih rudarjev, ki sr naj vsu’.;o letu določijo za omci).- ,,p fonde: 6. želeti je, da že’ zni-šVn uprava vrši svoja naroč" : po gotove-" načrtu, Ki bi omogočal pravilno funkcioniranje produkcije, tako da radi neenakih nari>čil v pi-sameznlh mesecih ne bi trpele stotine delavcev z rodbinskimi člani. Pogajanja o dobavnih pobojih zn novo dobavno d a pričeti v pravem času, tako da je v primeru nesporazum« mogoče pravočasno zaposliti rudarje v onih rudnikih, ki sprejemajo nar "''a; 7. za omogorenje večje porabe in produkcije domačega pr.moga je želeti, da daje država domačim paroplovnim družbam subvencije v premo«ru v denar- ju; 8. glede a težko krizo in padanje cen, ki le v rudarstvu splošen pojav, kakor tudi z ozirom na kakovost domačega piemoga, ki krizo produkcije še poojstruje, je mogoče razvoj domačega rudarstva zasigurati samo s tem, da se s predelavo dvigne kakovost domačega premoga in ako se pristopi k predelavi premoga na bencin, koks in druge kemikalije Iz trboveljskega revirja se je udeležil te konference kot zastopnik rudarjev, načelnik II. skupine rudarske zadruge g. Jakob Štruc. Za rudarsko delavstvo trboveljskih rudnikov je brez-dvoma največjega pomena 6. točka predstoječe resolucije, ki govori o rednih naročilih premoga od uprave državnih železnic, ker bi bila premogovna kriza v rudarskih revirjih na mah odstranjena, če bi uprava državnih železnic dala tem rudnikom večja naročila premoga. Neprecenljiva škoda v Sodražici Sodražica, 2. avgusta, Skoda po neurju je neprimeroma večja, kakor se je prvotno domnevalo, ker je ni bilo mogoče hipno ugotoviti ia preceniti. Povsod je videti strahotno razdejanje viharja,, ki je deloval z vso silo. Podiral ia lomil je drevesa, kozolce in razkrival strehe. Občinski hiša je vihar odnesel z ene strani 14 vrst opeke, tako, da so ostale le še 4 vrste. Ravno tako ni praza-našal drugim streham. Saj je raznašal vihar plotove, deske, torej vse, kar je bilo mogoče razdejati. Kogar je zalotil na prostem, se je moral z vso silo oprijemati, da ga ni odnesel. Na gasilnem domu je streho, ki je bila Iz pločevine, vihar odnesel nad 100 m daleč in je padla na sleme sokolske telovadnice. Umevno je, da je prizadejal padec pločevine veliko škodo. Odpiral je okna in le z veliko težavo ata marsikje udržala dva moža vrata, da jih ni vihar šiloma odiprl. — Da je bila toča debela, kakor oreh, smo že v zadnjem poročilu omenili. Koliko škode je napravila na polju I Vse je uničeno : krompir, pesa, proso, koruza... O sadju ni nikakega govora več pri nas. Ker če ni vihar podrl drevesa, polomil veje, je pa toča oklestila sadno drevje tako, da ni skoro več lista na drevju. Ostale so le okleščene veje, ki žalostno štrlijo in pričajo o strašni katastrofi. — Mnogo večjo škodo je napravila toča na šipah. Kjer je razbila šipe, je voda e točo vdrla v sobe. Pri nekih posestnikih je toča pobila do 50 šip, na vsem poslopju g. Fr. F. pa je pobila 112 šip, kar je dovolj zgovorna Številka o tej strašni toči. Strašno neurje s točo in viharjem je trajalo le kakih 6—10 minut, deževalo in lilo pa je še kake pol ure. Prebivalstvo je obupano spričo razdejanja in potrebuje pomoči. Sena tako ni bilo veliko in živino bo moralo aili prodati ali pa drago plačevati seno — sedaj pa še ta elementarna nezgoda. Kakor se čuje, bo prišla komisija iz Kočevja, da na licu mesta ugotovi nastalo škodo ter po možnosti pomaga temu nesrečnemu ljudstvu. Odkritje Cankarjevega spomenika Program odkritja Cankarjevega spomenika Je sledeč: Sobota, dne 9. avgusta: Ob M 20. uri se vrši koncert godbenega društva na glavnem trgu Nato sledi bakljada z glavnega trga do »Društvenega doma«, nakar se vrši »Slavnostna akademija« v Rokodelskem domu. Spored akademije je sledeč: 1. Otvoritveni govor: govori g. Franc Jurca, predsednik odbora za postavitev spomenika. 2. A. Grum: »Cankarju v spomin«, poje mešani zbor. 3. Govor: »Cankar in mati«, govori g. Fr, Ha-bš, cand. phil. 4. Smetana: »Iz moje domovine«, igra na gosli g. ravnatelj Karel Sancin. 5. Recitacija: Odlomek iz »Bele Krizanteme«, recitira g. Vinko Košmerlj, učitelj. 0. Emil Adamič: »Pri zibelki«. Mascagni: »Ca-valleria rustlcana«; obe pesmi poje ga. Jelica Vuk-Sadarjeva. 7. Govor: »Cankar na beraškem klancu«, govori g. Pavel Žnidaršič, cand. jur. 8. Anton Medved: »Naša zvezda«, poje mešani zbor. 9. Dvofak: »Slovanski ples«, igra na gosli g. ravnatelj Karel Sancin. 10. Recitacija: »Ministerijalna komisija«, recitira g. Mr. Ph. Stanko Hočevar. 11. Anton Sajovic: »Pesem o tkalcu«. Dvofak: »Rusalka« — »Mesec, ki nemo zreš«, poje ga. Jelica Vuk-Sadarjeva. 12. Govor: »Cankar popotnik«, govori g. Franr Plevelj, prokurist. 13. Recitacija: »Tuja učenost«, recit. g. Pavle Japelj, učitelj. 14. Alegorija. G. Sancina spremlja na klavir ga. Sancin jvn. Go. Jelico Vukovo spremlja g. Slavko Gium, slušatelj kraljeve muzičke akademije. Nedelja, dne 10. avgusta: Naslednjega dne v nedeljo, dne 10. av ,'usta bo ob 5. uri zjutraj budnica po trgu, ob |»ol 9. uri sprejem gostov na glavnem trgu (p > prihodu vlaka); ob 10. uri se bo brala maš« zadušnica za Ivana Cankarja pri Sv. Trojici. Po maši bo sprevod odšel do rojstne hiše, kjer bodo odkrili spominsko ploščo, nakar bo sprevod odšel k spomeniku, kjer se bo vršilo slovesno odkritje od 11. do 12. ure. Kri odkritju bo držal slavnostni govor pisatelj F S. Finžgar. Za njim bodo govorili drugi govorniki, ki se bodo prijavili. Po odkritju se vrši popoldne velika veselica na prostoru jj. Lenaršiča ob glavni cesti. Ob 15. uri bo koncert na veseličnem prostoru, ob pol 16. uri pa pričetek ljudske veselice. Vabimo vsa društva, da se slavnosti udeleže T Spremembe v železniški službi Za stalne so postavljeni uradniki I. kategorije, 9. skupine in sicer: tehnična uradnika: inž. Karis Boris, gradbeno odeljenje; inž. Franz Emil, gradbeno odelejenje; uradnik II. kategorije, 5. skupine: tehnični uradnik Sepin Ivan, progovna sekcija Ljubljana glav. proga gradnika III. kategorije, 4. skupine: strojevodja Pirkovič Ivan, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; nadzornik proge Jeras Karel, progovna sekcija Novo mesto; zvaničniki I. kategorije, 4. skupine: vozovni preglednik Celofiga Jakob, kurilnica Maribor; Dereani Viktor, kurilnioa Ljubljana I glav. kol.; Legat Pavel, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Braune Ivan, kurilnica Ljubljana I glavni kol.; Uhan Anton, kurilnica Maribor; strojevodja Oman Franc, kuriln. ekspozitura Zidani most. Zvaničniki II. kategorije, 3. skupine: tovorni sprevodnik Gostenčnik Jurij, Maribor glav. kol.; Mulej Stefan, Celje; Orel Janez, Ljubljana glav. kol.; Mohar Jožef, Ljubljana glav. kol.; kurjač Halozar Anton, kuriln. ekspozitura Zidani most; Klinar Blaž, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Vinčar Jožef, kuriln. ekspoz. Pragersko, Dečman Vincencij, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Pačnik Lenard, kurilnica Maribor; Paljevec Franc, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Jerič Franc, kuriln. ekspozitura Pragersko; Brezovšek Ignac, kuriln. ekspozitura Zidani most; Štepec Ivan, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Zalar Anton, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Košenina Franc, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Kos Matija, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Krajnik Jožef, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Mesarič Franc, kuril, ekspoz. Pragersko; Medved Alojz, kuriln. ekspoz. Pragersko; Strumelj Anton, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Rozman Ivan, kuriln. ekspoz. Zidani most; Verbajs Franc, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Pleteršek Ivan, kurilnica Maribor; Benko Ivan, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Pivk Janez, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; Skobe Franc, kuriln. ekspoz. Zidani most; Rakovec Ferdinand, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Petrovčič Anton, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Podlesek Dionizij, kuriln. eksjjoz. Zidani most; Verhovnik Janez, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Krznar Vincencij, kuriln. ekspoz. Zidani most; premikač Škerjanec Franc, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; blokovnik: Oreški Peter, Čakovec; desetar Ajdič Franc, progovna sekcija Celje; Antolino Franc, progovna sekcija Celje; Gašperlin Janez, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Kirn Jožef, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; čuvaj proge: Hozner Janez, progovna sekcija Novo mesto; Hribar Anton, progovna sekcija Ljubljana gpr. dol. proga; Okretič Jožef, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Škof Franc, progovna sekcija Ljubljana glav. proga; Kočar Franc, progovna sekcija Ljubljana gor. dol. proga; Rošer Jožef, progovna sekcija Maribor kor. proga; kurilniški zvanič-nik Primožič Jernej, kurilnica Ljubljana II gor. kol.; Ramovš Valentin, kurilnica Ljubljana I glav. kol.; vozovni preglednik Pantner Anton, kuriln. ekspoz. Zidani most. Spremembe pri pošti Postavljeni: za zvan. 8. skup. Ivan Lužar na Ljubljani 2; za služitelja 2. skup. Rudolf Jara v Trbovljah 1 in Darinka Grad v Šmartnem ob Paki. Premeščeni: rač. ur. II-3 Franc Leben in Alojzij Jurgele z direkcije pl. v Skoplje; pb. ur. II-3 Srečko Staut z Maribora 2 v Celje in Ivana Jež iz Sarajeva v Celje; pb. ur. II-4 Marija Redžič iz Prilepa v Mursko Soboto; pb. ur. II-5 Ervin Vilhar z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; pb. ur. III-8 Martina Čretnik iz Murske Sobote v Prilep; zvan. 1. skup. Julij Gl!b» z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; sluz. 2. skup, Josip špeme iz Trbovlja 1 na Ljubljano 6, No-žika Tekavec iz Ljutomera v Šmartno ob Paki in Erna Stergar z Ljubljane 2 na Ljubljano 1. Upokojeni: pb. ur. 2. skup. Marija Knes, Antonija Petek, Ana Eržen, Alojzija Kopač, Iv steče s komaj dobrimi 2000 prebivalci ob začetku tega stoletja, je sedaj znano po vsej naši državi po svojih tovarnah sukna in platna, po premogovniku ter po svojih številnih podjetjih za izkoriščanje lesnega bogastva pokrajine. Krize zadnjih let so sicer povzročile zastoj v razvoju gospodarstva, bile so p atudi memento vsem, ki so mislili, da se v gospodarstvu da delati s političnimi metodami, ter so s takim svojim delovanjem upropastili cvetoča podjetja. Sedanja doba je kakor nalašč ustvarjena zato, da ustvari v Kočevju zopet dobre razmere, da ustvari zaupanje, da porodi sodelovanje vseh zmožnih faktorjev na preporodu gospodarstva v blagor mesta in celokupnega prebivalstva. Omeniti je treba, da Slovenci vse premalo pozornosti posvečajo kočevskemu ozemlju, Ozemlje je velezanimivo, posebno za turista, za lovca, za jezikoslovca, za folklorista itd. Slovensko planinsko društvo bi moralo ustanoviti tukaj svojo podružnico, ki bi se bavila specijelno z raziskavanjem prirodnih lepot pokrajine. Tu j? vse polno podzemskih krasot: kraških jam, ledenih jam itd., ki še po večini čakajo raziskovalca. Nemštvo je v tem pogledu veliko več storilo; vsako leto prihajajo semkaj znanstveniki iz Nemčije, dijaki srednjih in visokih šol, študirajo tu prilike, obenem pa vzdržujejo tisto potrebno vez med pripadn1’ : istega naroda, ki jo Slovenci tako bridko pogrešajo na Koroškem. Tudi ob proslavi 6001etnice se je priglasilo mnogo odličnih gostov iz Nemčije, Avstrije in drugih držav. Pri vse: tem proslavljanju se človek nehote upomni Koroške, zastraženega vojvodskega prestola in se vpraša, kdaj se brlo Slovenci na Koroškem lahko ta’ svobodno giba1: in tako praznovali svnie svetkovine, kakor naši Nemci? Pismo (Er. Josipa Wj'1ana Spoštovani odbor! Pred tednom dni sem prejel vaše povabilo na proslavo kočevske šeststoletnice. Zovete me, ni dvoma, kot tistega, ki je imel čast predsedovati dosedanjim kongresom evropskih nacionalitet od 1925. leta dalje, in sedaj načelujem odboru za pripravo šestega takega zborovanja, sklicanega na prve dni septembra. Prav ta poslednja naloga, ki,postaja tem obsežnejša in nujnej-, čim bolj se bliža dan našega sestanka, mi brani, v moje najgloblje obžalovanje, da se ne morem odzvati častnemu pozivu. Ko moram to naznaniti, dovolite, prosim vas, da vsaj pismeno kratko izrazim čuv-stva in misli, ki bi se z njimi udeležil tako pomembne slavnosti. — V svojstvu, kateremu pripisujem vašo pozornost, želim, (la bi -proslava kočevske šeststoletnice pomenila za oba prizadeta naroda popoln uspeh v zmislu njunega vzajemnega boljšega razumevanja in zbliževanja, in s tem hkratu tudi velik uspeh občne ideje, kateri služijo kongresi evropskih nacionalitet. Toda poleg naloge, ki me je združila na skupno delo z zastopniki najrazličnejših evropskih nacionalitet, in izmed teh v prvi vrsti z odličnimi predstavniki nemških manjšin iz raznih držav v osredju in na iztoku našega kontinenta, stopa za mene v ospredje prav ob kočevskem slavju moja Julijska Krajina, ki je v njej ne maloštevilen del našega naroda, če morda ne celo prvoselec, kakor nekateri trdijo in dokazujejo, vsekako že — za nasprotnike seveda šele — vsaj tisočdvesto let nastanjen, dvakrat toliko, kolikor Kočevci v svoji deželi. — Z odkritosrčno zahvalo za povabilo, prosim, sprejmite za sebe in svoje vrle kočevske rojake moje najtoplejše čestitke in najboljše želje k zgodovinskemu prazniku, ki ga ne slavijo samo s Kočevskim nemški bratje in sestre od blizu in daleč, nego tudi poveličujeta s svojimi simpatijami pod visoko zaščito samega kraljevega princa jugoslovanska vlada in ljudstvo. — Izvolite sprejeti zagotovilo itd. Na Dunaju, 30. julija 1930. Dr. Josip Wilfan. "Radie Radio Ljubljana, 3. avgusta: 8-00 slavnostna služba božja na Kongresnem trgu; 8-30 slavnostno zborovanje vseslovanskega gasilstva v zbornični dvorani Univerze; 10-30 slavnostni sprevod celokupnega gasilstva; 16-30 javni nastop češkoslovaškega in jugoslovanskega gasilstva na športnem prostoru Ilirije; 17-30 koncert jeseniške godbe; 20-00 poslovilni večer in koncert delavske godbe »Zarja«; 22-00 časovna napoved in poročila; 11-15 prenos z Bleda (Erich Herse); 23-00 napoved programa za naslednji dan. — V ponedeljek 4. avgusta: 12-30 plošče; 13-00 časovna napoved; 13-30 iz današnjih dnevnikov; 18-30 harmoniko igra g. Kokalj; 19-30 predavanje vseuč. prof. Vebra o sv. Avguštinu (v nemškem jeziku); 20-00 Puccini: La Boheme, opera na ploščah; 22-00 časovna napoved, napoved programa za naslednji dan. Glavni trg v Kočevju. Narodni dom ameriških Slovencev v Clevelandu, Kcugrcs slovanskih gasilcev Ljubljana, 2. avgusta. Drugi dan vseslovanskega gasilskega kongresa, ki je v splošnem veličastna manifestacija, je bil posvečen v prvi vrsti 60Ietnici obstoja ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, iz katerega se je razvilo danes tako mogočno jugoslovansko gasilstvo. V Ljubljani se je po intencijah in načrtih pokojnega Franja Barleta in drugih požrtvovalnih gasilcev zasnovala ideja, da se ustanovi mogočna organizacija sprva slovenskega, a po vojni jugoslovanskega gasilstva. Zato je bil današnji dopoldan posvečen tudi manoin pokojnega organizatorja gasilstva Franju Barletu. Vseh lepo uspelih svečanosti so se korporativno udeleževali odlični zastopniki češkoslovaškega in inozemskega gasilstva. Med slovanskimi gosti moramo omeniti tudi bolgarsko delegacijo z Ninče Petevom iz Sofije na čelu, dalje portugalsko gasilsko delegacijo z g. Villerjcm na čelu, zastopnika mestne občine Prage senatorja Martineca. Vsem velikim dopoldanskim svečanostim so prisostvovali tudi najstarejši slovenski gasilci poleg ljubljanskih častitljivih veteranov, g. Ignacij Merhar iz Dolenie vasi pri Ribnici in gospod Steudte iz Ptuja Sijajna proslava 60letnice ljubljanskega gasilstva Mestni dom že na zunaj kaže ob slavnostnih dneh kongresa izredno lepo lice. Ves prenovljen je hkratu okrašen z zastavami, cvetjem na oknih in transparenti, ki kažejo letnice 1870 do 1930. Vsak večer je krasno iluminiran. V izredno lepo okrašeni dvorani Mestnega doma se je točno ob 9. dopoldne vršil slavnostni občni zbor ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Nad okrašenim odrom je visela velika slika Nj. Vel. kralja Aleksandra I. obdana z državno trobojko in okrašena z zelenjem. Navzoči so bili zastopnik bana Dravske banovine banski svet. dr. Grasselli, mestni župan dr. Dinko Puc, zastopnik višjega deželnega sodišča v. s. sv, dr. Golia, višji državni tožilec dr. Peter Grasselli, upravnik policije dr. Guštin, predsednik notarske zbornice gosp. Aleksander Hudovernik, predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik, mestni fizik dr. Mavricij Rus, univ. prof. dr. Metod Dolenc, konzularni zbor, tako avstrijski generalni konzul dr. Pleinert, češkoslovaški konzul dr. Rcssl in belgijski konzul doktor Dular. Prisotni -so bili dalje zastopniki raznih ljubljanskih korporacij in društev, tako za Sokola kraljevine Jugoslavije dr. Riko Fux, Milko Krapež in Stane Flegar, a za glavni odbor Rdečega križa predsed. dr. Krejči. Poleg mnogih gasilcev so bile navzoče tudi samaritanke. Naravno, da so bili v polnem številu navzoči člani inozemskih gasilskih federacij, tako Francije, Belgije, Češkoslovaške, Poljske, Bolgarske, Portugalske in Litvanske. Načelnik ljubljanskega Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. Josip Turk je otvoril slavnostno zborovanje s pozdravom vseh odličnih zastopnikov ter je nato izvajal: Kot načelnik prvega Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva vas prisrčno pozdravljam ter vam kličem radostno dobrodošlico. 60 let je poteklo, kar je tedanji mestni župan dr. Josip Zupan pozval ljubljansko prebivalstvo, naj se po zgledu drugih svetovnih mest združi v organizaciji prostovoljnega gasilstva. Veliko število dobrosrčnih in uvidevnih ljubljanskih meščanov se je odzvalo temu pozivu in kaj kmalu je bilo ustanovljeno prvo gasilno društvo, kateremu je krepko in junaško stopil na čelo naš nepozabljeni meščan, blagopokojni tovariš Doberlet Fran, ki je ustanovil, organiziral in vodil naše društvo dolgih 13 let, nakar je za dobo 13 let nasledil velezaslužni načelnik, istotako že blagopokojni tovariš Štricelj Ludvik, ki je društvo uspešno vodil do svoje prerane smrti (22. V. 1913.). Po njegovi smrti je društvo izbralo mene za svojega načelnika in vodil sem društvo do svetovnega prevrata, nakar so društvu za kratko Mestno dobo 4 let načelovali pokojni tovariš Dintar Anton ter še živeča Križnar Ivan in Hojnn Janko, nato pa se je društvo ponovno zaupalo meni. Tako mi je danes dana častna naloga, da v imenu šestdesetletnega jubilanta pozdravim njegove mile goste in se iskreno zahvalim za tako častno in številno udeležbo. Ljubezen do bližnjega, srčna želja pomagati trpečemu v nesreči, je združila pred 60 leti ljubljanske samaritane v velevažno institucijo: v prostovoljno gasilno in reševalno društvo. Človekoljubno delovanje društva Kaj znači to društvo za mestno občino ljubljansko in njeno prebivalstvo, ve vsakdo, ki le malo pozna delovanje, namen in smoter prostovoljne gasilske organizacije. Milijone in milijone narodnega premoženja je že društvo otelo pogubi v dobi svojega obstoja. Koliko in kako strašnih požarov so že omejili ljubljanski gasilci, koliko imetja in premoženja so že rešili. Ni bilo požara, ni bilo povodnji, ni bilo potresa, ni bilo katastrofe in nezgode v Ljubljani, kjer bi ne nastopili ljubljanski gasilci in ne bi krepko ter junaško posegli vmes. Bilc so neverjetne žrtve, o katerih čujemo danes le še v pravljicah. Koliko tisoč in tisoč, da milijon in še več ranjencev in bolnikov pa so neutrudljivi ljubljan- ski gasilci prevezali in prenesli v bolnice in iz bolnic med svetovno vojno! Da, težko in naporno je bilo to 601etno delovanje ljubljanskega gasilstva, vendar pa polno tolažbe in pomoči, polno junaštva in kreposti, polno svetega navdušenja za vzvišeno gasilsko idejo. S krvjo svojih vnetih članov je društvo dokazalo, da dobro čuva in hrani evangelij, ki ga je prejelo od svojih ustanoviteljev, da njegovi člani niso paradni gasilci, ampak možje, ki ne žrtvujejo le svojega zdravja in svojih moči, temveč tudi svoje življenje za srečo in dobrobit svojega bližnjega, svoje okolice in svoje ljubljene domovine. Ljubljansko gasilno društvo je matica slovenskega srca, da tudi jugoslovenskega gasilstva sploh, kajti ono je po svojih agilnih prvobori-teljih razširilo gasilsko misel sirom cele naše domovine. Od svojega začetka do danes je društvo živelo in delovalo izključno le za narodno blaginjo ter ni nikdar krenilo s poti, ki so mu jo začrtali njegovi veliki ustanovitelji. Čeprav živimo v dobi krutega boja za vsakdanji kruh, čeprav brodimo po ogabnih mate-rijalističnih mlakužah, vendar lahko s ponosom trdimo, da vkljub temu ideja prostovoljnega gasilstva še vedno uspeva, kajti naše društvo šteje danes po 60 letih svojega obstanka še vedno nad vse častno število vrlih mož in mladičev, ki se hočejo prostovoljno in brezplačno žrtvovati delu iz ljubezni do bližnjega in do svoje ljubljene očetnjave. Zagotavljam vas, čestita gospoda, da bo ljubljanski gasilec ostal zvest svojim prednikom, da bo ostal junaški in neustrašen borec doma, ostal pa bo tudi zvest in zanesljiv prijatelj in drug vsem gasilcem sveta, zlasti pa bo ohranil trajne bratske vezi z vsemi slovanskimi gasilci. Prosim vas, čestita gospoda, sprejmite to naše odkritosrčno zagotovilo in podpirajte nas v naši plemeniti borbi za nesebično ljubezen in pomoč. Priznanja in odlikovanja Tajnik Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. E. Gostiša je nato med slavnostno tišino prečital imena odlikovancev, katerim je društvo v priznanje njih zaslug podelilo diplome odnosno kolajne. Odlikovani so bili: Za častna člana: stolni kanonik in gasilski kurat dr. Mihael Opeka in mestni fizik dr. Mavricij Rus, s spominskimi kolajnami: starosta vseslovanske gasilske zveze gosp. Adolf Seidl, predsednik francoske gasilske federacije gospod Guesnet, predsednik poljskega gasilskega save-za inž. Twardo, zastopnik mesta Prage senator Josef Martinec, tajnik vseslovanskega gasilskega saveza Machaček, starosta Jugoslovanske gasilske zveze Josip Turk, predsednik Jugoslovanskega gasilskega Saveza Marijan pl. Hržič, načelnik posavske gasilske župe Rihard Engels-berger, predsednik gasilskega saveza za Srbijo in Južno Srbijo inž. Trčka, podpredsednik hrvat-sko-slavonske gasilske zajednice Nikola Hribar, komandant hrvatsko-slavonske gasilske zajednice Ivo Gress, predsednik bosansko-hercegovske gasilske zajednice Ilija Pintar, I. blagajnik prostovoljnega gasilskega društva v Ljubljani Stanko Pristovšek, član istega društva g. Janko Ho-jan, člani Prvega prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva v Ljubljani Ivan Perme, Fran Medic, Josip Lapajner, Ivan Tomažič, Anton Pritekelj, poveljnik ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Milko Hojan, tajnik prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva Engelbert Gostiša in namestnik poveljnika ljubljanskih prostovoljnih gasilcev Franjo Mežek. Pozdravi in čestitke Nato so k 601etnemu jubileju čestitali mestni župan dr. Dinko Puc, ki je v svojem lepem govoru zlasti povdarjal človekoljubno delovanje društva od prvih početkov do danes. Omenil je tudi, da je občinski svet podelil izredno čast ljubljanskega meščanstva zaslužnim gasilcem gg. Josipu Breskvarju, Franu Kaduncu, Tomažu Kavčiču, Antonu Kavčiču, Ivanu Severju in Antonu Zgoncu. Vsi ti gasilci so dostikrat tvegali svoje življenje, da so Ljubljano obvarovali pred požarnimi katastrofami. V imenu vseh gasilcev se je zahvalil g. županu gasilec Breskvar, nakar so čestitali društvu še starosta Vseslovanskega gasilstva g. Adolf Seidl, predsednik poljske gasilske zveze inženir I wardo, tajnik Vseslovanske gasilske zveze Machaček in dalje v imenu bolgarskih gasilcev Ninče Petev, zastopnik litvanskih gasilcev gospod Skulte, zastopnik mesta Prage Martinec in starosta Hrvatsko-slovanske gasilske zajednice Marijan pl. Hržič. Zastopnica slovenskih žena ga. Schottova je čestitala k jubileju društva v imenu vsega narodnega ženstva ter je pozivala gasilce, da še nadalje delujejo za blagostanje človeštva. V imenu JGZ je čestital društvu I. podstarosta g. Vengust iz Celja. Sokolstvo ljubljanskim gasilcem G. Milko Krapež je v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije čestital ljubljanskim gasilcem k njih 601etnemu jubileju s kratkim a prav prisrčnim govorom, ki ga objavljamo. V čast si štejem, da vam zamorem častitatl ob priliki vašega jubileja o priliki vaše 601etnice in razvitju prapora, v imenu Sokola kraljevine Jugoslavije. Zgodovina vašega delovanja v Odletih je velikanska. polna požrtvovalnosti, poguma in pa bratske ljubezni. Vprašam vas, dragi mi gasilci, kje si pa človek prisvoji, okrepi, ravnokar imenovane lastnosti. Odgovor jo enostaven, v sokolskih telovadnicah, tam dragi moji je hram vseh imenovanih lastnosti, katere vi pri vsaki priliki pokažete. Biti član tako požrtvovalne človekoljubne organizacije, kakor je ravno vaša, je vreden le tisti, kateri je prepojen z lastnostmi, katere sem ravnokar omenil. Pride pa čas, ko ni v plamenu hiša, vas, trg, mesto, pač pa domovina, tedaj pohitimo ramo ob rami na kraj nesreče, ter damo vso svojo zmožnost, neustrašenost in bratsko ljubezen našemu bratu prvemu Sokolu, pokrovitelju da- našnjega kongresa, in celi njegovi hiši, Nj. Ve), kralju Aleksandru I. Ter kličem Njemu in celi njegovi hiši ter vsem vam na pomoč krepki Zdravo! Šemi, predsednik Vseslovanskega saveza. Svečana blagoslovitev društvenega uranov” Po končanem slavnostnem občnem zboru je bila na trgu pred Mestnim domom svečana blagoslovitev krasnega društvenega prapora. Starosta g. Josip Turk je uvedel blagoslovitvene ceremonije s kratkim nagovorom na vse navzoče ljubljanske in ostale gasilce. Stolni kanonik, gasilski kurat dr. Mihael Ope ka je za tem imel prav lep in globoko segajoč in velepomemben govor, v katerem je zlasti povdarjal veliko humano delo našega ’!■■■, za človeštvo. Glavni cilj gasilstva je priti thiz njemu na pomoč. V skupnosti je moč, s katero gasilstvo pomaga bližnjemu v njega največji nevarnosti. Prapor, ki ga danes blagoslavlja, je velikega simboličnega pomena. Gasilstvo je priseglo na ta prapor. Imamo različne prapore, bojne, kulturne in humane. Vsak, kdor zapusti prapor in prelomi prisego, je usknk. a unam. Mahaček, tajnik Vseslovanskega saveza. da med vami ni nobenega, ki bi ta lepi prapor zapustil. Prapor je tudi zunanji znak velike gasilske ideje. Zato kliče vsem gasilcem: Na pomoči Dr. Mihael Opeka je nato blagoslovil prapor, ki ga je držal krepki zastavonoša gasilec Blatnik, kateremu je pomagal tudi zastopnik tvrdke Jaroslav Neškudla g. Mirko Tratnik. Po blagoslovitvi je imela kumica, dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva kratek nagovor, v katerem je častitala društvu za lep napredek ter je želela, da bi bilo naše gasilstvo vedno v obrambo Nj. Vel. kralin kraljevske rodbine Karadjordjevičev. Km prjvezala n8 prapor prvi trak, a za .............. kratkimi na- govori vezali trakove starosta vseslovanske gasilske zveze g. Adolf Seidl, v imenu poljshih gasilcev je pripel na prapor lepo odlikovanje inž. Tvvardo, dalje g. Vengust za JGZ in gosnod Voller za Maribor, pl. Hržič za hrvatsko-slavonske gasilce. Nato se je vršilo zabijanje žebliev. Na drog je bilo zabitih okoli 130 žebljev domačih in drugih jugoslovanskih gasilskih društev. Med drugimi so zabili žebelj I,Ivančič Omei iz Jajca, Rihard Engclsherger iz Krškega. Ivan Habjan iz Ljubljane, Engelbert Gostiša iz Ljubljane, načelnik društva iz Guštanja, za njim iz Hrastnika, Joško Hubad iz. Ljubljane. n»č |nik društva iz Karlovca, iz. Kranja.,iz. Maribor... iz Mežice, Mirko Tratnik za tvrdko Jaroslav Ne- Starešinstvo Jugoslovanske gasilske zveze. Dnevne vesli — Vsled številnih in pomembnih nedeljskih prireditev, zlasti vsled gasilskega kongresa, smo se odločili, da iadamo izjemoma tudi v ponedeljek redno številko ^Jugoslovana«, da bodo naši naročniki ta- ;oj informirani o nedeljskih dogodkih. — Jredništvo »Jugoslovana«. — Poklonitev Napoleonovemu neznanemu cojaku. Danes v nedeljo ob 8.15 bo položil g. major Guesnet, predsednik narodne federacije francoskih gasilcev in vladni delegati francoske republike na kongresu gasilcev v Ljubljani, na spomenik »Ilirije«, tam, kjer počivajo zemeljski ostanki Neznanega Napoleonovega vojaka, šopek cvetlic. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj je bilo po večini krajev naše države jasno. Najvišja temperatura je zna-š v Splitu 33, v Skoplju 30, v Beogradu 26, v Zagrebu ln Sarajevu 25, v Ljubljani 22.8, v Mariboru 22.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5 mm, temperatura je znašala 11.4. — Pomoč novorojenčku in dojenčku, knjiii« o negi, vzgoji, prehrani, higijeni otru, o prvi pomoči otroku v nezgodah ln boleznih *e dobi za nizko ceno v vseh knjigarnah. Ejubljana ■ Vpokojitve pri Mestni hranilnici ljubljanski. Pri Mestni hranilnici so stopili v trajni pokoj sledeči uradniki Mestne hranilnice ljubljanske: višji kontrolor Josip Kuralt (po dejanskih 40 službenih letih), knjigovodja Fran Abulner in blagajnik Anton Šušteršič. Pri tej priliki jim je mestni zastop izrekel zahvalo in I -'znanje za rHlgoletno zvesto in marljivo službovanje. ■ Trak kumice Franje dr. Tavčarjeve, ki je bil podarjen gasilski zastavi, je izredno lepo delo. Narejen je iz rdeče težke svile. Na gornjem delu traka je vdelan medaljon r, ljubljanskim grbom v barvah. To delo je gobelin. Obkroža ga zlata vezenina. Pod meda']onom je državna trobojnica, obrobljena z zlato vrvico. Tod tem je napis, ki je vezen v zlatu. Začetne črke so vezene v isti tehniki kakor čelniki starinskih avb in so zaradi tega zelo lepe. V začetnicah so vdelane emajlirane folije, ki so videti kakor biseri in dragi kamni. Ob straneh vt »jo svilene trobojne vrvice. To prelepo delo je izvršil Drž. osrednji zavod za žen. domačo obrt v Ljubljani. ■ Važno za trgovine i delikatesnim blagom fn *a mlekarne. Banska uprava sporoča: »Na prošnjo Jugoslovanske gasilske zveze. Kongresnega odbora v Ljubljani, dovoljujom iz prehranjevalnih ozirov glede na pričakovan Izreden dostop ljudi v Ljubljano v nedeijo 3. t. m., da smejo ta dan v okolišu policijska uprave ljabljansk' za katere velja sicer nodeljski poči Jk v« 'ie.ovrd čas, obntorati trgovine z de^katesaaii hi mlekarne t^r p-karno, prodajalni' kruh« tu ča smejo ve« ta dan Izdelovati sveži kruh. Trpc^ine z delikaue^ml srn*‘o biti ta da i odprto do 21. ure. — O ton naj »e ob-vesiijo zninteri*iii«nl obrtniki.« -• Po odredbi bana dr. Marn, 1. r. fflLaueibov m Odlikovanje policijskih stražnikov in uslužbencev. V soboto dopoldne so imeli na tukajšnjem policijskem predstojništvu lepo slovesnost izročitve odlikovanj, katera je ob navzočnosti nadzorstvene straže ter gg. Finžgarja In Kralja izročil odlikovancem g. nadsvetnik Vekoslav Keršovan. Zlato svetinjo za vestno službovanje sta pAjela okoliška nadzornika gg. Srečko Saksida in Ivan Valič, srebrno svetinjo pa zva-ničnica ga. Ivanka Fistrovec-Fabič ter višji stražniki gg. Leopold Silič, Ciril Hren in Makso Hlad. m Slovesna otvoritev Počitniškega doma kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju. Danes v nedeljo bo v Šmartnem na Pohorju slovesna otvoritev Počitniškega doma kraljice Marije, ki je bil ustanovljen po Društvu za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru s pomočjo prostovoljnih prispevkov ter podpor mestne občine mariborske in banovine. Slovesnost se bo izvršila po sledečem programu: Od 8. do 10. ure bo odbor »prejemal goste; ob 10. uri bo šmartinski župnik g. Sinko blagoslovil vse objekte, na kar bo na prostem tik Pohorskega doma daroval sveto mašo; ob pol 11. ure bo gospa Maistrova govorila pozdravni in otvoritveni govor. Svirala bo originalna pohorska muzika. Otvoritve se po dosedanjih prijavah udeležijo: g. general Živko Stanisavljevič kot zastopnik Nj. Vel kraljice Marije, načelnik ministrstva za narodno zdravje g. dr. Katičič, prof. otroške klinike v Beogradu g. dr. Ambrožič, načelnik soc. zdr. odseka banske uprave v Ljubljani g. dr. Dolšak, podban g. dr. Pirkmajer, župan g. dr. Juvan, podžupan g. dr. Li-pold, vodja Higijenskega zavoda v Ljubljani g dr. Pirc itd. m Pevci Glasbene Matice pri otvoritvi dečje kolonije. Otvoritve počitniškega doma Kraljice Marije v Šmartnem na Pohorju se danes v nedeljo udeležijo tudi pevci Glasbene Matice, ki se odpeljejo iz Maribora z avtobusom z Glavnega trga ob 6-45. m Naznanilo. Sokolsko društvo v Studencih pri Mariboru priredi 17. t. m. svoj letošnji letni društveni nastop. m Gostovanje članov mariborskega gledališča. Po uspelih večerih, ki so jih prirejali člani našega gledališča v mesecu juliju po mnogih krajih Dravske banovine, pričnejo te dni z novo turnejo in bodo v četrtek 7. t. m. nastopili v Murski Soboti, v petek 8. v Ljutomeru, v soboto 9. v Radencih in v nedeljo 10. v Mali Nedaiii. Na tura«« oMiftpijo; Stjepan Ive- lja, Štefka Fratnikova, Franjo Tovornik in obenem kot vodja Pavel Rasberger. Na sporedu so koncertne, operne in operetne arije ter kratke komedije. m Špeharski trg. Na 35 stojnicah je bilo na sobotnem špehar9kem trgu 67 zaklanih svinj, 5 zaklanih telet in 153 kg svinjske drobovine. Tržno nadzorstvo, ki je drobovino pregledalo, e zaplenilo več kilogramov pokvarjenih pljuč. m Mariborski skavti. »Volčiči in »Izvidniki«, ki so taborili v dveh taboriščih pri Mozirju, ter skavtinje, ki so taborile pri Braslovčah v Savinjski dolini, so se v petek zvečer vrnili v Maribor. m Današnje prireditve. Od 11. do 12. ure koncert' »Drave« v parku; ob 15. uri_ veselica kolesarskega društva »Perun« v gostilni Lobnik v Radvanju; zvečer Je v Grajskem kinu repriza veledela »Zena na mesecu«, v kinu »Union« pa ljubezenska drama »Morala krog polnoči«. m Izkrivljena vest »Neue Freie Presse«. Dunajska »Neue Freie Presse« od petka prinaša po »Korespondenci Herzog« vest, v kateri omenja tudi naš list, da v mariborskih hotelih uslužbenci tudi s tujci ne smejo govoriti nemški. Ta vest je popolnoma izkrivljena in zlonamerno lansirana v svet. Svoječasna odredba tukajšnje policije pravi samo, da je dolžnost vseh uslužbencev gostiln, hotelov itd., da vsakega gosta pozdravijo najprej v državnem jeziku in šele, če gost tega ne zna, občujejo ž njim nemški ali kako drugače. Samo o tem smo pa tudi mi govorili, ko smo poročali o izzivalnem nastopu nekega hotelskega vratarja napram nekemu odličnemu Cehoslovaku, ki je sam zahteval, da govori uslužbenec ž njim slovenski. m Racija. Radi potepuštva je policija v četrtek aretirala 6, v petek pa 16 brezposelnih delavcev. Od teh jih je bilo 8 oddanih sodišču, 2 sta bila poslana preko mestne meje, ostali so pa bili izpuščeni. m Originalna grožnja. V soboto zjutraj je neki prodajalec kruha v neki gostilni tako nem-škutaril, da ga je navzoči dr. R. upravičeno vprašal, če ne zna slovenski. Na to vprašanje je pa dal fant tak odgovor, da je dobil par zaušnic, kar ga je napotilo, da je odšel k bližnjemu stražniku in zahteval, da doktorja R. aretira, ker ga bo sicer dal v »Volksstimme«. m Morilec Rodoška aretiran v Mariboru. V petek krog 16. ure je tukajšnja policija aretirala 45-letnega čevljarskega pomočnika brez stalnega bivališča, Jerneja Korošca, ki je v nedeljo 27. julija v Ptujski gori z nožem tako nevarno ranil tamkajšnjega fanta Rodoška, da je v torek v bolnici v Ptuju umrl. Po zaslišanju je bil Korošec oddan sodišču. m Najden obešenec. V petek popoldne je neki dijak našel v sadovnjaku veleposestva barona Twiokla v Krčevini okrog 60 let starega moža obešenega. Pozvano orožništvo je neznanca preiskalo, vendar se doslej še ni dala ugotoviti njegova identiteta. m Vojaški ubežnik. V petek je bil tu aretiran radi potepuštva neki Ciril Podlipnik iz okolice Ptuja, pri pregledu listin pa so ugotovili, da ga vojaška oblast išče tudi kot ubežnika. Celje * Priobčevanje vojnega razporeda za občino Celje okolica se vrši v nedeljo 3. avgusta ob 7. uri zjutraj na zbirališču v Gaberju t. j. na dvorišču pri gaberskem gasilnem domu. Poživljajo se vsi lastniki konjev in volov ter oni, osebno k temu pozvani obvezniki, da se občevanju vojnega razporeda. Vsak neupra vičen izostanek je po zakonu kaznjiv. Aluminij asi a emajlirana modra, siva in rujava kuhinjska posoda vedno in v največji izberi edinole pri tvrdki Stanite Florjančič LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba 1 Čilija žrtev. V nedeljo 27. julija 8ta se peljali s kolesi 24-letna Ivana Kranjec in njena sestra k sv. maši. Doma sta v Spodnjih Ribcah pri Kresnicah. Na cesti sta se preizkušali, katera vod hitreje ter sta druga drugo prehitevali. Po neprevidnosti je Ivana zadela s kolesom ob obcaetni kamen in padla. Pri padcu se je težko poškodovala. Včeraj Je v ljubljanski bolnici umrla. Bilo je mirno in pridno dekle. Star šem naše sožalje! Nova službena obleka za državne uradnike S pravilnikom o službeni obleki za uradnike v resoru notranjega ministrstva se določa, da nosijo službeno obleko okrožni inšpektorji in uradniki I. in II. kategorije, ki službujejo nri sreskih načelstvih, sreskih ekspoziturah in državnih krajevnih policijskih oblasti vseb vrst. Službena obleka je svečana, vsakdanja in po letna. V pravilniku je natančno navedenv kakšni morajo biti: čepica, plašč, suknja (redingot), hlače, telovnik, srajca, ovratnik, kravala čevlji, rokavice in plašč. Na naših slikah vidimo uradnika v navadni obleki, s plaščem in brez plašča v svečani. Natančen popis obleke je v pravil.iiku, ki je bil objavljen v Uradnem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine, letnik I 54. kos z dne 25. aprila 1930. Trgovka z dekleti? Gradec pri Litiji je obi skala v petek popoldne potnica z zdravili proti revmatizmu. Pravila je, da ima tudi sredstvo za odpravo plodu. S seboj pa izvablja dekleta in jim obljublja dobre službe. Štirinajstletni Nadi Z. iz Gradca pri Litiji je obljubila, da bo jBtiSla > avtomobilom cm ato. do tem Da. da la bo odpeljala, če hoče, z aeroplanom na Dunaj v sanatorij, kjer se bo učila za zdravnico. Ker se Nada Z. ni hotela takoj odločiti, ji je ženska lastnoročno napisala svoj naslov, iz katerega e razvidno, da se piše Draga Dragar in je iz Maribora doma. Potnica je oblečena v sivo kri- lo, belo bluzo, preko ramen ji visi bel robec z rdečimi in modrimi pasovi. V eni roki nosi majhen potniški kovčeg, v drugi pa siv plašč. Prijavljena je orožnikom. Sokolska veselica. Za sokolsko veselico dne 15. avgusta v Svaroovi hosti v Litiji je dovolilo ministrstvo vsem posetnikom veselice če-trtinsko vožnjo na železnici. Pred veselico bosta odigrala Sokol Litija in Sokol Trbovlje na tuk. športnem igrišču prijateljsko nogometno tekmo. Na istem prostoru bo tudi telovadni nastop sokolskih članov in nastop članic, ki bodo izva-ale vaje z vesli. Vstopnina za veselico znaša 5 Din. Sodeluje godba Sokola I iz Ljubljane. Na sporedu so še ribolov, šaljiva pošta in ples. Inšpekcija Ponovič. V Boboto dne 26. julija si je pomočnik bana dr. O. Pirkmajer ogledal banovinsko veleposestvo Ponoviče pri Litiji. Veleposestvo Ponoviče, katerega je kupil že oblastni odbor, upravlja g. Ludvik Rupelj. Pod-bana je spremljal litijski župan g. Lebinger. Naliv in toča. V četrtek ob pol 8. uri zjutraj e pričelo močno deževati. Usula se je tudi gosta in precej debela toča, ki je pobila več šip. Toče je bilo toliko, da je bila še potem, ko se je že zdanilo, ob zidovju na debelo nasuta. Pobila je cvetice na vrtovih, po polju pa fižolovo cvetje. 'Ribnica Čebelarska podružnica je zgubila agilnega in »riljubljenega člana in podpredsednika Ivana lca. Odšel je na svoje službeno mesto. Vse dneve, če je le dopuščal čas, je presedel v čebelnjaku in opazoval svoje ljubljenke. Težko se je ločil od njih. Bodi srečen na svojem novem mestu in tudi tam ne pozabi svojih ljubljenk in nas. . Še nekaj o neurju in toči v ribniški dolini. Letošnje leto nas je Bog obsul z nesrečami. Tudi lepi naši dolini ni prizanesel. Z ledenim bičem je zamahnil preko skromnh polj, upognili so se klasi pod udarcem in padli. V Loškem potoku je toča potolkla vse. Vihar, ki je bil tukaj zelo močan, je prevrnil še skoro popolnoma nov kozolec. Grmelo je in treskalo, da se je zemlja tresla. V Žlebiču je strela udarila v drevo in oplazila obenem kozolec. Vendar pa ni prizadela večje škode. Sploh je v naši dolini kaj pogosto letos strela. V štirinajstih dneh je strela udarila na treh mestih: V Danah je udarilo v kozolec, v Podstenah je dve jagnjeti razklala do tal. V Sodražici si je zlomil nogo neki delavec. Pripeljali so ga na postajico Žlebi, da bi ga od tod spravili v Ljubljano v bolnico. Ker pa v Žlebiču na postaji ni na razpolago nosilnic, so ga morali odpeljati na prihodnjo postajo Ortnek. Kako to, da manjše postajice nimajo na razpolago nosilnic za ponesrečence, saj nesreča vendar ni izbirčna glede kraja. Prostovoljni prispevki za Malejevo mater. Ribničani so podvzeli akcijo za zbiranje prispevkov za mater tragično preminulega junaka A. Maleja. Doslej so nabrali okoli 600 Din. Hvala vsem plemenitim srcem, naj bodo vzgled vsemi Bled Odlikovanje. Odlikovan je bil za dvorske zasluge s srebrno medaljo gospod Kosmina Josip, detektiv iz Ljubljane. Čestitamo. Gasilske slavnosti v Ljubljani so v tej tujsko-prometni krizi tudi za naša letovišča veselo presenečanje. Od bratskih slovanskih udeležen-cev dobivamo že naročila za stanovanje, ker vsak bi rad videl, če pride v Jugoslavijo, ako že ne naše sinje morje, vsaj biser letovišč, rajski Bled. Mnogo gasilcev gostov se spominja gostoljubnosti Bleda med vojno, ko so bili ^ tu kot vojaki. Ponosni smo, da smo jim ostali v dobrem spominu. Želimo jim prijetno bivanje med nami in najlepše vreme. Naj bodo prepričani, da jim bomo pomagali, kar je v naši moči, da bodo odnesli v domovine najlepše spomine. Cjuslttni Ustanovitev Sokolskega društva. V nedeljo dne 27 julija se je vršil v Dobovi pri Brežicah, na pobudo brežiške sokolske župe, sestanek v ljudski šoli. Sklenili so, da se ustanovi Sokolsko društvo. Gostovanje mariborskih igralcev. V sredini ulija »mo po dolgem času zopet videli poklicne igralce mariborskega gledališča g. Ivelja, ;dč. Fratnikova, g. Tovornika in kot vodja g. tazbergerja. Priredili so gledališki in koncertni večer, ki ni bil dobro obiskan. Ugajali so vsi. Posebno si je osvojil srca na prvi mah g. Ivelja. Doslej še nismo imeli prilike videti mariborskih igralcev, bilo je takrat prvič, a menda ne zadnjič. Motorni čoln. Trije ljubitelji športa so 9l omislili majhen motorni čoln, ki vzbuja, rezoč valove Krke in Save, mnogo občudovanja. Cerknica Sumljiv potnik. Pretekli teden je hodil po Cerknici zelo sumljiv potnik. Ljudem je ponu-al v nakup večjo količino finega blaga za moške obleke. Z blagom vred je hotel prodati tudi skoro še nov kovčeg. Vse skupaj je ponujal za jako nizko ceno. Govoril je samo nemško in je navajal, da je potnik neke nemške tvrdke. Del. Pretekli teden smo dobili tudi v cirk-niški dolini nekaj dežja. Ampak tako hudo ni bilo, kot po drugih krajih. Zahvala. Krajevni odbor društva Rdeči križ v Guštanju se s tem najiskreneje zahvaljuje vsem darovalcem in nabiralcem dobitkov, prodajalkam srečk ter vsem onim, ki so količkaj priporne ;li, da je tombola minulo nedeljo tako sijajno uspela. Ob enem pa prosimo vse te dobrotnike, da ostanejo Rdečemu križu Se v nadalje zvesti in naklonjeni. Čistega dobička je bilo nekaj nad 3500 Din. Denar je že naložen za zidanje Zdravstvenega doma v Guštanju, Vsem še enkrat prav prisrčni »Bog plačaj«. Hogttška Slatina Telovadna sokolska akademija. Sokolsko društvo v Celju priredi v Rogaški Slatini 15. avgusta telovadno akademijo v letnem kinu. Opozarjamo na to prireditev vse tukajšnje prijatelje »Sokola«, kakor tudi vse goste, ki ftf žele lepega užitka ob telovadbi. Dolžnost vseh domačinov pa je, da posežejo med goste ter jih navdušujejo za ta večer, da bodo imeli priliko tudi inozemski gostje videti, kako nastopa »Sokol«. Želeti bi bilo tudi, da bi v večjem številu pristopali k Sokolu tukajšnji zdraviliški uradniki in nastavljenci, da se zopet utrdi sokolska ideja v teh krajih. Thpag&psko Na pomoči Gasilsko društvo v šikolah priredi v svrho kritja stroškov za motorno brizgalno veliko vrtno veselico z obširnim programom. Veselica bo danes v nedeljo, dne 8. avgusta v Stražgonci v gostilni g. Cenca. Nesreča na kolesu. V Podovi je gdč. Šešerkova peljala mleko na kolesu, s katerega pa je tako nesrečno padla, da si je zdrobila čeljust, roko in si zvila tudi nogo. Prepeljati so jo morali v mariborsko bolnico. Sprememba posesti. Župnik g. Šegula je prodal hišo g. Calofigi, železničarju, in sicer za 60.0000 Dif- Brežice lagor/e Nevihta z nalivi. Po vročih dneh je bila tudi pri nas v sredo proti večeru in ponoči nevihta z nalivi. Pomembne škode ni napravila, samo kopalcem ni pogodu blatna Medija im Sava. »Jugoslovan« se dobi dnevno v trafiki nasproti pošte; posamezna številka stane 1 Din, mesečno 20 Din. Jubilejna dirka »Save« Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« v Ljubljani priredi ob petletnem jubilejnem obstoju svojega društva dne 15. avgusta 1930. kolesarske dirke na športnem prostoru S. K. Ilirije ob Vi2. uri popoldne (zbirališče na Sv. Jakoba trgu). Nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo na prireditveni prostor. V slučaju slabega vremena se dirke prelože. Vsi prijatelji kolesarskega športa »o vljudno vabljeni. Po končanih dirkah se vrši razdelitev daril zmagovalcem v hotelu »Bellevue« ob 19-30 uri zvečer. Spored dirk: 1. Pozdravni krog vseh sode-lovalcev. 2. Dirka seniorjev 4 krogi, I. darilo, II. darilo, III. darilo. 3. Damska medklubska dirka: 3 krogi; I. darilo, II. darilo, III. darilo. 4. Dirke za klubova prvenstva kolesarskih društev: »Sora« Št Vid; »Ljubljanica« Dobrunje; »Zarja« Zg. Kašelj; »Triglav« Zadobrova-Sne-berje; 10 krogov. 5. Juniorska dirka »Save« 5 krogov, I. prehodni pokal, darilo in kolajna, II. darilo, III. darilo. 6. Glavna društvena dirka »Save«: 15 krogov, I. prehodno dirk. dvokolo »Biilis« in kolajna, II. darilo, III. darilo. 7. Medklubska juniorska dirka: 10 krogov, I. darilo, II. darilo, III. darilo. 8. Glavna dirka pododbora Ljubljana: 15 krogov, I. prehodno dirkalno dvokolo » Trophče de France« in kolajna, II. darilo, III darilo. 9. Glavna mednarodna kolesarska dirka: 20 krogov. I. dirkalno dvokolo »Styria« in kolajna, II. darilo, III. darilo, IV. kolajna. Splošna določila. Vse dirke se vršijo na prostoru S. K. Ilirije ob 15-30 uri. Prijave dirkačev do 11. avgusta do 18. ure v društveni pisarni, Karlovška cesta 4. Prijave za vse točke Din 10-—; poznejše prijave Din 20’—. 1. Vsak dirkač vozi na svojo odgovornost. 2. Dirka se po pravilih Koturaškega Saveza kraljevine Jugoslavije. 3. Dirka je odprta za vse člane klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškem Savezu kraljevine Jugoslavije. 4. Povratek na start se označi z daljšim zvo-nenjem. 5. Vsak dirkač dobi svojo številko z vplačilom po Din 10'—, ki se pri vrnitvi številke vrnejo. 6.Nalogom vodstva se ima vsak dirkač brezpogojno pokoriti. 7. Protesti se vpoštevajo najkasneje 10 minut po izvršeni točki z vplačilom zneska 50 dinarjev, kateri znesek se vrne, ako je protest odobren. 8. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spre« menihe programa. Za kol.in mot. društvo »Sava« v Ljubljani: F. Batjel, I. Rozina, A. Gregorči«, predsednik. tehm. vodja. tajnik. »Srfopnjice« 12 3 4 5 6 7 5 6 7 8 9 10 8 9 10 Besede pomenijo: 1. Naša reka — 2. tako bodi — 8. del očesa — 4. razkroj kake sestavine — 5. Abrahamov sin — 6. dirkališče na Bledu — 7. drevo — 8. reka v vard. in morav. banovini — 9. luknja, votlina (slikar) — 10. Me$tQ gb meji Bolgarije in Romunije, Maša kamena industrija Vrhnika, dne 31. julija 1930. Naš sotrudnik je danes posetil predsednika sekcije jugoslavenske kamene industrije v centrali industrijskih korporacij v Beogradu g. ing. Milana Lenarčiča, da se informira pri njem o razmerah te naše mlade, toda za moderno ureditev naših cest velevažne industrije. Gosp. predsednik je bil tako ljubezniv ter podal ta pojasnila: Naša kamena industrija se je razvijala pod Kelo težkimi okoliščinami. Deloma ima to svoje vzroke v tem, da nam narava ni v preobilici dala primernega izvrstnega kamnja in je odkrivanje najdišč združeno z velikimi žrtvami, deloma ima pa ta industrija premagati tudi druge težkoče tehnične in financielne narave, ker merodajni činitelji ne vpoštevajo državnih Interesov v zvezi z interesi te industrijske panoge. O današnji produkcijski sposobnosti naj »menim, da more naša industrija zadovoljiti prav vse potrebe preskrbe v naši državi. Tako nismo nikakor navezani na uvoz tujezemskib konkurenčnih produktov, kakor asfalt, tčr itd., nasprotno nam pa tak uvoz silno škoduje ter slabo učinkuje med drugim tudi na našo trgovinsko bilanco. Največja konkurenca je pač asfalt. Tekom zadnjega leta so oddali asfaltni indu-itriji vsled močne agitacije, reklame in neupoštevanja domačih prilik toliko javnih del, da je samo ena tvrdka dobila javnih naročil za okoli 164,000.000 Din. Ta dela so bila večinoma takega značaja in za take prilike, za katere bi bil naš domači kamen mnogo bolj usposobljen ne samo glede trajnosti (vsled tega mali amortizacijski obroki), marveč tudi glede stroškov letnega vzdrževanja in pa z ozirom na majhen riziko pri izvršitvi. S tem je domača kamena industrija predvsem pa zaposleno delavstvo usodepolno oškodovano. Temu dejstvu ne bi mogli ugovarjati, če bi bil asfalt v raznih oblikah, kakor valjani asfalt, topeka, trinolit, penetracija itd. v kakršnemkoli narodnogospodarskem, finačnem ali tehničnem oziru bolji, ko naš domači kamen. — Teb ugodnosti pa zgoraj omenjeni takozvani »moderni« načini utrditve cest v naših prilikah ne nudijo. Nasprotno I Znano je, da so pri srednje obremenjenih cestah trajni letni stroški, ki sestoje iz amortizacije prvotne zgradbe in iz stroškov letnega vzdrževanja, pri modernih utrditvah znatno višji (do 50% in več), kakor sorazmerni letni stroški utrditve z malimi kockami iz domačega kamna. Za utrditev težko obremenjenih cest so pa v naših razmerah zgoraj označeni načini sploh neuporabni. Merodajne činitelje in pa široko javnost se mora opozoriti na veliko škodo, ki ji preti spričo nepotrebnih in neracijonalnih skupnih stroškov ureditve ir -Hrževanja cest; vpošte-vati je pa tudi šk< Semu narodnemu gospodarstvu, ko gre v. .mr v tujino, dočim naš delavec po borzah dela zaman išče zaposlitve. In spričo vseh neuspehov na domačem trgu si poišče kruha v tujini, kjer ga navadno izrabljajo ter uničujejo njegovo fizično moč. Tisoč in tisoč delavcev gre leto za letom v Ameriko, Kanado, Argentinijo, Francijo, Belgijo itd., kjer delajo edinole za golo življenje, ne da bi mogli pomagati svojcem v domovini ali si pa kaj prihraniti. Mi pa v svoji gospodarski nepremišljenosti blažimo brezposelnost v tujini, rešujemo finančne krize tujcev — naš delavec pa Jadikuje, ker ne dobi dela. Seveda dobiva tu pa tam par dinarjev brezposelne podpore, kar je pa zopet na škodo državnih financ. Naša javnost in tudi naši poklicani merodajni Sinitelji nimajo radi nezadostnih izkušenj dovolj vpogleda v rentabiliteto posameznih sistemov utrjevanja potov. Predvsem je treba tu ugotoviti: a) koliko stane prvotna zgradbi; b) kako dolgo bo ta zgradba vzdržala; c) koliko stane letno vzdrževanje in d) katero obrestno mero je treba vzeti kot bazo presojevanja. Ko smo vse to uogotovili, moramo na podlagi gradbenih stroškov posameznih načinov in na podlagi ustaljene obrestne mere izračunati letni amortizacijski obrok tako, da je izdatek za gradnjo amortiziran z dovršeno življensko dobo posameznega načina. Tako izračunani renti prištejemo letne vzdrževalne stroške. Ta skupni znesek obremenjuje letni proračun. Ta končna skupna vsota je baza za presoie- Sledeča tabela nam predočuje na temelju 6% obresti zadevne podatke posameznih načinov utrjevanja potov. Podatki so vzeti iz naših domačih prilik ali iz analize priporočujočih tvrdk, kolikor jih poznamo. Kjer takih podatkov pri nas ni, so podatki vzeti iz tujine: Nemčije in Amerike. Seveda ni sigurno, kako bomo izhajali spričo pomanjkanja izkustva z zneski, ki jih navaja tuja statistika. Ker naša javnost in nači merodajni činitelji najbolj poznajo malo kocko (drobni tlak), so letni stroški posameznih načinov vsporedeni s stroški male kocke. Le na ta način dobimo pravo sliko njihove retabilitete. Tabela bazira na 1000 ton dnevne obtežbe z mešanim prometom (avto in konjska vprega), ima vršiti po potu. Predvsem moramo vpošteva-ti dejstvo, da dobra cesta zvečuje promet, tako Sistem utrditve Mala kocka ... 8 cm Mala kocka . . . 10 cm Beton, zgornji iz eruptivnega materijala 25 cm Termakadan ................. Asfalt-beton . . Tepeka 5 cm 6 cm 8 cm 5 cm 6 cm 8 cm Valjani asfalt v dveh sloja 3‘50 cm 7 cm Asfaltni makadam-penetracija Trinolit................. e c o» -a £ K/> u ° S -S O “ Din 147 — 165 — 125 — •10125 117-74 ‘136-80 171-40 11214 13820 17260 13942 6156 6108 i> = ’C o 1 £ to ji * Din —•10 — 10 •3-37 •243 941 •337 ‘3 37 559 •3-37 •337 4-86 611 8‘— S! o e «■ V. I- 30 30 •20 •10 10 •20 •20 10 20 20 15 5 5 « o6)U o- O O CO v© 0) n > _ S a2 e o S - -S • |£iS-Si Din 1068 11 99 1089 1375 1598 11-92 1494 1523 1505 1505 1436 1462 14-48 _.gjj 3« o«, oče c e/) **— ► Din 1078 1209 1426 1618 2539 15-29 18-31 2082 1542 1842 1922 20-73 2248 « ► TJ : ° ► ~ 5 _ k. M •B. o j* J £ o ? "35 tX 100-0% 112-2% 133-1% 1500% 235-0% 141-8% 169 9% 193-0°/, 143-0°/, 170-9°/, 178-0% 192-0% 2080% Op. Podatki z zvezdico * so posneli iz inozemske statistike, vendar fe vsled pomanjkanja Izkušenj dvomljivo, če se more pri nas izhajati z navedenimi svolami. Poleg vprašanja čiste rentabilitete je potrebno pri presojevanju posameznih načinov upoštevati še druge okoliščine. Prva je narodno gospodarska plat: koliko se pri enem ali drugem sistemu uporablja domača delovna moč in doma izdelani materijal. Z za-posljenjem domačega delavstva in domače industrije se okrepi naša notranja kupna moč in naš notranji Jtrg. Makadamske, betonske in kamene ceste so v tem oziru posebno važne, dočim škoduje našemu narodnemu gospodarstvu uvoz inozemskega materijala, kakor so asfalt, tčr itd. Nadalje so merodajne razne tehnične okol-nosti. Vpoštevati moramo: a) kako velik je riziko pri gradbi in koliko je potrebno točnosti v nadzorstvu, da je pravilna izvedba popolnoma zasigurana. Ravno v tem oziru si je pridobilo inozemstvo z modernimi metodami mnogo nesrečnih izkušenj. Predvsem moram opozoriti, da se pri nekaterih sistemih pojavljajo napake takoj po Izvršbi ali vsaj v garancijski dobi, kasneje do konca življenske dobe pa ni skoro nobenega popravljanja (mala kocka) — medtem ko imajo drugi sistemi ravno nasprotno karakteristiko, tako da nastajajo tekom let vedno večji stroški (asfalt, topeka itd.); b) je-li potrebno za kateri sistem pogostega vzdrževanja; c) je-li vzdrževanje dalj časa ovira promet; d) je-li potrebno za uspešno vzdrževanje po tem ali onem sistemu specijalno izvežbano osebje in specijalne stroje; e) s prometnega stališča moramo vpoštevati, je-li sistem vporaben na vsponih; je-li poraben za tisto vrsto in tisto množino prometa, ki se vanje rentabilitete raznih načinov utrjevanja potov. da se bo z izgradbo pota statistika obteženja dotičnega pota izpremenila. Nobenega dvoma pa ni, da je treba izbrati in priporočiti sisteme: a) ki so pri zgradbi najcenejši; b) ki pri enaki letni obremenitvi proračuna-no potrebujejo najmanj letne oskrbe in ki bi bili za promet najsigurnejši. Ce vpoštevamo vse te navedene momente, je tudi nestrokovnjaku jasno, da je način utrditve cest z domačim kamnom napram vsem inozemskim konkurencam na srednje in težko obremenjenih ' cestah popolnoma brez konkurence, tako da nimajo tuji sistemi z uporabo tujega materijala pri nas prav nobenih izgledov. Naša domača industrija kamna more z vso Hiffunostjo pričakovati, da se bo naša javnost izključno nje posluževala v svojo lastno korist. * Napisali in priobčili smo ta članek po izjavah našega prvega strokovnjaka na polju kamene industrije že vsled tega, ker se pri nas posebno v zadnjem času poskušajo z javnim denarjem razni tuji, za naše prilike še ne preizkušeni sistemi na veliko škodo naših javnih korporacij, pa tudi na škodo našega narodnega gospodarstva vobče. Sperf 6:1 Napredek? Brez dvoma. — Med prebivalci našega planeta je zelo razširjena vera, da obstojajo števila, ki prinašajo srečo. Tako je n. pr. 7 srečna številka — ako se ti v sanjah prikaže, boš doživel kako prijetno razočaranje v bližnji bodočnosti. Imamo pa slučaje, ko številka 7 ne pomeni Alan Hynd: ‘Dvojni umov na visohi železnici VIII. >Da, kaj je?« >Mi smo od policije.« >Ne morete me vtakniti v luknjo. Moja mati leži tu bolna — je na smrtni postelji.« >Nam je zelo žal... Barlow in Langhlin eta že mrtva...« Pantanove odločnosti je bilo kmalu konec, ko ga je okrožni državni pravdnik nekaj časa »pekel« na žareči žerjavici križnih vprašanj. To-le je izpovedal: »Oba Diamonda trdita, da sem sl jaz vso zadevo izmislil, kaj ne? Torej obadva sta dva nesramna lažnivca. Sama sta izkuhala vso stvari Od dne 26. decembrp 1922. pa do 22. unaja 1923. sem bil nastavljen ori Westend-banki, da bi skupno z mojim očetom delal kupčije. Preteklo nedeljo sem se slučajno sestal z Jožefom Diamondom, svojim bivšim sošolcem. Spraševal me je, kako spravljajo denar iz ene banke v drugo. Hotel je od mene zvedeti vse podrobnosai. Dejal sem mu, da je to zaupna zadeva, ki je ne smem povedati. Vse skupaj nisem takrat smatral za resno. Jožef tudi potem ni več silil vame in jaz sem na vse skupaj tudi pozabil. Pretekli mesec sem zopet srečal Jožefa v Westend-banki in zopet me je vprašal o denarnih transportih iz banke. Dejal mi je: »Ali imaš avto?« Pokimal sem in dejal, da stoji moj voz pred vratmi. šla sva nato skupno na cesto in se v mojem vozu odpeljala v njegovo tovarno zabojev v Man-hattanu. Tam sva ostala le nekaj minut in ko se je Jožef vrnil, sva ee peljala v Williams Bridge Road, kjer sva se ustavila pred neko nizko hišico. Tam sva naletela na večje število mladih ljudi. Kmalu je prišel tudi Morris Diamond. Govorili smo nekaj časa o transportiranju bančnega denarja. Naenkrat je neki meni nepoznan fant potegnil revolver, me silil k steni ter mi nastavil revolver na prsa: »Čuješ, ti se spoznaš, kako je s prenašanjem bančnega denarja. Daj nam pravi tip in mi ti bomo tudi kaj poštenega pustili. Ce nam pa daš tip, ki ne velja, te pa upihnemo. Nato sem jim poročal o transportiranju denarja iz banke. Nisem jim pa povedal resnice. Kasneje so me vedno znova vpraševali, če sem jim tudi v resnici vse po pravici povedal. Dva dni pred napadom, sta me pričakoval dva moža pred Westend-banko v avtomobilu, ki sem ju srečal v Brouxu. Povabila sta me v voz, nakar smo se odpeljali v Manhattan v Diamondovo tovarno. Tu smo dobili Morrisa. Morris mi je dejal: >Fantje so kar obsedeni, da izvedo pravi tip in se z njimi ni šaliti. Zato bi bilo pač bolje, če bi ti vse po pravici povedal.« Nato sem jim povedal, da prenašata denar Barlow in Langhlin. Jaz ee napada nisem udeležil in sploh nimam z njim nič opraviti. Tisti dan sem delal z očetom, ki ima malo prodajalno v Carmine-cesti na Manhattanu. — Po napadu sem govoril z Willyjem Friedom, ki je dejal, da je najboljše, če molčim. V zvezi s priznanjem bratov Diamond je policija napravila racijo na letno hišico v Brouxu. Pri tem se je ujelo v njeno mrežo več ljudi, med njimi tudi neki Lucciano, 21 let star fant. Lucciana so pričeli zasliševati, ki je izjavil čisto mimo, da je bil zaposlen pri Jožefu Farinu in njegovemu bratu, ki sta oba znana tihotapca z alkoholom. Centrala tega tihotapstva je bila po njegovi izjavi ravno v tej hišici. Lucciano, ki je večkrat tja prišel, je slišal pri neki takšni priliki, kako so se pogovarjali John Farino, oba brata Diamond, Pantano in De Saro o Westend-banki in o prenašanju denarja. On sam se je delal, ko da o stvari vse ve. Vsa ta zaslišanja so pokazala, da sta brata Diamond zvračala vso krivdo na Pantana, ta pa na druge. Nihče ni hotel biti pravi krivec. Dan za dnem je minil, policija je poznala vse podrobnosti zločina, prijeti je pa mogla le tri od petih oseb, ki so bile zapletene v umor. Prizorišče se sedaj prestavi nasproti Newyorka v Hoboken, ki pa leži že v drža- vi New Yersey. Dne 8. decembra 1923. Policijska uradnika Joseph Fulant in Josip Diordano, oba od bobokenske policije, sta dobila povelie sreče, temveč — tradicijo. Evo dokaza. V našem nogometnem športu je bila številka 7 dolgo vrsto let tradicijonalna. Reprezentanca Jugoslavije je na treh olimpijadah zaporedoma doživela poraz 7 :0. Ljubljanska reprezentanca je v Zagrebu navadno izgubila s 7 :0. Tudi prvak Ilirija se je dostikrat vrnil iz Zagreba s sedmimi goli. Magična številka 7 je postala tradicijonalna. Naenkrat preobrat. V državnem prvenstvu je Ilirija podlegla Concordiji s 6 :1. Zgleda, da je rezultat našel velik odmev v športnem svetu, šel je celo preko »velike luže« in našel pri svetovnem prvenstvu plodna tla. Naša repre-score 6:1 (2:1 plus 4:0). V semifinalu se je zentanca je v kvalifikacijskih tekmah dosegla pojavilo jsto. Argentinija je premagala Zedinjene države s 6:1, Uruguay pa našo reprezentanco s 6 :1. Stvar pa še ni končana. Zopet je letel fluid preko oceana in se je ustavil v domovini: topot v Mariboru in hočeš nočeš: Primorje Je podleglo Mariboru v tekmi za sa-vezni pokal 8 6:1. Preje 7 : 0, sedaj 6:1. Napredek? Brez dvoma I Ljubljančani pa imajo prijetno zavest, da smo povzročitelji velikega preobrata 1 Desetletnica kolesarskega in motociklističnega društva »Perun« v Mariboru _ V nedeljo 3. t. m. slavi svojo prvo desetletnico tukajšnje slovensko kolesarsko in motociklistično društvo »Perunc. Ustanovljeno je bilo leta 1920. iz nujne potrebe, da se združijo vsi slovenski kolesarji in motociklisti v Mariboru, kjer so poprej obstojala samo nemška na-oijonalna da internacijonatna kolesarska društva. Inicijativo je dal sedanji kavarnar gosp. Ivan Slavec zbral krog sebe sicer majhno, a požrtv- tioo kolesarskih športnikov, ki je po i...1^1,1 nezgodah, težkočah in naporih narastla dcudšftiea v veliko skupino 328 članov. Ta številka že sama pove, da delo »Penina« ni bilo zastonj. Ne bi se pa mogel »Permu tako razviti, kakor se je, če ne bi bil imel poleg agilnih športnikov tudi nekaj zares požrtvovalnih članov, ki so mu v najtežjih časih pomagali iz gmotnih težkoč. To so bili pred vsem trije meceni, gg. stavbenik Ivan Zivic, pekovski mojster Jože Mislej in k lo-bu č a raki mojster Ivan Kvas. Na trdno podlago se je društvo postavilo prav /.a prav šele ob svoji petletnici, ko je dobilo tudi prapor. Že takrat je bilo eno izmed najmočnejših slovenskih kolesar*1'''' motociklističnih drnSfe" Med dirkalci, ki so zastopali »Perunove barve v Jugoslaviji in izven njenih meja, zaslužijo največje priznanje sledeči zmagovalci: Ivan Jurič, Valo Šibenik, Franc Nabrgoj, Viktor Frka-nec, Franjo Kumerc, Justin Guštinčič, Vilko Skrabar, I. Vesenjak, Fr. Štrucl in najmlajši med njimi, mnogo obetajoči Štefan Rozman, ki si je_ v letošnjem letu priboril že 9 zmag, med drugim tudi v Ljubljani, Beogradu in Gradcu. Ker se do 1. 1926. ni vodila točna evidenca dirk, so nam na razpolago samo podatki od tega leta dalje. Od tedaj je društvo priredilo ali se vdeležilo: 1926. leta 5 dirk; 1927 leta 8 dirk in 1 lov na lisico, 1928. leta 7 dirk in 2 večja izleta; 1929. leta 16 dirk, letos pa že 9 dirk. Deseto letošnjo in obenem jubilejno dirko bo pa društvo absolviralo v nedeljo 3. t. m. dopoldne na 60 km dolgi progi Maribor— Brezno—Maribor. Ob svojem desetletnem jubileju šteje »re-run< 328 članov, katere vodi sledeči odbor: predsednik Tone Šega, podpredsednika JožeMi-slej in Ivan Kvas, tajnik Ivica Pahor, blagajnik Fran Glušič in odborniki: Anton Hlebi (obenem družtveni gospodar), Lojze Lisjak, Jože Kavčič, Jelinek, Jaki, Frluga, Bratuž. Vesenjak ter gdč. švaroova, Pivkova in Vidicova. Preglednika računov sta gg. Ivan Živio in Justin Gustinčič. Na programu jubilejne proslave je v nedeljo 3. avgusta ob 8. uri dirka, ob 11. uri slavnostna seja v mali dvorani Narodnega doma, ob 15. uri pa izit v Spodnje Radvanje, kjer bo v gostilni Antona Lobnika velika ljudsk« veselica. Jubileju in proslavi agilnega društva »Perun< se pridružujemo z iskreno željo, da bi še nadalje častno zastopalo naš kolesarski šport ob severni meji, po vsej državi in Izven njenih meiat preiskati italijansko predmestje in dognati, če bi mogla kaj izvedeti, kar bi bilo v zvezi z dvojnim umorom. Izvršujoč to povelje sta stala na vogalu Newackove in Clinton ceste. Bilo je v soboto po noči in mnogi prebivalci Hobokena so postali vsled vetra zgovorni. Tako nekako ob osmi uri sta stali dve ženi v neposredni bližini obeh uradnikov. Silno razburjeni sta bili in nazadnje je ena rekla: »Da, mnogo denarja je dobra stvar. Poznam nekoga, ki je zakopal kar celo kopico denarja. Jutri zjutraj ga bo izkopal in odšel ž njim v Italijo. To je silno nabrisan poba!« »Zakaj pa ti ne poskušiš malo ribariti, če ima tako kopo denarja?« »Ha, ha, saj bi, če bi mogla. Ampak rečem ti, poba ima denarja, nič koliko...« Kakor vsemu prebivalstvu, tako je bil še bolj vsem policijskim uradnikom znan dvojni umor do vseh podrobnosti. Kakor vsi, tako bi tudi ta dva rada ujela ona dva zločinca, ki sta še manjkala policiji. »Kako se imenuje tisti človek, ki hoče jutri odpotovati v Italijo?« »Tega ne povem.« >To boste takoj povedali, ali pa greste z nami!« »John Faiino.« »Kje je sedaj?« »Sami si pa poiščite!« »Če nam ne odgovorite na naša vprašanja, greste takoj v ječo!« CDalie prihodnjič^ Naš izvoz lesa v Italijo Brezdvomno se nahaja naš lesni eksport v Italijo v krizi, katere konec zaenkrat še ni mogoče do gledati. Naš glavni konzument, Italija, je omejila svojo porabo do skrajnosti, a to baš /sled tamkajšnje krize. Javna dela v Italiji skroro popolnoma počivajo; na drugi Btrani je zadan Italiji vsled nove ameriške carinske novele hud udarec tudi pri izvozu pohištva. Ta dejstva seveda manjšajo možnost našega eks-porta v Italijo ter se bo naš izvoz čez čas, ko bodo Italijani zgubili posredovalno vlogo pri kupčijah s Španijo vsled direktne trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Španijo, gotovo še bolj skrčil. (Zaenkrat ugodnih posledic te direktne trgovinske pogodbe' ne občutimo, deloma vsled nesigurnosti španske valute, deloma pa zato, ker smo še neorganizirani. Pa tudi pomorske zveze se komaj šele ustvarjajo.) V Italiji vlada splošna in silna gospodarska kriza, ki se odraža v vedno bolj naraščajočih konkur-zit.. Treba samo brati dnevni izkaz protestl-■\anih menic, pa smo sl takoj na jasnem. Toda čeravno utegnemo pridobiti še nova tržišča, ostane Italija naš glavni odjemalec, zato se mi zdi potrebno, da bi se ta naš izvoi v Italijo organiziral. Pred vsem vsled tega, ker naši trgovci nikjer drugje niso toliko zgubili, ko ravno v Italiji. Pri organiziranju našega eksperta se moramo ozirati na dve vrsti trgovcev (producentov); malega produoenta (kmeta) in velikega producenta (ali trgovca), pri čemer pa izključujem veleproduceote. Oboji so neorganizirani. Iz Italije prihaja zadnji čas vse polno »trgovčevi, ki ee pri ljubljanskih trgovcih n. pr. niti ne upajo oglasiti. Ti ljudje odhajajo na deželo in kupujejo naravnost od malega producenta, na primer drva. Izkušnja uči, da mali producent od takega kupčevanja nima uobenega dobička, nasprotno pa mnogo zgube. Trgovec plača drva na primer s tisoč dinarji naprej in naš dobro veren kmet odpošlje vagon, ostanek kupnine je seveda izgubljen. Takih slučajev je vse polno. Res, da so take kupčije kvantitativno majhne, škoda pa je neprimerno težja vsled tega, ker jo mora utrpeti finančno slab producent. Takim »trgovcem« so seveda vrata naših izvoznikov zaprta. Bil pa je čas, ko niso bila zaprta ... Nič bolje pa se ne godi našim velikim producentom in trgovcem. V spo minu je še konferenca, ki se je vršila svojčas v Ljubljani, da bi poenotila prodajo našega lesa. Cul sem tedaj, da je onemogočil ta načrt inozemski kapital! Naši trgovci izgubijo lepe svote v Italiji. Znano je, da nekateri italijanski trgovci zelo radi reklamirajo in dostikrat brez vsakega pravega razloga. Znan mi je slučaj, da je bilo reklamirano celo prevzeto blago, naloženo od prodajalca. Kupec je trdil, da poldrugi kubičen meter — šlo je za orehovino, če se ne molim — ni bil prevzet. Blago je ležalo v skladišču izven Milana in se našemu trgovcu seveda ni izplačalo da bi se šel prepričat, koliko je na stvari resnice. Ako je tedaj hotel imeti svoj denar, je moral ugrizniti v kislo jabolko in — popustiti. Ce računamo kubičen meter orehovine po dvatisoč dinarjev, znaša izguba lepo svoto 3000 dinarjev. Treba se je le vživeti v situacijo našega človeka, ki pošlje svoje blago na pr. v Milan, pa mu je vagon tam postavljen na razpolago. Odložiti mora vso zadevo običajno do prihodnjega svojega potovanja v Italijo, a takrat jo uredi ponavadi tako, da ugotovi pri obračunu izgubo. Ali pa pooblasti svojega italijanskega zastopnika, da stvar uredi. Zadeva se ponavadi tako uredi, da se po dolgotrajni korespondenci naš trgovec ves jezen uda. Od takih in sličnih »nezgod« so praviloma zavarovani le največji producenti, to pa zato, ker imajo v inozemstvu lastne ljudi. Navajam primer nekega našega veleindustrijca, ki je prodal vagon lesa v Bologno. Čim je blago dospelo, je že sledil, protest. Naš producent pa je imel v Bologni osebnega prijatelja, in temu je brzojavil, naj blago prevzame in spravi v lastnem skladišču. In zgodilo se je čudo, protest je bil umaknjen! Nikakor nočem reči, da so vsi italijanski trgovci umazani, toda pri trgovini pridemo v stik z vsakovrstnimi ljudmi. Razen tega sili Italijane težka gospodarska kriza v to, da izkoristijo najmanjšo heprevldnost, ki jo odkrijejo pri svojem dobavitelju. Spričo že imenovane krize si ne moremo privoščiti luksuza izgub, ki se dajo vsaj deloma preprečiti. V to svrho pa je potrebna organizacija, v sedanjem trenutku predvsem organizacija večjih in velikih producentov in trgovcev in ako nam naš slovanski nesmisel za skupno delo ne da, da bi si ustvarili skupno prodajno organizacijo, potem je treba vsaj nekaj ukreniti, da se obvarujemo prevelike škode v obliki raznih odtegljajev poslanega blaga. To bi se dalo morda napraviti tako, da vzamejo naši izvozniki v najem prostor za skladišče (zaenkrat in za poskus le v enem kraju, na primer v Milanu, kamor dnevno dohaja večje število vagonov našega lesa, pozneje pa, ako se poskus obnese tudi v drugih centrih). V to skladišče bi spravili vse ono blago, ki bi nam iz kateregakoli vzroka ostalo. Z ozirom na precejšnje število naših izvoznikov bi bili stroški za skladišče za posameznika uprav bagatelni. Razen tega bi bila dana prilika, da se tako blago proda iz skladišča naravnost kon-zumentom, pri čemer bi dosegli lepšo ceno. Stroški prevoza na skladišče bi bili brezdvomno kriti. To skladišče, čegar lastnica naj bi bila večja družba, bi moralo imeti tudi dovolj sredstev, s katerimi naj bi se šibkejšim in na inkaso navezanim producentom njih blago lombardiralo. Ker bi moralo imeti skladišče svojo pisarno, bi ta pisarna prevzela tudi nalogo izvrstnega informatorja in bi vse organizirane ekspor-terje brez razlike sproti obveščala o stanju in spremembah italijanskih tvrdk, kar bi zopet obvarovalo naše ljudi pred neprevidnimi zaključki. Poslovna tajnost posameznika bi bila pri tem nedotaknjena. A naš mali producent? Tudi ta bi se moral organizirati in ker je številčno zelo jak, je podana možnost, da se organizira na svojo pest in morda celo proti velikim producentom in trgovcem. Pravim možnost, kajti verjetnost ni nobene. »Proti« veletrgovini se mora mali producent organizirati le na zadružni podlagi. To misel sem sprožil predlanskim, rečeno pa mi je bilo, da je neenotnost in zavist med malimi producenti tako velika, da mora vsak tak poskus propasti. — Mislim pa, da manjka le osebe, ki bi imela dovolj avtoritete, pa bi se vse gladko izpeljalo. Problemi našega izvoza , lesa nikakor niso majhni, a bodo še večji, če ne popusti ruska konkurenca, ki postaja že opasna. O teh problemih bi vedel povedati dovolj vsak naš izvoznik. Tembolj se pa čudim, da je vse to ravnodušno in le želim, da bi ta članek sprožil debato, ki bi gotovo spravila na dan koristne in konkretne predloge. B. r. Gospodarske vesti v 75 milijonso posojilo prestolice. Da bi se začeta občinska defa mogla nadaljevat m izvršiti bolj zadovoljivo kakor so se vršila do se dai se je beograjski župan g. Nešič obrnil na beograjske denarne zavode in jih povabil, naj mu stavijo ponudbe za kratkoročno posojilo. Kakor smo zvedeli, so beograjski denarni zavodi pristali na to in ponudili beograjski občini posojilo 75,000.000 Din. Posojilo je P°nudeno al pari; 9% letnih obresti brez drugih dodatkov. Za današnje razmere je ta ponudba zelo ugodna, ker je posojilo za 1-5» cenejše ko posojilo, ki ga je pred nekaj dnevi zaključila zagrebška občina. Pn posojilu pra 75,000.000 Din so udeleženi tile denarni zavodi: Jadransko- podunavska banka s 15,000.000, Izvozna banka z 10,000.000, Beograjska zadrugai z 10.000.000, Prva hrvatska štedionica z 10,(XJO.OOO, Jugoslovensko udruženje bank s 5,000.000, Splošno jugoslov. bančno društvo s 5,001.000, Francosko-srbska banka s 5,000.000, Pod nica praške kreditne banke s 5,000.000, Beograjski kreditni zavod z 3,000.000 Beograjska trgovska banka s 3,000.000, Založna banka e 3.000.000 in Tehnična banka z 1,000-000 X Znižani tarifi na drva. V številki 30. »Prometnega vestiika« z dne 29. julija 1930 so objavljeni tarifski popusti za drva. Ti popusti so stopili v veljavo na intervencijo ministra trgovine in industrije ter zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Pri izvozni tarifi št. 8 je znižana tarifa za 28% od vseh postaj do vseh kopnih mej in prelazov z veljavo do 30. septembra t. 1. Na to se opozarjajo izvozniki drv. X Konferenca denarnih in zavarovalnih zavodov zaradi zakona o delniških družbah. 15. t m bo v Beogradu konferenca denarnih zavodov in zavarovalnih družb v zadevi zakona o delniških družbah, ki ga je izdelalo ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo. X Denarni zavodi nočejo znižati obrestnih mer zaradi previsokih davkov. Na poziv Narodne banke, naj poedini denarni zavodi, ki imajo pri Narodni banki dovoljenih več ali maaž tseodikn. znižalo obrestne .mere avojih po- sojil, so ti zavodi odgovorili, da obrestne mere ne morejo znižati, ker so preveč obdavčeni. Zaprosili so Narodno banko, naj izposluje pri finančnem ministrstvu 15% znižanje davkov. Ako bi Narodna banka to dosegla, tedaj bodo denarni zarodi brez oklevanja znižali obrestne mere. ; ' X Gospodarsko življenje v Kanadi. Čeravno v Kanadi ne Živi več kot 10 milijonov ljudi, se nahaja ta dežela v prvih vrstah svetovnega gospodarstva. Prvo mesto zavzema na izvozu pše- N O V OSTI Dvokolesa tei at od najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.Otroški vozički odnajpriprostefšega modela Izdeluje|o še tudi po okusu naročnika. Šivalni stro|l, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika Izbera. na)nižje cene. Prodala na obroke. Ceniki Iranko. .»TRIBUNA.** F. B. L., tovarna dvokoles tn otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška cesta štev. 4. nice, niklja in asbesta, na drugem mestu se nahaja pri izvozu pšenična moka. Važen je nadalje kanadski izvoz lesa, gradbenega mate-rijala, rib in mesa, živine, kož, usnja, divjih kož, bakra, zlata in svinca. Po novejši kanadski Statistiki je v kanadskem gospodarstvu investiranih 4.337,631.000 D. (Din 242.907,336.000) Kosmata vrednost izdelkov znaša 3.425.498.000 Dol. (191.827,888.000 Din). Kanadska industrija zaposluje trenutno 618.933 oseb, kar znači 10% povišek napram lanskemu letu. X Milanska policija proti baissistom. Spekulacija na milanski borzi se trenutno vrši v znamenju kontomine. Vsled te borzijanske špekulativne smeri, so morale velebanke že večkrat intervenirati, da so vzdržale normalne pozicije. Pred par dnevi pa so zastopniki velebank vložili kazensko ovadbo proti nekaterim borznim senzalom. Milanska policija je izvršila razne hišne preiskave z namenom, da dožene »bianco prodajalce«. Milanski maklerji so vsled tega energično protestirali pri vladi radi vmešavanja in kršenja uradnih tajnosti. Tričlanski odbor zastopnikov maklerjev pa je istočasno vložil civilno in kazensko ovadbo proti zastopnikom velebank. X Padec Škodovih delnic. V zadnjih dveh dneh se je znižal tečaj škodovih delnic za 210 Kč (t. j. za 15% ). Današnje praško borzno poročilo javlja, da se je stanje deliic v izven-borznem času nekoliko poboljšalo. Vodstvo Škodovih tovarn zatrjuje, da se v obratu ni ničesar spremenilo, kar bi opravičevalo padec delnic. Nasprotno se zatrjuje, da so letošnja naročila šestkrat tako velika, kakor lansko leto. Rentabilnost zadnjega zaključka znaša še vedno 7%%. Praški borzni krogi zatrjujejo, da je zadnja »Škoda« baisse povzročilav 48 urah 60 milijonov Kč izgub na praškem trgu. X Znižanje švicarskega privatnega diskonta. Preobilica likvidnih sredstev se je na švicarskih tržiščih znatno povečala. Posebno se opaža beg nemškega kapitala v švicarsko zatišje. Tudi iz Anglije prihajajo večji kapital!, ki se nalagajo predvsem v švicarskih obligacijah in delnicah velebank. Zadnja poročila govore tudi o pospešenem dotoku italijanskega kapitala. Zvišane ponudbe likvidnih sredstev so povzročile znižanje privatnega diskonta za devize od 2-125%, mestoma tudi na 2%. Italijanska trgovska mornarica. Dne 30. junija je imela italijanska trgovska mornarica 4060 ladij, in sicer na parni motorni pogon, jadrnic itd., s skupno tonažo 2,093.506 ton. Od tega je prišlo na Genovo, matično luko, 645 ladij z 1,100.860 ton, na Benetke 103 ladje s 134.495 ton, na Trst 210 ladij s 371.872 ton in na Reko 102 ladji s 76.818 ton. Potemtakem je Trst druga italijanska luka, tako po številu ladij, kakor po velikosti tonaže. Na vse ostale italijanske luke pride vsega skupaj samo 399.455 ton. KlIfEJS vie/i KUŽAMA (T-DEU PlilAMABUMIIIOlfAll DOBAVE Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 9. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 6000 kg jekla; do 13. avgusta t. 1. glede dobave stenja, gorilcev, pločevinastih škatljic, usnjatih torbic (futrolov) za signalne zastavice itd.; do 14. avgusta t. 1. glede dobave 480.000 komadov razne opeke; do 16. avgusta t. 1 pa glede dobave 20.000 komadov kockastega kamenja. — Dne 9. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 49.000 komadov železnih nosilcev in 500(1 komadov matic; dne 16. avgusta t. 1. pa glede dobave 8000 kg pločevine. — Dne 14 avgusta t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu, glede dobave 2,600.000 komadov vreč. — Dne 14. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave bombaža za čiščenje in za ležaje. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarn! Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 14. avgusta 1930 bo v računsko-ekonom-skem oddelku ministrstva za gradnje, Masary-kova št. 2, prva ofertna licitacija za instalacija električne razsvetljave, transformatorjev, motorjev, telefonskih zvez in zvoncev v novi zgradbi kontrolnega oddelka bivšega ministrstva za pošte in brzojave v Beogradu. Obče pogoje pa je mogoče vpogledati v računsko-ekonomskem oddelku vsak delavnik ob uradnih urah. Uprava Zavoda »Obiličevo« v Kruševcu sprejema ponudbe glede dobave 150—200 vagonov koščic od sliv Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 14. avgusta t. 1. ponudbe glede dobave vžigalnih strojev. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije; Dne 11. avgusta t, 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj. — Dne 11. avgusta t. 1. pri ekonomskem oddelku Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu glede dobave 150.000 kg mo. ke. — Dne 14. avgusta t. 1. pri Intendanturi Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 1800 kg paprike. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Borzna poročila dne 2. avgusta 1930. Devizna tržišča. Devizne in efektne borze danes v naši državi niso poslovale. Na ljubljanskem tržišču so se v prostem prometu imenovale sledeče notacije: Amsterdam 22.715, Berlin 13.48, Bruselj 7.8926, Budimpešta 9.8905, Curih 1095.9, Dunaj 79848, London 274.72, Newyork 56.28, Pariz 221.87, Praga 167.21, Trst 295.35. Curih 2. avg. Beograd 9.125, Pariz 20.2475, London 25.06875, Newyork 514.525, Bruselj 72.03, Milan 26.95, Madrid 57.90, Berlin 123.015, Dunaj 72.775, Sofija 3.74, Praga 15.26, Varšava 57.75, Budimpešta 90.26, Bukarešta 3.0625, Žitna tržišča. Borza v Novem Sadu ni poslovala radi prav nika. Budimpešta, 2. avg. Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: okt. 18-58—18-80 (18-58— — 18-59), marc 2023—20-43 (2023 20-24). Rž) okt. 12-34—12-55 (12-41-12-43), marc 13-54- — 13-80 (13-61—13-63). Koruza: avg. 16-36- — 16-50 ( 16-45—16-50), sept. 16-55, maj 16-85 — 17 (16-85—16-88). ^osiilise: Tomšič Sv. Jakoba trg 5 nudi najboljše zagrebško pivo, čez ulico vrček 4 Din. — Vsa vina čez ulico 2 Din ceneje od litra količine dalje. Izvežbanega šoferja po možnosti verziranega v elektrotehničnih opravkih, sprejmemo. Ponudbe 8 spričevn1' in podatki dosedanjega zaposlenja pod „Sof 18® na upravo „Jugoslovana", Ljubljana, Grad' 1 183 Kazp is z«- Kranjska hranilnica v Ljubljani razpisuje oddajo darskih del pri obnovitvi lasad itd. na poslopju državne realke v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe med uradnimi urami pri Ravnateljstvu Kranjske hranilnice v Ljubljani. Knafljeva ulica št. 9. Ponudbe je vložiti do 8. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne pri Ravnateljstvu Kranjske hranilnice. Ljubljana, dne 31» julija 1930. Burroughs Adding Machine Companv, Detroit USA Podružnica Ljubljana » Stroji za seštevanje, računanje In knjiženje vljudno javlja cenj. odjemalcem, da se od 1. avgusta 1930 dalje nahajajo pisarne in mehanična delavnica 181 v Gledališki ulici 4 Telefon 33-47 Nedelja, 3. avgusta iydO. JUGOSLOVAN *Qb (jClelnici 'Rada 'Murnika Takile jubileji, kot je šestdesetletnica slovenskega pisatelja, so nam dandanes potrebni. Saj je sicer tako težko izpregovoriti o naših ljudeh tisti javnosti, ki ne živi več z našo književnostjo od včeraj. In če bi ne bilo takih prilik, bi še tista javnost, ki se sploh še zanima za take »abotnosti« kot je leposlovje, skoraj pozabila na one, ki so v polpretekli dobi obračali s svojim delom pozornost nase. Pa je vendar nekaterim takim našim ljudem vsaj dano, da živijo v družbi in vsaj na tak način širijo s svojo zu-nanjosto in z živo besedo krog svojih spozna-valcev in častilcev. Rado Murnik tega ne more; dolge mesece, celo dolga leta s svojim zdravjem In smehom zabava svoje občane... Rado Murnik je bil naš »oficijelni humorist«, kakor ga je nekoč imenoval ocenjevatelj dr. Jos. Tominšek. Kaj je to: biti slovenski humorist, vedo le še malokateri. Včasih sta to vedela Ivan Cankar in Anton Verovšek — vsak pač po svoje. Slovenski humor? — Še naša vesela narodna esem ne zveni tako, kakor b! zv&nela, če bi lla žalostna. Se n«S smeh js tak, da bi Sovefci posilile solze, ko bi bil sam... A Murnik se je vendar smejal, ne samo zato, ker je bil z vsem zadovoljen, saj so vendar Groga, Navihanci, Matajev Matija i. dr. zrcalo naše nerodnosti. Ti tipi niso kot Krjavelj, le za smeh. Z naturalistično vernostjo se odražajo v njih naše temne, negativne plati. Vendar pa je znal Murnik prikazati te obraze tako, da ni pokazal suknje tega ali onega, ki ga srečujemo vsak dan, ki nosi ta in ta priimek in ime in ki zavzema v družbi to ali ono odlično mesto. V srcu si se spoznal, sam, ob svoji najtišji uri, ni pa opazil tvojih peg oni, ki je šel le mimo tebe. In prav to je svoje vrste modrost. Marsikdaj je pograbil za lase trde butice našega predvojnega javnega življenja in jih treščil skupaj. da se je zabliskalo po dolini — nikoli pa ni tega storil po krivici. Rado Murnik je »pameten človek«, zato je tudi ravnal tako z vso pravico. Svojo literarno pot je nastopil v kulturno velepomembnem dijaškem listič« »Vesna«, ki Je tako jasno izpovedala nov literarni program in razpršila idejno meglo naših realistov. Ves-nanska generacija je ustoličila na Slovenskem naturalizem, ki ga je sicer prerasla umetniško potentnejša »moderna«. Murnik je imel pogoje, •m » ' Literarni stiki med Cehoslovaki in nami (Razgovor a prof. dr. Fr. Wollmannom.) Te dni se je mudiil v Ljubljani znani češki elaviist dr. Fnantišek Wollmann, profesor na univerzi v Pragi. Njegovo ime v slovenski javnosti ne more biti neznano: pred nekaj leti so naše književne revije poročale o njegovem obširnem, temeljitem delu o slovenski drami. Za svojo življensko nalogo si je prof. Wollmann naložil, da razišče vprašanja drame v vseh slovanskih slovstvih in da po analitičnih potih polagoma pride do sintetične podobe tega, kar je lastno slovanski drami na sploh. V tem prav-cu je objavil doslej naslednje knjige: Srbohrvaške drama (1924), Slovinske drama (1925), Rulharska drama (1929); za tisk pa ima pripravljeno tudi že sintetično študijo Dramatika alovanskeho Jihu, ki jo bo v kratkem izdal praški Slovanski institut. Avtor pa je med tem dovršil in iadal tudi obsežno razpravo o slovanskih literaturah in folklori Slovesnost Slovanu (1928). Naš urednik ga je obiskal in ga naprosil za kratek razgovor. O izsledkih svojega raziskovanja je prof. Wollmann pripovedoval: »Pri svojem delu sem prišel do prepričanja, da med slovensko, srbohrvatsko in bolgarsko dramo ne obstojajo samo neke vnanje teatralne zveze, temveč da tudi sama dramatska produk- da se je okoristil z nekaterimi pridobitvami struje, ki je dosegla višek v Zola-ju. Prisvojil si je oster pogled, s katerim je odkrival malenkosti na človeku, ki jih povprečno oko prezre. Prikazal jih je tako, da se človeku zatrese prepona in da ga posili smeh. Že takrat ga je opazil Stritar in mu prerokoval literarno kari-jero, ki jo je v resnici dosegel. Kot svoboden literat — to je bil pač njegov poklic — je polnil predale skoro vseh slovenskih listov. Povsod so se smejali ž njim. Da je kruh, ki ga daje človeku slovenska umetnost, grenak, nam kaže pač dolga vrsta umetnikov od Cankarja do Groharja, Borštnika itd. Vsa žetev njegovega dela obsega komaj devet knjižic, zato pa je tem več gradiva raztresenega po Ljubljanskem Zvonu, Slovenskem Narodu, Slovencu, Osi, Lovcu itd. Razen tega je napisal dve burki (Napoleonov samovar, Buček v strahu), ki sta prero-mali vse slovenske diletantske odre. Kadar pa se je šaljivcu zresnil obraz, tedaj je bil čudno nežen. — Posebno pozornost je vzbudil Murnikov jszik. ki Je p?&v nositelj njegovega humorja. In v tem pogledu je MurnTkovo delo velika obogatitev. Mimo vseh komičnih, zamotanih perijod, slikovitih in krepkih vzdevkov, je uvel prvi razne dialekte v slovensko književnost, kar je vzbudilo dosti manj posrečenega posnemanja, vojaški žargon, domačo lovsko latinščino in dosegel z imitacijo historičnega Jezika in uspelimi parodijami velik uspeh. Prav na to Murnikovo posebnost opozarja že Aškero (L. Z. 1902) z besedami: »Rado Murnik ml je všeč tudi zato, ker ima tolik rešpekt pred slovenskim jezikom. Kakor Jud srebrno krono, ogleda si Murnik trikrat, petkrat vsako besedo, predno jo »izda« med svoje čitatelje. Murnik piše počasi in pili vsak svoj spis tako dolgo, dokler ni vse lepo gladko...« To Murnikovo delo, ki je plod poštenega in resnega prizadevanja, mora vzbuditi ugled in spoštovanje. In želeti je, da bi prav naša mladina, ki nam uhaja na druga polja, spoznala delo našega prvega humorista. Kar se tiče biografije, je danes najvažnejSe pač to, da je Rado Murnik bolan in osamljen in da prav ti dve okolnosti nalagata slovenski javnosti posebno nalogo in hvaležnost, kakršne se je zavedala o priliki jubilejev tudi drugih delavcev za slovensko kulturo. Alfonz Gspan. cija prav živahno učinkuje od ene književnosti do druge. Tako sem med bolgarsko in srbsko dramo našel prav zanimiv in očiten medsebojni vpliv. Dela Sterije Popoviča so n. pr. brez dvoma močno vzplivala na bolgarsko dramo in komedijo, v novejšem času pa so tudi Srbi mnogo jemali od Bolgarov. Da so zveze med srbsko in hrvatsko dramatiko mnogovrstne, intimne ta globoke, se razume že samo ob sebi. Obe — današnja hrvatska in današnja srbska drama — izhajata iz stare zgodovinsko-epične drame, tako da tvorita obe eno celoto po duhu in formi. Prav poseben pomen pa ima v razvoju drame na vsem slovanskem Jugu — tudi pri Bolgarih — takozvana baladna drama. To je svojevrstna, prav južnoslovanski dramatiki lastna tradicija, ki je pomagala ustvariti velike stvari, kakor so Nušičev Knez Semberijski, Vojnovičeva Smrt majke Jugovičev in Prolog nenapisano drame, pri vas Slovencih pa Cankarjeva Lepa Vida. Zanimivo je, da sem kot prvi umetniški pojav te baladne drame našel pri Bolgaru Todorovu. Kakor opazujemo v ruski dramatskd produkciji močno tradicijo sceničnega realizma, v poljski tradicijo romantične tragedije, približno tako je v slovstvih južnih Slovanov močna tradicija baladne drame in se bo iz nje gotovo rodilo še mnogo novih, lepih lodov. Naloga v. .kr- slovanske književnosti je, še prav posebej, odpirati in odgrinjati človekovo notranjost, in zato je prav baladna drama, ki je rojena iz narodne pesmi, silna dediščina.« O medsebojnih zvezah med češko in našo književnostjo je g. profesor dejal: »Takih rednih zvez je dandanes vse premalo. Svoj čas so n. pr. Jurčičevega Tugomerja prevedli na češko kmalu potem, ko je izšel v originalu, in Cankarjevega Kralja na Betajnovi so v Pragi igrali malo po ljubljanski premieri. Dandanes pa, ko bi bilo treba prav živih, mladih, ustvarjajočih zvez, so prenehala še ta nekdanja skromna medsebojna poznanstva. Iz slovenščine, pa tudi iz drugih južnoslovanskih slovstev se vse premalo prevaja, a kadar se, so prevodi po navadi slabi. Za medsebojno izmenjavanje znanstvenega naraščaja smo poskrbeli, vaši študentje prihajajo k nam, naši na jugoslovanske univerze — toda to vzajemno izmenjavanje bi se moralo razširiti tudi na literarno mladino. Dobro bi bilo, če bi mladi slovenski in drugi jugoslovanski pesniki in pisatelji prihajali k nam, da bi spoznali našo književnost, kulturo in življenje, in v svojem bodečem delu bi bili gotovo nekakšni literarni konzuli za nas — kakor bi bili naši, ki bi vas poznali, za vas. Saj zanimanja je dovolj na obeh straneh, toda storiti bi bilo že treba prve trdne Ko sem se nedavno nahajal v neki bratislavski literarni družbi, ine jS ?!®* vaški literat — dr. Klementis — izpraševal po mladih slovenskih književnikih. Morda bi bilo dobro, če bi slovenska Literarna mladina poiskala stikov z tnladim češkim krogom, ki se zbira okrog revije Sever a Vychod, in s slovaškim Lukom. Vsi si moramo po malem prizadevati, da se te stvari obrnejo na bolje.« Na koncu je prof. dr. Wollmann povedal še, da iz Ljubljane odpotuje v Cmo goro, kjer bo ostal dva meseca v svrho raziskavanja Njegoševega gorskega venca, od tam pa odide v južno Srbijo, kjer se bo najbrž srečal tudi s prof. Murkom, ki pravkar končuje svoje veliko delo o jugoslovanski narodni pesmi. m. — ♦ ■■ ■■ Razstava narodnih umetnin v Atenah. O priliki prve balkanske konference v Atenah bo organizirana razstava narodnih umetnin balkanskih držav in sicer: Albanije, Bolgarije, Grčije, Rumunije, Turčije in Jugoslavije. To razstavo organizira v prvi vrsti ga. Hadžimi-kale, predsednica umetniške sekcije narodne zveze grških žen. Razstava se bo vršila v zgradbi Atanasoale na Bulvarju Kisicija št. 1 in sicer od 9. do 20. oktobra t. 1. Razstavljene bodo vse vrste narodnih umetnin in izdelkov, tkanin, vezenin, čipk, pletenin, preprog, skulpture, ornamentike loncev, keramike, kovina-stih izdelkov, izdelkov iz usnja in vse vrste pisanih jajc. Predmeti se bodo sprejemali za razstavo do 1. oktobra t. 1. obenem z izjavami ene ali več oseb, ki bodo dale izjave o njihovi vrednosti. Razstavljalci bodo oproščeni plačevanja carine za vse predmete, namenjene za razstavo, dalje bodo oproščeni plačevanja najemnine za prostore in zavarovalnine proti požaru za časa razstave. Glede podrobnosti se interesenti lahko obračajo na naše poslaništvo v Atenah ali pa naravnost na odbor za razstavo. Prijave sprejema do 10. septembra pripravljalni odbor za razstavo v Atenah grški parlament. Da bi se razstavljalcem olajšal transport, je odbor za razstavo stopil v zvezo s prevozno tvrdko Schenker & Comp., na katere filijale se je treba v pogledu transporta obračati. Častni odbor je sestavljen od gg. poslanikov balkanskih držav v Atenah ter najodličnejših dam atenske družbe. Iz sodobne nemške dramatike. Dva izmed najplodovitejših in najpogosteje igranih sodobnih nemških dramatikov sta vsekakor Georg Kaiser in Leonhard Frank, Jeseni bosta dve najnovejši drami teh dveh avtorjev doživeli izredno počastitev: premijera Kaiserjeve »Mis-sissippi« se bo na en večer (20. septembra) vršila kar na sedmih, premijera Frankove »Huf-nitgel« (27. septembra) pa ia petih najodličnejših nemških odrih. V vsaki slovenski hiši naj se £Ma »Jugoslovan V* Stran 9 Mičun M. Pavifevič: Črnogorci u pričama i anegdoiama Jugoslovanska Akademija znanosti i umetnosti je letos izdala v Zagrebu sedmo knjigo Pavi-čevičevih »Črnogorcev«, ki jih dr. Gavra Manoj-lovic v uvodu šteje za verno ogledalo resničnega življenja. V tej in v prejšnjih zbirkah, izišlih pri drugih založnikih, dobiš mnogo gradiva, ld bo prej ali slej služilo novelistom in dramatikom. V naslednjem podajem nekaj krajših pri* godbie. Junak ne nosi vode. Milo Mitrov je posekal hrast in našel v njem satje polno meda. Popalil je čebele in nesel med domov. Žena mu je bila nekaj bolna, pa je komaj vstala, da sta pojedla med. Tedaj ju je za-žejalo, ali v hiši ni bilo vode. Žena mu veli: »Milo, vzemi vrč in prinesi vode, sedaj te ne bo nihče videl.« »Za nalašč je ne bom, ker nisi tega prej storila. Pojdem in se sam napijem iz Nove vode.c Milo se napoti k Novi vodi, napije se in krene proti domu. Tu se ga je zopet žeja lotila. Ko j« vnovič odhajal, ga je žena ponovno prosila, naj prinese vode, ali prošnje niso pomogle. Milo se ie dr u« pot naioktl, se vrnil domov in se spel užejal. Tako je šel še ireijič iri četrtič pit H? studenec, samo da ne prinese ženi vode. Kakor se vzame. Serdar Niko Kusovac, črnogorski brigadKr, znan v svoji mladosti kot velik babjak, vpraša neki dan starega svečenika iz svojega plemena: »Slišiš, pop, je li greh takole s tujo ženo?« »Kakor kane. Častniku, vozniku in oslu ni grehota,« odgovori duhovnik. Prodal Je poginulega osla. Prišel je po trgovskih poslih v Paštrojevid« in gonil osla Milo L. Vukič iz Dobskega sela. Na povratku je natovoril mnogo na osla, da se mu je iztegnil. Medtem ko je razkladal breme * njega, se približa neki Pastrojevič in mu reč® sočutno: »Človek božji, kakšna škoda te je zadela!« »Kakšna škoda za crknjenim magarcem, Bog ti greh odpustil« »Kaj pa drugega ko škoda, Črnogorec?« »Osel je vendar koristen, kadar gagne, a ne dokler je živ.« »Kako neki to, za Boga milega?« »Če tega ne veš, potem nič ne veš — od mrtvega osla se dela petrolej.« »Pa se dela takoj ali kasneje?« »Kako takoj?! Šele ko se usmradi. Saj sf menda videl, da petrolej zaudarja kot osel?« »Ali bi mi povedal, kako se dela?« »Dene se v sod in sa napolni z vodo. Ko se dobro usmrdi, je petrolej napravljen.« »A bi mi tega prodal, da se ne boš mučil po tem brdu?« »Težko se ločim od njega, vendar tl ustreženi.« Pogodila sta se za denar, ki ga je Milo nesel domov, Paštrojevid pa osla v Primorje. Pijan, pa ne ve, kaj počenja. Družba Pješivcev je bila v krčmi na Kunaku. Med njimi sta sedela pop Djoka in Nikola Pekov. Pop plača vsakomur od prisotnih po čašo žganja. Ko se je pop poslovil, reče Nikola: »Pop Djoka je bil natrkan, drugače nam ne bi bil plačal vražje kaplje.« Isti dan je popo Djoka zopet stopil v gostilno na Kunaku in nekdo mu pove, kaj je Nikola govoril. »Eh, nič ne de. Dajte vsem, ki so v hanu, po dve rakiji, samo preskočite Nikolo.« Krčmar postreže vsem, oba pota pa izpusti Nikola. Ta se čuti užaljenega in pravi: »Kdo to plačuje?« »Jaz,« odvrne pop Djoka. »Zakaj pa tudi zame ne plačaš?« »Jaz sem pijan, pa ne vem, kaj delam.« Pokojni Milovan. V selu D. je umrl Milovan K. in ostala Je mlada vdova in brat. Vdovica odide z nekim fantom iz vasi. Svak jo zaloti z njim v nezgodnem položaju, pa ga vpraša: »Kdo si ti? Ali veš, čigava Je ta žena?« »Moja! Jaz sem rajni Milovan.« »E, mislil sem, da je kdo drugi. A ker sl H, naj ti bo.« O sodobni japonski književnosti Pred leti je velik japonski dnevnik stavil vprašanja vsem pomembnejšim japonskim književnikom, da se izjavijo, kateri avtorji so najmočneje vplivali na njihov razvoj. Premnogi 83 se izrekli za Dostojevskega, Rousseauja, Tolstoja, Turgenjeva, Maupassanta, Zolaja, Čehova Rollanda, Ibsena, Strindberga, Heineja, Shawa, Goetheja, Flauberta. Šele na drugo mesto so prišli japonski in kitajski klasiki. Z mirno vestjo se na tej osnovi lahko trdi, da japonska literatura plava po evropskih vodah, da je Japonska kulturno evropska kolonija.' In res bo, če so pred leti pribili japonski kritiki, da je Japonska literatura »dosegla svetovno višino«. Nekaj časa sem pa se vedno pogosteje čujejo močni glasovi pisateljev in kritikov — in njih klici so zmeraj močnejši — da je le še vprašanje časa, da se Japonska oprosti evropske literarne kulture in da se povrne in zaživi v domači zemlji. Značilna za japonski kulturni razvoj zadnjih let je brzina, s katero je stopila v svet. Pred kakimi sedemdesetimi leti je še sukal Japonec kot edino orožje sabljo, danes režejo morja nje- f;ovi superdreaduoughti. Na vseh koncih in kra-ih sveta srečuješ danes Japonca, tist° Japonce ljudi, ki se niso do nedavnega upali zapustiti domače grede. Japonska je menda tudi edina nebela država, ki se je izvila sili in moči »belih«. 9 Pred sedemdesetimi leti so se japonske knjige še pisale in slikale vse na roko. Danes imajo moderno urejevane dnevnike z dobrimi ^literarnimi prilogami: — »Asaki Simbun« ali »Osaka Mainitic — naklada v dveh in pol milijonih izvodov. Precejšnje število obsežnih mesečnikov se peča izključno z japonsko literaturo. Skupno izhaja 74 pomembnih literarnih in političnih revij. V eni navadni številki teh listov zavzema literarni del 60—70 strani, politični in gospodarski del 200 strani. V posebnih (nedeljskih) številkah je na razpolago literarnemu delu kakih 200, za gospodarske in politične prispevke 300 strani. • In tradicije. Vsako leto se priredi na Japonskem takozvana literarna tekma »Tan-kas« nazvana. * Predsedstvo vodi cesar in otvori tekmo s Stanjem svojega lastnega dela. General Noghi, osvajalec in zavojevalec Port Arthurja (v rusko-japonski vojni 1905) je napisal »Tankas«, predno je s svojo ženo napravil harakiri. Na Japonskem vsak človek zlaga in pesni v »Tankas«, je to običaj, ki je v rabi stoletja. Ko prestopi časopis v novo leto (v aprilu ali oktobru), se vsej javnosti glasno oznani, kakšna bo vsebina časopisa, kdo bodo sotrudniki in tako dalje. Objavljajo se intervjuji s sotrudniki. Zlasti »o priljubljene anekdote. Sleherna dogodivščina iz zasebnega življenja pisateljevega se razodene javnosti. To gre tako daleč, da se piše celo o njihovih ljubavnih avanturah in sicer skoro do vseh podrobnosti. Japonskega čitatelja zanima pisateljevo zasebno življenje prav posebno. In zgodi se, da se konča kaka povest z beležko: Zal nisem utegnil svoje povesti nadaljevati, ker me je strašno bolel zob«. Vsekakor pa Je to pretirano zanimanje za pisateljevo osebo, vzrok, da je najbolj razširjeni tip meščaflbkega romana — avtobiografija. Z .veliko samozavggtj? pišejo pisatelji o svojih početjih, o drobčkenih dogodkih v svoji družini, in pri tem jim niti na misel ne pride, da bi spremenili vsaj svoje ime. Cisto nič ni na tem, da se najde v kakem dnevniku knjižni oglas: »Čitatelj se seznani tu o razmerju dveh pisateljev do gledališke igralke, ki je v zadnji sezoni vzbudilo toliko pozornosti.« Poleg pomenkov o najnovejših izdajah poročajo časopisi stalno o osebnih prigodah v literarnih krogih. Rubrika »Kritika« n. pr. priobčuje esej o pisatelju Simadi z opazko: »ki mu je sestro zapeljal njegov prijatelj«. Literarna kritika se češče naslanja na stenografske zapiske kakega prepira med dvema pisateljema. Znani pisatelj Akutogava pripoveduje v svoji noveli »Bolni sin«, kako njegov sin leži doma Volan. Pišn in poroča o njegovi temperaturi, o prijateljevem posetu, kako je deček prestal krizo in kakšno občutje je prešlo očeta. Nekje druge isti najvažnejše časopise (n. pr. »Huro-Bungaku«) in avtor opisuje, kako je njegov prijatelj prišel k njemu ves žalosten in da je med potjo uriniral. Baš o teh čisto fizioloških rečeh se pišejo cele povesti in na način, ki človeka zgrabi in usupne. Nekje v manifestu avtobiografske šole razlaga Kum6 Masao — nje veliki teoretik — da se mora pisatelj na vso domišljijo in vsa sfabricirana modrovanja požvižgati. Resnični pisatelj sme in mora pisati samo o sebi in svojemu življenju in pri tem se mora stvarno držati golih dejstev in jih hladnokrvno obdelovati. Ta šola ima v rokah najvažnejše časopise (n. pr. »Huro-Bungaku«) in s tem obvlada tudi japonsko miselnost. Japonski sociologi so pribili, da ta »avtoreali-zem« predstavlja literarno obliko japonskega meščanstva, ki se je vzdignilo v zadnjih desetletjih, (od 1910). Sredi tega čisto japonskega izživljanja v literarnih tradicionalnih načinih pa kuje in bije svojo besedo japonski proletarec. O njegovem življenju in trpljenju je že cela vrsta del, ld nosijo naziv »proletarska literatura«. L. 1910 j« vstala skupina pisateljev proti oficijelni literaturi in 1925 se je ustanovila zveza proletarskih pisateljev. Nastali so novi časopisi, tenki zvezki, toda v ostrem tonu. »Literarna fronta« in »Proletarska umetnost«. Ti časopisi izhajajo redno, pa tudi njih naklada in obseg raste. — Bistvena razlika med obema literarnima strujama je pač v tem: dočim stremi struja »avto-realizma« za čim adelcvatnejšim hladnim izrazom življenja — proletarska književnost grebe za novo snovjo , novimi temami in novim izrazom, odklanja avtobiografski roman in se za-saja s peresi !alne probleme. Tradicija, da vsi japonski pisatelji pišejo pod znanim psevdonimom, počasi izginja. Skoro vsak avtor doda psevdonimu tudi svoje rodbinsko ime. Akita Joadzaltu se podpisuje »Vrabec v dežju«. Mobori Sumon pa »Sanja zarij«. Tkudu, stari mojster japonskega realizma, se javlja pod »glasovi iz jeseni«. Še par besedi o tem, kako silno je japonsko ljudstvo zainteresirano na literaturi, kako se zanima za literarne zadeve. Cital sem anektodo: Piljnak, znani ruski pisatelj, je potoval po neki provincialni japonski železnici, kjer ga je dobil pod oko službujoči sprevodnik. Brž ga je zaprosil, da mu napiše vsaj nekaj besed na vizitko, češ, da bo imel vsaj majčken spomin na njuno srečanje Ta anektoda priča, da je književnost silno vkoreniniena v japonskem ljudstvu. Japonski dnevniki izhajajo v milijonskih izvodih, časopisi (.josečniki, t rlniki) v stotisočih. Vsak Japonec mora biti v stanju, da zloži »Tankas« ali pa svoj»Hokka«. Analfabetov Japonska ne pozna več. - *“ f jj. Schclsivc »Dijaški« in »obrtni« naraščaj Nekatera sokolska društva imajo »dijaški« in »obrtni« naraščaj, nekatera samo »dijaški«, druga zopet samo »obrtni« naraščaj. Sokolska organizacija pa pozna samo te oddelke: deca (od 6 do 14 let), naraščaj (od 14 do 18 let) in članstvo (od 18. leta dalje). Pogrešeno je torej, ako se deli moški naraščaj na obrtnike in dijake. Z Isto pravico bi potem uvedli tudi pri član-Btvu telovadbo posebej za delavce, posebej za trgovce, posebej za advokate itd. Z isto pravico bi potem uvedli na vaseh posebno telovadbo za »kmečki« naraščaj. Tak postopek pa ni v skladu s sokolskimi načeli, ker pri Sokolu ne sme biti razlike med raznimi sloji in poklici. Bodisi kmet ali gospod, trgovec ali orbtnik, vsak je v sokolski organizaciji samo — Sokol in eden drugemu — brat. Naraščaj naših sokolskih društev v mestih— na deželi so to večji del kmečki fantje — ge rekrutira iz dveh »pokliesv*, in "Elc^r jz dijakov in obrtniških, odnosno trgovskih vajencev. Nikake koristi nimamo od tega, da v Sokolu ločimo ti dve kupini, nasprotno veliko škodo. Dijake vzgajamo na ta način v prepričanju, da so nekaj boljšega, privilegiranega, mesto da jim vce- Eimo že v zgodnji mladosti smisel za pravo ratstvo; naučijo se prezirati sokolske druge, ki niso imeli sreče, da se morejo toliko izobraziti kot oni. Ako dijaki v dnevnem stiku, v občevanju z obrtniškimi in trgovskimi vajenci, v telovadnici in tudi izven nje, oddajo nekaj svoje izobrazbe, sami s tem nič ne izgubijo. Ogromno pa ori-dobijo v stiku s fanti, ki šo že v zgodnji mladosti več ali manj samostojni, ki se že morajo boriti za svoj obstanek, ki se učijo in vendar že vrše produktivno, koristno delo, medtem ko se dijaki, na stroške staršev ali drugih, šele pripravljajo za svoj poklic.^ Ako se naraščaj deli na ta način, se čutijo obrtniški in trgovski vajenci zapostavljam in ponižani, izgube veselje do Sokolstva in izostanejo iz telovadnice. Glavni motiv, ki se navaja v nekaterih sokolskih društvih za cepitev naraščaja je ta: Obrtniški in trgovski vajenci v popoldanskih urah zaradi zaposlenosti ne morejo prihajati k telovadbi, v kasnejših večernih urah pa dijaki ne smejo. V večini slučajev bi se z dobro voljo vendar našla primerna, srednja ura, ki bi bila dostopna za ene in za druge. Kjer to nikakor ni izvedljivo, naj se ustanovi dva oddelka, ki naj se imenujejo le I. oddelek, odnosno II. oddelek, pod nobenim pogojem pa »dijaški«, odnosno »obrtni naraščaj«. Oba oddelka naj bosta dostopna po mili volji dijakom in obrtnikom (vajencem). V zadnjih letih število sokolskega naraščaja še od daleč ni doseglo primerne višine. Krivda leži v prvi vrsti na starših, ki se premalo brigajo, akoravno so sami člani sokolskih društev, da njihova deca vstopa v sokolska društva in telovadi. Navadno dovolijo otroku, da sme hoditi k sokolski telovadbi. To ni zadosti, oni morajo zahtevati, da otrok mora hoditi v telovad- nico in morajo svoje dete v tem oziru tudi nadzorovati. S tem olajšajo delo sokolskemu vaditeljstvu, ki je često napram naraščajniku brez moči, ker pri 'najmanjši zameri enostavno izstopi iz Sokola. Marsikdo bo oporekal, da prisiljena stvar ni dobra, vendar to ne drži, ker izvira antipatija do sokolske telovadbe, kjer postoji, le.iz nepoznavanja. Ako bo otrok nekoliko časa moral hoditi k telovadbi, bo gotovo vzljubil Sokola in bo ostal do smrti njegov član. Posebno malo našega naraščaja se rekrutira iz trgovskih in obrtniških vajencev. V tem pogledu zadene krivda najbolj naše Sokole obrtnike in trgovce. Njihova dolžnost bi bila, da vplivajo na vajence, ki so jim poverjeni, da pristopajo v sokolske rede in da jim omogočijo posečanje sokolske telovadbe. Taboren je naših sokolskih društev Taborenje naših sokolskih društev se vedno bolj širi, vendar večina sokolskih dfiiSier, zlasti pri nas v Sloveniji, še vedno tej ideji ne posveča one pažnje, ki bi jo zaslužila. Češkoslovaški Sokoli so že zdavnaj uvideli neprecenljive koristi taborenja zaradi zdravega bivanja v prirodi, zaradi spoznavanja prirode, drugih krajev in ljudi ter so vzeli taborenje v svoj program. Danes že večina njihovih sokolskih društev odhaja poleti v tabore. Pri nas je stvar šele v povojih. V pogledu taborenja pri nas prednjači sokolsko društvo Beograd — matica, ki letos že desetič tabori v prirodi. Bili so že dvakrat v Sloveniji. Letos je odšlo 120 članov, naraščaja in dece, z lastnimi šotori, posteljami, odejami, s kuhinjo itd. v Biograd na moru pri Šibeniku. S seboj imajo tudi zdravnika. Pod vodstvom vaditeljev prirejajo izlete v okolico, telovadijo, plavajo itd. in prirejajo pri sosednjih sokolskih društvih akademije in javne telovadne ure. V taboru ostanejo najmanj 40 dni. Cena za vožnjo in celotno oskrbo znaša 800 dinarjev, vendar plačajo revnejši le 400—600 dinarjev, najrevnejši še manj. Sokolsko društvo Zagreb je tudi na morju v Selcih. Sokolsko društvo Novi Sad je najelo v Boki dvonadstropno hišo s parkom pri morju ter je privedlo tja 120 oseb. Plačajo 100 dinarjev vpisnine in 20 dinarjev dnevno za hrano in stanovanje. Sokolsko društvo Beograd I. tabori v Kovilja-či (kopališče v Srbiji). Sokolsko društvo Beograd II. je v Jajcu v Bosni, Zemun v Makarski, Belovar pri Šibeniku, Užice na vrhu Zlatibora. Popust na železnicah za sokolska društva, ki prirejajo taborenje, znaša 75%. Umestno bi bilo, da se tudi sokolska društva v Sloveniji, zlasti društva v mestih, zainteresirajo za ta krasen pokret. Vojaška telovadna šola v Pragi V vojaški telovadni šoli v Pragi, ki se je tudi udeležila pod vodstvom komandanta podpolkovnika Metoda Sedlžčka vsesokolskega zleta v Beogradu ter nam je ostala v spominu zaradi vzornega, discipliniranega predvajanja njenega programa, so zdaj izvedli tekmo vsestranosti. Ta tekma obsega 18 disciplin, ki so razdeljene v tri skupine. Prva skupina obsega telovadno tekmo na drogu, na bradlji, na krogih, na konju vzdolž brez ročajev, v plezanju na vrvi in v prostih vajah. Druga skupina obsega skok v višino, skok v daljino, skok v daljino ob palici, tek na 100 m z raznimi zaprekami, metanju granate na cilj (stoje na 40 m, kleče na 30 m in leže na 20 m) in cross-country na 4 km. Tretja skupina obsega plavanje na 300 m v prostem stilu, mačevanje, borbo z nožem, streljanje s pištolo na 25 m oddaljeni cilj, kolesa-renje na 10 km in Bmučanje na 8 km, ki se je izvedlo že v zimi. Tekma se bo ponavljala vsako leto za prehodno darilo, ki ga je v to svrho poklonilo ministrstvo narodne obrane. Ta tekma se je vršila letos prvič ter se je je udeležilo 26 mladih oficirjev, frekventantov telovadne šole. Tekmovanje je trajalo teden dni. Vsi trije prvi zmagovalci so člani in telovadci sokolskih društev: I. poročnik 3. konj. polka OldHch šlemin, II. poročnik 3. pešpolka Jan Hošt, III. poročnik 1. gorskega praporja Karl Bok. To Je krasno spričevalo za dobro vsestransko vzgojo v sokolskih društvih. Zdravstveno stanje brt Štuklja Ker so se Sirile po Ljubljani neresnične vesti o posledicah padca br. Štuklja na mednarodni telovadni tekmi v Luksemburgu, smo se obrnili naravnost na njega in sprejeli te informacije. Br. Štukelj se nahaja na enomesečnem oddihu v Novem mestu. Tam je konzultiral zdravnika, ki je konstatiral: Radi pritiska reber na znotraj (sklon), se je nategnila reberna mrena, radi česar je danes še ugotoviti lokalno, suho vnetje reberne mrene na desni strani prsnega koša. Zdravnik mu je predpisal gorke obkladke in masažo. Varovati se mora globokega dihanja in seveda tudi še nekaj časa ne bo mogel telovaditi. Br. Štuklju želimo, da čim prej popolnoma okreva I Češkoslovaški Sokoli v Ameriki češkoslovaški Sokoli v Ameriki imajo svojo posebno sokolsko zvezo, ki vzdržuje najtesnejše zveze s Č. O. S. v republiki ter se udeležuje vseh velikih sokolskih zletov. Na II. zlet Č. O. S. v Češkem Brodu 1. 1887. je prišlo 287 Čeho-slovakov iz Amerike, na kasnejših zletih je to število močno naraslo in doseglo 1. 1920. na VII. zletu v Pragi že 750 oseb, na VIII. zletu 1. 1926. že 1500. Amerikanska zveza češkoslovaških Sokolov je že zdaj pričela s pripravami za udeležbo na IX. zletu, ki se bo vršil 1. 1932. v Pragi. Izdala je svojemu članstvu poziv, naj takoj prične z akcijo za štedenje. Računa se, da bo prišlo v Prago nad 2000 češkoslovaških Sokolov iz Amerike. Rdeči Sokol Prejšnjo nedeljo se je vršil v Grazu zlet so-cijalno demokratične mladine, na katerem je nastopala tudi organizacija »Der rote Falke«. To je za romunskimi gimnasti drugi slučaj, da telesno vzgojna organizacija prevzema ime »Sor kola«. 99 Jugoslovan se naroča v Ljubljani v Gradišču 4 (poleg Nunske cerkve), telefon št. 80-68. €€ Tajnostf nenadne smdi ameriškega predsedniU Hardinga Kakor je splošno znano, je ameriški predsednik Harding na nekem svojem potovanju čisto nenadoma umrl. Njegova nagla in nepričakovana smrt se je zdela ljudem takoj precej zagonetna in tajinstvena, ker mož ni bil prej nikdar bolan. O njegovi smrti so ugibali ljudje vse mogoče, pravega vzroka pa ni mogel nihče ugotoviti. Zaradi tajinstvenosti, s katero je zagrnjena smrt predsednikova, pa je vzbudila v Ameriki veliko senzacijo knjiga, ki jo je napisala ameriška pisateljica May Dickson Thaker in kjer poskuša na podlagi pripovedovanj bivšega privatnega detektiva predsednikove soproge Ga-stona Meansa razkriti tajnost nagle Hardingove smrti. Koliko so vredna detektivova odkritja, je težko ugotoviti, nekoliko sumljiva pa je že okolnost, da je bil bivši detektiv nekaj let zaprt zaradi tihotapstva alkohola. Detektiv Mean« je vstopil V privatna službo predsednikove soproge že 1. 1921., in kot tak je preskrbel gospej neke dokumente, ki bi jo utegnili precej kompromitirati. Zato je postal velik zaupnik predsednikove soproge in je zvedel za marsikatero intimno tajnost med predsednikom in njegovo ženo. Gospa predsednica se je namreč smatrala takrat, čeprav že ni bila več posebno mlada, še vedno za zelo mikavno žensko, čeprav je morala nositi okrog vratu vedno črn šal, da je pokrila neko napako vratu. Means pravi, da je obžaloval to ženo, ki v svojem samoljubju ni vedela in razumela, da se njen soprog ne more več vpirati čarom mlajših žensk, s katerimi je živel v precej intimnih razmerjih. Neko noč so Meansa telefonično poklicali v nočni lokal, kjer se je predsednik napil in v tem stanju vrgel neki plesalki šampanjsko steklenico v glavo. Detektiv je Hardinga takoj odpeljal na njegov »dom zakonske sreče«, ranjeno plesalko pa odnesel iz lokala. Nekega dne pa je predsednikova soproga le zaslutila, da z njenim možem ni vse tako kakor bi moralo biti. Zvedela je, da njen soprog obožuje gledališko igralko Nau Britton. Spočetka tega kar ni hotela verjeti, ampak je pred detektivom zavihala rokave in dejala: »Moja maserka mi je rekla, da imam še vedno tako svežo in zdravo kožo kakor vsako mlado dekle! Le poglejte moje roke — ali niso lepe? Vi ste pa gotovo tudi že opazili, da je moja hoja tako prožna, da sem na to ponosna, in upam, da bom taka tudi ostala.« Detektiv Means se je kmalu prepričal, kaj je na stvari z gledališko igralko, ki jo je predsednik poznal že kot zgodaj razvito deklico še takrat, ko je bil urednik malega lista na deželi. Detektiv je zvedel, da je igralka rodila predsedniku otroka, za katerega je vedno kupoval razne igrače. Te igrače je detektiv pokradel in jih prinesel predsednici, ki jih je pokazala svojemu možu vpričo Meansa. Predsednik je ves razjarjen takoj telefoniral ministru za pravosodje, da detektiva odpusti iz službe, a že naslednjega dne ga je poklical k sebi in ga prosil, naj pozabi na »tisto malenkost«. Ko pa je predsednik Harding nenadoma um n, je rekla njegova soproga detektivu: »Našla sem vso njegovo korespondenco in nič mi ni zanj žal!« ANAT0LE FRANCE: BOGOVI S02EJM 45 Kot član redu, ki ga je ustanovil sam apostol Pavel, ki «e je ponašal z naslovom rimskega državljana, sem si 'laskal, da je moje vedenje, ki posne manjegovo, vedenje dobrega francoskega državljana, kateri spoštuje vse človeške zakone, ki niso nasprotni božjim.Predložil sem svojo prošnjo gospodu Colinu, prekajevalcu in občinskemu činovniku, ki je načelnik oddelka za izdajanje te vrste listin. Vprašal me je po mojem poklicu. Dejal sem mu, da sem duhovnik: pobaral me je, če sem oženjen, in ko sem mu odgovoril, da nisem, mi je dejal, da tem slabše zame. Slednjič me je po raznih drugih vprašanjih še vprašal, ali sem dokazal svoje državljansko mišljenje 10. avgusta, 2. septembra in 31. maja. »Izkaznice«, je pristavil, »se morejo dati samo tistim, ki so pri teh treh prilikah s svojim zadržanjem dokazali državljansko mišljenje«. Na to mu nisem mogel dati takega odgovora, da bi ga bil zadovoljil. Vendar pa ei je zabeležil moje ime in naslov ter mi obljubil, da takoj prouči mojo zadevo. Držal je besedo, in uspeli tega proučevanja je bil ta, da sta se javila v moji odsotnosti na mojem domu dva komisarja Odbora za javno varnost v Picpusu, pod zaščito oborožene sile, da bi me odvedla v ječo. Ne vem, kakega zločina me dolžijo. Toda priznajte, da je gospod Colin obžalovanja vreden človek, ker mu je duh dovolj omračen, da očita služabniku Cerkve, da ni pokazal državljanskega mišljenja 10. avgusta, 2. septembra in 31. maja. Človek, ki j- zmožen takšne misli, je res usmiljenja vreden«. »Tudi jaz nimam izkaznice«, je dejal Brotteaux. »Oba sva sumljiva. Toda viste trudni. Lezite, oče moj. Jut-* pa poskrbimo za vašo varnost«. Dal je žimnico svojemu gostu ter obdržal zase slamnjačo, ki jo je pa redovnik iz ponižnosti zahteval zase tako uporno, da mu je bilo treba izpolniti to željo, kajti sicer bi bil spal na škrleh. Ko j» Bron«aux uredil vse potrebno, je iz varčnosti i" tudi iz previdnosti upihnil svečo. »Gospod«, mu j^ dejal redovnik, »uvidevam prav « -bro, kaj ste storili zame; toda, na žalost, za vas ne pomeni mnogo, da sem vam zato hvaležen. Naj vam Bog to šteje v dobro! To bi bilo za vas neizmerne koristi. Toda Bog ne šteje tega, kar ni bilo storjeno v njegovo slavo in je le izliv čisto prirodne kreposti. In zato vas prosim, gospod, da storite Zanj, kar vam je ve’ alo srce storiti zame«. »Oy- ~ioj«, mu je odvrnil Brotteaux, »ne delajte si skrbi in ne gojite zame nikake hvaležnosti. Kar delam v tem trenotku in kar ima v vaših očeh vse preveliko zaslužnost, tega ne delam iz ljubezni do vas: zakaj, dasi ste zelo ljubeznivi, oče moj, vas vendar poznam prem • Jo da bi vas ljubil. Tudi ne delam tega iz ljubezni do človeštva: zakaj nisem tako preprost kakor Don Juan, da bi mislil, kakor on, da ima človeštvo kake pravice; in ta predsodek mi pri takšnem svobodomislec*., kot je bil on, žalosti. Delam to iz tiste sebičnosti, ki vzpodbuja človeka k vsem njegovim plo-r—'litim in udanim delom, ker mu daje spoznavati v vseh bednih ljudeh sebe samega, ker budi v njem nagnenje, da v nesreči svojega bližnjega obžaluje svoje lastno gorje, in ker ga navaja, da priskoči na pomoč smrtniku, ki je po naravi in usodi podoben njemu, tako zelo, da se mu zdi, da pomaga «amemu sebi, ako pomaga njemu. Delam to tudi radi tega, ker nimam drugega posla: zakaj življenje j ev toliki meri pusto, da se mora človek za vsako ceno razvedriti in da je dobrodelnost nekako dovolj neokusno razvedrilo, ki si ga pri-voščimo, ker nimamo drugih, bolj slastnih; delam to iz ponosa in da imam neko vrlino pred vami; delam to slednjič, ker mi gre v sistem, in da vam pokažem, česa je zmožen brezbožnik«. »Ne obrekujte samega sebe, gospod«, je odvrnil otec Longuemare. »Prejel sem od Boga več milosti nego jih je podelil do te ure vam; vendar sem manj vreden kakor vi in po prirodni zaslužnosti daleč za vami. Vi ne morete mene ljubiti, ker me ne poznate. Jaz pa, gospod, jaz vas ljubim bolj ko sebes amega, nič za to, da vas ne poznam: Bog mi tako veleva«. Ko je tako odgovoril, je otec Longuemare pokleknil na škrl, in dokončavši svoje molitve, se je zleknil na slamnjačo ter pokojno zasnul. XIII. Evarist Gamelin je zasedal drugič pri Tribunalu. Pred otvoritvijo razprave se je pogovarjal s svojimi tovariši porotniki o novicah, ki so dospele zjutraj. Med temi je bilo dokaj negotovih in napačnah; toda, kar se je dalo iz njih posneti, je bilo strašno. Združene vojske so obvladovale vse ceste ter korakale pod enotnim vodstvom, Vendee-ja je bila zmagovita, v Lyonu vstaja, Toulon predan Angležem, ki so tam izkrcavali štirinajst tisoč mož. To so bile domače zadeve, ki so šle tem činovnikom do živega, v enaki meri pa so ti dogodki zanimali tudi ves ostali svet. V svesti si, da poginejo, ako pogine domovina, so videli v javnem blagru svojo osebno zadevo. In korist narodova, ki se je zlivala ž njihovo koristjo, jim je narekovala njihova čuvstva, njihove strasti, nji' hovo zadržanje. in ujemi pohlici Neka naša čitateljica nam piše: Zelo hvalevredno je od »Jugoslovana«, da se je lotil vprašanja, ki zanima ženske vseh slojev in ki je zelo velikega pomena ne samo za ženske, ampak za ves narod. Listi, posebno feministični, poročajo o uspehih žen na vseh poljih, ki so bila do pred kratkim dostopna le moškemu, razmeroma pa prav malo čitamo o delu in uspehih tistili žen, ki so ostale zveste svojim ženskim poklicem. Malo ali nič čitamo o organizaciji špecijelno ženskega dela pri nas, o pravilnem uveljavljanju tega ali onega izrecno ženskega poklica. Ravno ti ženski poklici se pri nas izvršujejo večinoma bolj diletantsko, brez vsake predizobrazbe ali z nezadostno strokovno izobrazbo, z druge strani pa ravno ženske s tako strokovno izobrazbo dobe pri nas kaj težko primerno mesto. Trgovske šole in učiteljišča so prenapolnjena, v gimnazije sili več ženskega naraščaja, kakor ga bomo potrebovali. Danes že nekako ugled zahteva, da šolamo hčerko prav tako kakor sina, četudi hčerka ni bogve kako nadarjena in moramo po dokončani maturi, ki jo je z muko prestala, šele misliti nato, kje in kako bo zdravila svoje bolne živce. Sicer ne navajam tega kot pravilo, vendar taki slučaji niso redki. Zato bi se smela šolati samo taka dekleta, ki jim študij ne dela težav, jih telesno ne slabi in od katerih je upati, da se bodo po svojem talentu in po svojem značaju znala v svoji stroki tudi uveljaviti. Zasledujem že davno razvoj špecijelno ženskih poklicev doma in v tujini in moram reči, da je naša meščanska družba sama kriva, če se špecijelno ženski poklici pri nas ne razvijajo tako, kakor se razvijajo pri drugih, večjih narodih. Slovenci izhajamo vsi iz kmečkega stanu; če ni bil kmet oče, je bil kmet ded ali praded. In vendar se socijalni razredi redkokje tako zelo ločijo med seboj, kakor pri nas. Kontorist-ka ne pogleda prodajalke; učiteljici je šivilja človek iz drugega sveta; novopečenemu doktorju zaščitna sestra sploh ni človek, ampak samo stroj; meščanskošolski učitelj se čuti vzvišenega nad ljudskošolskim; vsaj ista, če ne večja distanca je med srednješolskim profesorjem in meščanskošot-skim učiteljem, itd. Kdo bi našteval vse naše kaste in kastice. Pri-nas se individualnost v nobeni službi ne upošteva, nikjer ne prideš v poštev kot človek, nihče te ne vpraša kdo si, kaj zmoreš, ampak vse te najprej vpraša: kakšen je tvoj uradniški in socijalni položij. Da vsako tako zlo najprej občuti ženska, kot šibkejši del človeške družbe, je jasno. Pri nas pride najprej vprašanje: čigava žena si. Če nimaš gospodarja, ki te legitimira, moraš biti pa že nekaj izrednega, da se uveljaviš v družbi. Morda se enkrat pozneje še povrnem k temu vprašanju. Danes je le moj namen, da pokažem na nekatere ženske poklice, ki so se drugod zelo dobro obnesli in bi se dali brez dvoma tudi pri nas uveljaviti. Kot prvi poklic, ki mi je najbolj simpatičen, naj navedem vrtnarstvo. Poznala sem ugledno, še mlado češko profesorico, ki je zbolela na živcih in morala vzeti daljši dopust. Mesto da bi se zdravila po sanatorijih, se je odpravila v Ameriko ter stopila tam v službo pri nekem velikem vrtnarskem podjetju. Dve leti je izvrševala vse posle, ki spadajo v vrtnarstvo in si pri tem popolnoma okrepila zdravje. Nato se je vpisala še na neko višjo vrtnarsko šolo, kjer je dosegla diplomo. Po dovršenih Vrfeuifea, pjpcčiidcn feraj... Cudo božje — Vrhnika, ti gosposko, nedeljsko dekle, kako si daljnolepa! Jaz, ki sem ves tvoj sem te gledal s Široko odprtimi očmi, videl pa te nisem nikoli; še zdaj te gledam, kakor da bi se mi bleščalo, kakor, da bi le zdaj in zdaj, migljaje in trepetaje, zablisnil tvoj beli sijaj iz daljine! (Iv. Cankar, Moje življenje.) prelepa res je naša notranjska stran. Vendar le malo občudovalcev narave zaide na ta mali kotiček božjega vrta. Največji kraj v tej zemlji pa je Vrhnika. Vsak je občutil njeno lepoto. Ze rajna Sarovcova mati so rekli, da je Vrhnika le ena. Noben Vrhničan, ki je odšel preko velike luže, ni pozabil rojstnega kraja. »Ne po ljubici, ne po materi ni jokal Amerikanec, ko mu je bilo žalostno pri srcu; po tebi je zajokal: »O ti svetega Pavla zvon, ki te slišal več ne bok (Cankar.) Prvi pa, ki je Vrhniki pogledal v obraz in njeno lepoto odkril, je bil naš Ivan s Klanca. V ravnini pod kraškimi hojami in dolinami spi Vrhnika in sanja čase, ko je tu še valovilo jezero in butalo ob čeri. Nekateri hudomušno trdijo, da je le 14 km dolga pot od Kralovša preko vrhniških serpentin do Vrha pri Logatcu. Pridi na Vrhniko s katerekoli strani hočeš, vsaka pot je zanimiva. Potuj z brzim Vrhničanom ali avtobusom, povsod te pozdravljajo zeleni holmi na levi, na desni ti prepeva študijah se je vrnila vdomovino, kjer se ji je po ne malem trudu in boju posrečilo dobiti od države neko posestvice, katero je v kratkem času spremenila v sicer malo, toda krasno urejeno, moderno vrtnarsko šolo z internatom za 10—12 učenk. Imela sem priliko videti to šolo (žal so bile ravno počitnice) in kasneje tudi govoriti z eno izmed učenk. Na moje vprašanje, kako misli uporabiti svoje znanje, ki si ga je pridobila v vrtnarski šoli, sem zvedela, da ji je oče, ki je boljši posestnik v bližini mesta, prepustil kos zemljišča, da ga obdela po svoji volji. Imela je tedaj že svojo deklo, ki ji je pomagala pri delu in vozila pridelke v mesto; s ponosom mi je pripovedovala, da je očetu že povrnila ve8 obratni kapital, ki ga ji je posodil in da bo sedaj začela štediti, ker rada potuje ter namerava nadaljevati svoje študije, da bi lahko pozneje sama ustanovila tako vrtnarsko šolo. Fotografija je poklic, ki je kakor nalašč ustvarjen za ženo, ker ne zahteva nikake-ga telesnega napora, je čeden, zahteva pa natančnost, umetniško razpoloženje in smi sel za lepoto, ki je pač pri ženskah najbolj razvit. Smisel za lepoto in udobnost bi bila ravno tako dobra podlaga za dekoraterko. Marsikatera premožna nevesta potrebuje nasveta, kako bi si uredila svoje stanovanje in marsikdo, ki si zida lastni dom, bi raje prepustil poklicni dekoraterki, da določi notranjo dekoracijo njegovega doma, kakor da to prepusti šablonskemu okusu slikarskega mojstra. Nisem še slišala, da bi se katera Slovenka posvetila tej stroki. Tudi v naših ženskih revijah občutimo pomanjkanje te vrste ženskih moči pri nas. Umetnostna obrt bi dala marsikateri naši nadarjeni ženi lep zaslužek, posebno če bi bila dobro organizirana. Koliko denarja potrosimo za razna darila za god, za novo leto, za poroko itd. In če zraven še pomislimo, koliko skrbi nam delajo taki darovi pri nakupovanju in izbiranju! Poleg tega se nam navadno pripeti, da kupimo nekaj, kar ni niti praktično niti lepo in postane dar kmalu v napoto tistemu, ki ga je dobil. Spominjam se neke prireditve, ko je neka gospa darovala v šotor za razprodajo nič manj kakor šest takih nepotrebnih predmetov, ki jih je svoj čas dobila v dar. Dandanes izdelujejo spretne ženske roke iz lesa, usnja in kovine najrazličnejše predmete, ki so krasni in praktični in s katerimi bi gotovo vstregli vsaki obdarovanki. Pri nas ne dobimo ničesar v tej stroki. Umetno krpanje bi v vsakem večjem kraju lahko preživljalo vsaj po eno žensko. Na Dunaju se mi je nekdaj raztrgala obleka. Ker nisem imela več takega blaga, sem bila že vsa obupana, da bom morala drago obleko zavreči. Gospodinja se mi je le posmehnila in je odnesla obleko. Drugi dan mi jo je prinesla in sem zaman iskala, kje je bila včeraj luknja. Plačala sem za to 80 Din, toda prihranila sem si strošek za novo obleko. Bolniška strežnica dobi zlahka zaslužka sicer le v velikih mestih. Pride v hišo po eno uro na dan, včasih več, včasih manj, kakor pač nanese potreba. Imamo v hiši bolnika, ki ga je treba obvezavati, ki mora dobivati injekcije, ali nimamo nikogar, da bi nam pomagal težkemu bolniku postlati, ga prenesti iz postelje na divan itd.; najamemo v to svrho izučeno bolničarko. Taka diplomirana bolničarka lahko izvršuje samostojno svoj poklic, ni od nikogar od- bajne pesmi prostrani mah. Še bolj zanimiv je prihod v trg po notranjski železni cesti do Verda. Vlak sopiha po strmih ovinkih skozi ogromne gozdove, preko orjaškega borovniškega viadukta V nepretrgani vrsti smrek ti se prikaže in kmalu zopet izgine barska ravan pod teboj. V hladu smrek dospeš v skalnate pečine Retovja, ki odsekava groze, da se poveznejo nate. Izpod njih privre na dan velika Ljubljanica. Preko mostu in mimo valujočega polja te privede v par minutah pot v trg. Potov pa, katera so stari Vrhničani edino poznali, se le malokdo posluži. Na cesti ne vidiš več starega Strička, ki je po dvakrat na teden vozil v Ljubljano in h kateremu si prisedel na voz. Z njim se je vozil naš Ivan Cankar v študentovskih letih domov in v Ljubljano. — Nekdaj tako romantična in življenja polna pot po Ljubljanici sameva. Na tako slavno čolnarstvo, na dobo, ko je bila Ljubljanica skoro izključna pot na Vrhniko, spominja bandero čolnarskega ceha pri Sv. Trojici in številna dolga poslopja ob reki, kjer so bila velika skladišča. Tu so odlagali blago iz čolnov in ga nakladali na ogromne škripajoče parizar-je. Od tu dalje je pokal bič v rokah furmanov tja do Trsta. V zvezi s temi spomini na slavno preteklost, si bo zgodovinar ogledal, kje je stal rimski most čez Ljubljanico", proučil rimski tabor pri farni cerkvi sv. Pavla in si ogledal stari rimski zid — ljudje mu pravijo ajdovski — ki je obvladoval ravan pod seboj in varoval pred napadi barbarov. Komaj stopiš v trg, že te vabi nasproti bela nevesta na holmu, sv. Trojica. Visoki zvonik, moleč iznad smrekovih vrhov, se je s svojo be-loto ostro zarezal v nebeško modrino. Noga sama te privede mimo ponižne cerkvice sv. Lenarta, visna; če je pridna in vestna, si kmalu pridobi obširno klijentelo in ima zelo dobre dohodke. Tudi to polje je še odprto našim ženam; ta poklic je posebno prikladen za poročene žene, ki jim na ta način ni treba biti cel dan iz doma. Tako bi se dal navesti še marsikateri ženski poklic, ki bi se dal pri nas izrabiti in ki bi zagotovil ženski samostojnost ter bi se dni v veliki večini slučajev izvrševati doma, kar je za poročeno ženo velikega pomena. Nadejam se, da bodo te vrstice spodbudile tudi druge žene, da povedo svoje mnenje in svetujejo, katera panoga bi se pri nas še dala izrabiti. Ravno tako je potrebna posvetovalnica za ženske poklice in organizacija ženskega deda, da bi se ženske moči ne izkoriščale in da bi se izrabile tako, da bo nam ženam in našemu narodu v korist. Zensko delo in naši izseljjenci V »Jugoslovanu« od 13. julija t. 1. sem čital pod tem naslovom članek, ki obravnava zelo važno vprašanje, vprašanje ohranitve narodu in državi tistih mnogih tiso-čev Slovencev, ki se izseljujejo v tujino in se tam zgubljajo v tujem narodu. Zelo razveseljivo je, da so se naše žene začele zanimati za taka vprašanja; nikakor si pa ne morem misliti, da bi mogle ženske organizacije same kljub vsej dobri volji zadovoljivo rešiti to težavno vprašanje. 2e izvedba programa, ki je bil v glavnih obrisih začrtan v omenjenem članku, bi zahtevala toliko sredstev, kolikor bi jih pri nas nobena ženska organizacija ne zmogla. Vprašanje naših izseljencev se mora načeti na čisto drugačen način. Kolikor je meni znano, so bili na naši banski upravi že pred kakimi petimi meseci storjeni prvi koraki v tem pravcu; izdelali so se obširni načrti, ki so bili odposlani na pristojno mesto. Z ozirom na to, da je že narod sam, doma in v tujini, začel spoznavati potrebo skorajšnje in pravilne rešitve vprašanja naših izseljencev, bi bilo želeti, da se poklicani krogi zavzamejo za stvar z vso resnostjo ter jo skušajo čimprej in čim pravilneje rešiti. Zdi se mi pa pravilno, da se k temu delu pritegnejo tudi ženske, posebno v kolikor pride vpoštev narodna vzgoja našega naraščaja in organizacija naše žene v tujini. I. 0. Razgled po ženskem sveiu ANGLIJA Ženska bolnica za obolelo na raku. Zdravni-ce-specijalistke za zdravljenje raka potom radija, so ustanovile bolnico za ženske, ki bolujejo na raku in so jo imenovale bolnico Marije Curie. Bolnica ima trideset postelj, ki so vedno vse zasedene. Poslopje, ležeče v velikem parku, je bilo prenovljeno po načrtu znane arhitektke Elizabeth Scott. Pred kratkim je bila bolnica slovesno otvorjena (deluje pa že devet mesecev). Otvoritvi sta prisostvovala tudi francoski in poljski poslanik ter je bilo prečitano pozdravno poročilo gospe Curie, katera je želela zavodu najboljše uspehe. Število brezposelnih žen stalno narašča. Število brezposelnih žen na Angleškem, ki je znašalo dne 8. julija 1929. 197.994 žen in 25.475 deklet, je naraslo tako, da je znašalo letos istega dne 458.300 žen in 41.800 deklet! Odlikovanje žene na umetniško-obrtnem polju. Na neki veliki razstavi za umetniško obrt ki se je plaho stisnila ob rob sv. Trojice, na Klanec, ob katerem čipi prislonjena hišica kovača najlepše slovenske besede, Ivana Cankarja. Pot te vede dalje skozi smrekov gozdič na ravan, kjer se tiščo kapelice križevega pota cerkve kot piščeta svoje matere. V cerkvi za oltarjem šumi skrivnostno jezero, v gori pokopano, ki se bo razlilo in poplavilo ravan pod seboj, ko bo svet postal hudoben. Za cerkvijo zadaj pošumeva mahovita Tičnica in ti poše-petava sladke besede, ki jih je sinoči govoril fant dekletu n? uho. Okoli tebe poje bela cesta, polje in gozd, skriti lazi in dremotni gaji. Tu je življenje posuto s pisanim cvetjem. Iz dalje te vabi tihi Močilnik s svojimi navpičnimi, amtiteatralično se zaključujočimi stenami. Izpod črne noči podzemskih skal privre v prosojni mruk gosiega zelenja mlada Ljubljanica. Sv. Anton, sedeč v duplini, posluša prošnje možaželjnih devic, ki se otekajo k njemu. Pojdi ob večeru v Močilnik in sedi na klopico pri sv. Antonu, 7delo se ti bo, da si v začaranem kraju, kjer vlada nad črno vodo, temnim drevjem in mogočnimi nad teboj molečimi skalami stoletni mir. Vzdramiš se iz začaranosti, povzpneš se po ozki stezi na vrh skalnatih sten. Pred teboj leži Vrhnika. Cesta se kakor bel obroč ovija okoli nje. Male svetle hišice se stiskajo plaho ob rob sv. Trojice, proseč jo varstva. — Bodi pozdravljen, tihi Močilnik, koliko sanj počiva v tvojem naročju! Od daleč te pozdravlja iz Kurena sv. Miklavž iz stare skromne cerkvice tik ob strmem pobočju. V dobri uri te povede pot preko sv. Trojice in mične vasice Stare Vrhnike v smrekove gozdove Kurena. Na klopici v hladni orehovi senci uživaš lep razgled pred seboj. Kraj ravni pod Raskovcem se blišči bela Vrhnika. Nad tre- v Londonu je bila odlikovana * zlatim križcem Miss Hope-Lucas, katera je razstavila krasna dela v kožni plastiki, torbice, mape, blazine itd. Miss Hope-Lucas je popolnoma hroma in privezana že dolga leta na svoj voziček. Na isti razstavi je bila odlikovana z zlatim križcem še druga žena, Miss Mc Ewen Osborne, ki je razstavila dela v metalni plastiki ZEDINJENE DRŽAVE Študentkam različnih visokih šol je bilo stavljeno vprašanje, ali dajo prednost dobri kari-jeri, ali so za domače življenje z možem in otroci. Izkazalo se je, da je bilo samo 4 odstotkov študentk principijelno proti poroki, 32 odstotkov se jih je izreklo za dobro karijero v zvezi z domačnostjo z možem in otroci, celih 60 odstotkov je pa bilo za poroko brez vsakega poklical Ako je imelo to važno vprašanje tak izid že na univerzi, kjer se dekleta pripravljajo za najvišje poklice in najlepše karijere, kakšen uspeh bi šele imelo v drugih, manj vrednih poklicih. Po izidu te ankete Je jasno, da še davno ni pripisovati ženskam vso krivdo, če propada družina in če se žena preveč uveljavlja izven doma. POLJSKA Ženska organizacija za obrambo države Jft imela v Varšavi svoj III. kongres. Organizacija šteje okrog 10.000 članic in deluje posebno med študentkami srednješolskih zavodov, učiteljišč ter višjih šol. Njen namen je usposobiti čim večje število žen za takojšnjo zasedbo moških služb, da bi zamoglo v slučaju vojne čim-večje število moških vršiti vojaško dolžnost. BOLGARSKA Mednarodna ženska liga za mir in svoboda priredi svoje letošnje poletne tečaje na Bolgarskem, kjer obstoji Liga že od leta 1919. Predsednica Lige je gospa Karavelo!, katera je nedavno slavila petdesetletnico svojega javnega delovanja. Tečaji bodo trajali od 20. avgusta do 15. septembra. Dopoldne se bodo vršila predavanja in poročila, popoldne bodo pa udeleženke tečajev obiskovale razne znamenitosti in prireditve. RUSIJA Pijanistka M. Indina, profesorica na leningrajskem državnem konservatoriju, je bila odpuščena iz službe, ker se je branila poučevati ob nedeljah in o velikonočnih praznikih. Porodniška pomoč je v Rusiji skrajno pomanjkljiva. Kako veliko število žen porodi v Rusiji brez vsake strokovne pomoči, lahko sklepamo iz tega, da je bilo v vsej Rusiji leta 1927. samo 5511 babic. Iznajdba šivalnega stroja. 17 maja je preteklo sto let, odkir je Francoz Barthe-lemy Thimonnier, sin priprostega barvar-ja, izumil šivalni stroj. Po poklicu je bil krojač; čeravno mu je manjkalo najele-mentarnejše znanje, si je ženijalni krojač zamislil mehanični stroj, ki naj bi šival mesto človeške roke. Štiri leta se je ukvarjal s svojo iznajdbo ter pri tem popolnoma zanemaril svoj poklic; veljal je splošno za slaboumnega. Toda v letu 1829 je do-j segel svoj cilj in leta 1830. je prijavil svoj patent. Ko je neki potujoči rudniški inšpektor videl zanimivo napravo pri delu, je takoj razumel njen pomen ter vzel Thi-monniera s seboj v Pariz. Tam mu je uredil delavnico, toda delavci so se uprli proti njemu, ker se jim je zdelo, da ogroža njihove interese, teko da je moral bežati. Šele mnoco let pozneje je dobil oficijelno priznanje ter se je njegov mali stroj izpopolnjeval od leta do leta in postal tako zvest pomočnik vsemu človeštvu. petajočo solnčno ravnino se lesketajo vasi, ugašajo in užigajo se v čisti lepoti. Iznad morja barske ravnine se vzdigajo grički — samotni otoki, — od Vrhnike preko Sinje gorice, Blatne Brezovice in Bevk tja do Škofljice. Vzdigajo se nizke, s slamo krite kolibe, morje belih brez, košatih vrb in predrzno v nebo pomaljajočih se jagnjeti. Bela cesta — Srebrni nit — se vije v matuško Ljubljano, ki jo v presojni megli ugledaš zgneteno okrog gradu. Daleč za njo predrzno moli svojo radovedno glavo Kum. Od tu spoznaS in čutiš slovensko vernost, ki je v znoju postavila po holmih in dolinah nad 25 cerkvic, kraljujočih od Žalostne gore in Krima do Ljubljanskega vrha in sv. Treh kraljev. Pred teboj leži zmalinčena Grmada, Savinjske planine, predrzni Storžič, zeleni Blegaš in tam nekje v megli mogočni Triglav. S težkim srcem se odtrgaš od sv. Miklavža. Komur ni dosti prirodne krasote, naj jo mahne v Stari malin nad pošastnega Lintverna, ki bruha vsakih 6 ur vodo na dan, ali pa na krasno razgledne sv. Tri kralje, ki kraljujejo nad Poljansko Rovtarsko in Podlipsko dolino. Sit vrvenja in šuma posvetnosti, pojdi v senci ogromnih gozdov proti nekdanjemu mogočnemu bistriškemu samostanu. Ob sprehodu pod ogromnimi tristoletnimi lipan.i ti vzcvete slika nekdanjega idiličnega samostanskega življenja tako živo, da se nekdanja ura po nevedoma zlije z zdanjo. Odtrgal si se za nekaj ur svetu in užival tihoto srednjega veka. Pomirjen v duši, poživljen v telesu se vrneš v trg. Kdor je tako videl Vrhniko in ji pogledal v obraz, mu bo legla na srce žalost, široka in ti-j ha kot barska ravan, ko bo odhajal iz nje, doJ kler ne bo zopet ugledal ljubljenega obraza bele Vrhnike. — e. — Alciander Castell do lesenih stopnic. Tedaj je Morris zagledal ženo, ki je stala ob strani, v črnem svilenem plašču, spetem na prsih z dragoceno briljantno zaponko — Florence. Zastrmel se je vanjo, oči so mu obtičale na briljantih: bili so od njega. Kaj je mar iz ljubezni prišla? Iz ljubezni? Vztrepetal je. — Jaz ne smem umreti, jat ne smem umreti, je zakričal in se zdrznil, kakof da hoče pobegniti. Toda možje okrog njega m ga trdo prijeli, ga zavlekli na leseni podstav”'' in ga pripeli ob desko. — Milost, je bolščal Morris v množico, milo 4 dajte mi, da bom še malo živel. Jaz sem vend*> še tako mlad. Mati! mati, pomagaj mi. Toda stopil je rabelj, mu odrezal ovratnik na suknjiču in mu glavo položil v okroglino giljo tine. Kurat je šepetal molče. >In to je vaša zadnja beseda ?< >Da, moja zadnja beseda. In da vam še enkrat I povem: če mi do jutri ne naštejete denarja, bo- [ do menice s ponarejenim podpisom vašega očeta I poromale na policijo.« Jan Norrel, stari skopuh in krvožejni denarni I dobrotnik lahkomiselne mladine v m£stu, je z I grozečim poudarkom Izgovarjal besedo za bese- I do in iznad ščipalnika, ki se mu je zibal na koncu I nosu sredi zariplo rdečega obraza, so njegove I oči kakor noži prebadali mladega Morrisa Ya- I lea, ki je stal pred njim, edinega sina starega I Yalea, ki je tvrdko Yale, Darrick * et Yale v I dolgih letih trdega dela dvignil do svetovnega I življenja. Bil je od mladih nog vajen očetovega I bogastva, njegova dobra, bolehna mati ga je lju- I bila in gojila kakor kakega majhnega boga in I nikoli ni imel prilike okusiti, kaj je delo. Z I mladimi ljudmi, ki so bili lahkomiselni in iz bo- I gatih družin kakor on, je zabijal dneve na šport- I nih igriščih in noči po barih in zabaviščih in raz. I metaval denar. Nazadnje pa mu je prav ob času, I ko se je zapletel v ljubezen s kabaretno plesal- I ko Florenco, začel oče krajšati dnevni budžet. j Bilo je med njima nekaj, čemur je Morris dejal I ljubezen, Florence pa je vendarle neprestano ter- I jala od njega denar. In da ne bi zapravil ljubez- I ni te najlepše izmed žen, je Morris začel ponare- I jati menice svojega očeta, ki mu jih je Jan Nor- I rel izplačeval za visoke obresti. ; In zdaj je stari skopuh nenadoma terjal od I njega, da menice poravna. On je že od vsega za- I četka dobro vedel, da so podpisi ponarejeni, to- I da prav ta okolnost mu je najlepše šla v račun. Vedel je, da tvrdka Yale, Darrick et Yale ne bo marala doživeti javnega škandala in da mu bo pripravljena izplačati lepe denarce, samo da bo molčal. Sam pri sebi je na tihem računal, kaj mu bo vrgla ta transakcija. Do jutri. . do jutri, je šepetal sam s seboj in Bi slastno mel roke . Morris je s težko glavo stal sredi ceste, ki Je obsajena s starimi drevesi ležala daleč zunaj v pozabljenem predmestju. Počasi je začel stopati proti mestu in je brezupno tuhtal, kako se bo izvil. Jaz moram najti kak izhod, si Je mislil, jaz ga moram najti. Te sramote ne smem očetu prizadejati — pa mu ne smem. — Samo kje naj sna. me na vsem lepem visoko vsoto, da do jutri stari pijavki vrže v žrelo? Spomnil se je svoje Florence — da, ona mu mora pomagati. Saj ni treba bog ve kaj — samo da bi mu za nekaj dni posodila dragoceni nakit, ki ji ga Je bil kupil zadnjič. Gotovo bo prišel še čas, ko Ji bo lahko tisočkrat povrnil to uslugo. Toda mladi Yale se je motil. Ko je Florenco zaprosil, se ji je nenadoma začelo muditi, ni ga utegnila poslušati do konca in je morala k vaji, prav hladno se je poslovila od njega in je samo služkinji naročila, naj ga spremi do vrat. Torej takšna je bila njena ljubezen? Je vso pot tuhtal Morris, takole sem se zmotil nad njo. In ko je obupan pritaval do doma, si ni upal očetu pod oči, izognil se je večerji, češ da je nekaj bolan, šel v svojo sobo, vzel iz omare steklenico ■whiskya, si natočil in v dušku izpil, potem pa je legel na divan In začel Citati večerni list, ki Je čez vso prvo stran z debelimi črkami javljal vest, da bo jutri na vse zgodaj na dvorišču jetnišnice giljotiniran morilec ChesterDick-I ki je ubil svojo ženo, da bi se polastil visoke za-I varovalnine. Z naslado je Morris čital ves čla-I nek od konca do kraja in med branjem je v I njem čezdalje jasnejša postajala misel: Jaz mo-I ram Norrela ubiti,- jaz ga moram še nocoj ubiti, I nobenega drugega izhoda ni. Ena sama misel I mu je gorela pred očmi: moram ga ubiti, samo I tako se lahko rešim sam in rešim tisoč mladih I ljudi, ki jih Norrel prav tako davi kakor mene. J Počasi mu je večernik zdrsnil iz rok. novci zakotatili po tleh. Zvenk denarja je Morrisa preplašil, planil je v okno, preskočil ograjo In bežal proti mestu. Od groze in bega ga je oblival znoj, srce mu Je tolklo, kakor da mu zdaj razpoči, strah v grlu ga je dušil. Ustavil je pr- vi avtotaksi, ki se je pripeljal po cesti, sunil »vojo adreso iz sebe In se sesedel v voz. Šofer ga je začudeno pogledal in pognal... Ko se je drugo jutro razvedelo o umoru, se je iofer spomnil svojega nočnega potnika in je to srečanje javil polociji. Ko so Morrisa konfrontirali s šoferjem, ga Je ta takoj prepoznal Odtiski prstov, ki so jih na-Sli na bronastem Merkurju, so ovajali, da Je Morris zadnji imel kipec v rokah. Stopinje v mehkih tleh pod oknom so se prav tako ujemale z njegovimi. Morrisa so aretirali in pod težo dokazov je priznal. Razprava pred sodnim dvorom je bila kratka in dramatična. Morris Yale je bil obsojen na smrt. Sedel je v celici. Jutri, ob šestih zjutraj, bo padla sekira, mu bo ločila glavo od telesa in bo strahotno končalo njegovo mlado življenje. Bilo ga je groza. — Jaz nočem umreti, je brezupno kričal v tesni, sivi prostor okrog sebe, milost, ljudje, jaz bi rad še malo živel. Ruval si je lase iz glave, trgal je žalostno jet-niško bluzo raz sebe. Strah, smrtni strah je grebel po njem, ga davil in mu mešal duha. Skozi tesno okence, prekrižano z železnim omrežjem, mu je v celico sijalo zahajajoče soin-ce. Poslednji žarki zahajajočega dne, poslednjega v njegovem življenju, so mu sijali v obupanj,, razjokani, obsojeni obraz. Topi udarci so mu začeli udarjati na uho: to na dvorišču tešejo zanj giljotino. In vsak udarec mu je že bil kakor strašna smrt. — Milost, milost, je jecljal Yale, saj sem vendar ubil skopuha samo, da bi rešil čast svojega doma in da bi otel stotine svojih drugovl Kaj bom moral zato prestati tako strašanske muke? Padel je po lesenem ležišču, zunaj pa so trdo udarjali težki udarci. In po celici se je začela razlivati noč, njegova zadnja noč. V celico je stopil kurat. Njegov prihod je Morrisa zdramil iz obupa. — Ali imaš kakšno željo, kakšno zadnjo fe-ljo? Mladi Yale je blazno strmel vanj in čez čas Je zakričal v odgovor: — Jaz hočem živeti, Jaz hočem živeti! Duhovnik mu je položil na čelu svojo dlan in mu rekel nekaj dobrih, mirnih besed. — Koliko je pa že ura? je Morris vprašal ■ strahom. Državni pravdnik Je dal znamenje. — Pomagajte! jr takričal Yale. Strahotno je njegov krik prerezal jutranjo tišino. Sekira je drsela navzdol. Tam se Je onesvetila Florence, Morris Yale je planil pokonci. Poleg njega je na tleh ležala podoba njegove matere, ki je visel^ nad divanom, šipa na sliki je bila sesuta. Luč na stojalu je gorela, dasi je skozi okno že sijal dan. Na mizi je stal kozarec, iz katerega je bil izpil whisky, časnik je zmečkan ležal na tleh. Tapete nad divanom so bile razpraskane. Žebelj, na katerem je visela materina slika, se je izdrl in vse skup je zdrknilo na tla. Yale je pogledal na uro. Bila je pet. Kaj je spal? Kaj so bile samo strašne sanje? S prsti je šel čez znojno čelo, na katerem so mu lepili lasje. Ves moker se je zrušil nazaj na divan. Polagoma se je zavedel vsega, kar je bilo res. Danes mora vendar poravnati ponarejene menice! Jan Norrel čepi doma in ga čaka. P >m se je --pet zapovrstjo spomnil vse*! grozotnih slik svojih sanj — umor, aretacija, obsodba, Florence, oče, giljotina. Val groznega mraza se mu je razlil po žilah. Truden se je dvignil z divana, pa srečen obenem, da je bilo vse skupaj samo sen. — Potem bom ofetu, je polglasno govoril sam s seboj in počasi metal obleko raz sebe, da se okoplje, potem mu bom vse priznal, vse mu ''■•'m povedal, kako da je. On mi mora pomagati, svojemu edinemu sinu bo moral še enkrat pomagati — in ko bodo vse te strašne stvari za menoj, potem potem bom začel delati in novo življenje se mora začeli. — Štiri bo. — Samo dve uri še. Nekaj strašnega je takole Bakati, je ječal Morris. Ali je moj oče prišel? | — Ne, očfe ni prišel. Topo se je Morris zagledal predse — takole ga je zdaj zapustil ves svet, morilca. Tiho, z molitvijo na ustnah, je kurat šel iz celice. Nekje daleč — skoraj kakor da ni res — je ura bila polšestih. Na hodniku so se oglasili koraki, bližali so se ln so šli. Morris je napeto prisluhnil. Vrata so se odprla, štirje gospodje so prišli, med njimi kurat, s križem v rokah. Morris se je trudno dvignil z ležišča. Kolena so mu klecala, da se je moral z roko opreti ob zid. Oči so mu od napete groze skoraj izstopile — kaj so mu prinesli ti ljudje, pomiloščenje ali smrt? Eden izmed njih je nekaj prebral. Yale ni razumel, kar je čul. Potem je črno oblečeni umolknil. Potem sta dva izmed njih obstopila Morrisa, kurat je s svojo molitvijo stopil naprej in tako se je začel pomikati sprevod. Skozi težka, z železjem obita vrata so stopili na prosto. Morris je začul glasove in se je ogledal. Okrog giljotine, ki se je visoko vzpenjala v sivo jutranje nebo, so se gnetli ljudje. Radovedneži, novinarji, ljudje, željni senzacij, so prišli, I da bodo videli njegovo zadnjo uro. Bilo ga je groza, korak mu je zaostal, toda človek za njim ga je sunil dalje. Tako so prišli Nudimo kredU vsakomur Brez vsakih formalnosti si lahko nabavite pri nas manufakturno blago na dolgoročno odplačevanje Manufaktura Ljubljana, Aleksandrova 8 delovna sooa. 'liho, sapo zadrževaje se je povzpel v okno. Cez trenutek je stal za zastorom in je gledal prostor pred seboj: stari Norrel je s hrbtom proti oknu sedel za mizo in štel denar; človek, ki je mislil njega naslednji dan suniti v prepad, je nič hudega sluteč izgubljen sedel pred njim in z desnico z mize sipal novce v levo dlan, da je prijetno zvenelo, in štel: dva in šestdeset, tri in šestdeset... Morris je počasi stopil bliže. Na njegovi desni je na podstavku, črnem, kakor da bi bil iz ebenovine, stal majhen bronast kip boga Merkurja. Morris je revolver, ki ga je že tiščal v roki, potisnil v žep, segel po težkem kipu, ga tiho dvignil z obema rokama in ga zviška treščil staremu skopuhu v glavo. Stari Norrel se je zgrudil brez glasu, iz njegovih rok so se tednov na kmetih po naši Gorenjski. Uživali bodo krasote naših krajev prepojeni z morskim solncem, ki jim je osvežilo telo in duha do začetka novega Šolskega leta, ko bodo morali zopet v Šolske sobe; pa ne mračni in bolehni, temveč zdravi, z žarečimi obrazi in bistrim duhom. Kdor ve, kaj je mladina, da je na njej vedno zgrajena bodočnost, in sicer na zdravi in dobri mladini, ta bo tudi cenil požrtvovalnost in skrb naše banske uprave za svoje najdražje — za deco, ki ji usoda ni naklonila, da bi s svojimi sredstvi privoščila poštenega oddiha med počitnicami. » Fr. Pavlica: Vzorna kmečka občina Naslovno Ime si popolnoma 1 ti lik o zasluzi občina Prikazi na Češkem. Je to popolnoma kmečka vas brez katerihkoli javnih uradov ali tovarn, ki bi ji dajali značaj trga ali mesteca. Po svoji urejenosti, zlasti pa glede snage, prekaša marsikatero me-6&6CO in tr^* Pfikazi ležijo koli 25 km za Olomucem ob lokalni železnici in privabljajo letno tisoče in tisoče kmetovalcev iz vse republike, ki prihajajo gledat njihovo kmečko zadružništvo. Vasica šteje 180 domov z okoli 1300 prebivalci, trirazredno osnovno šolo, velik zadružni dom s sokolsko telovadnico, gledališko dvorano, knjižnico, prostori za kmetijske tečaje, hranilnico, restavracijo in kavarno. Omeniti moram, da je tu druga gostilna ali restavracija nastala le iz potrebe tujskega prometa, sicer bi prejšnja mala domačinom zadostovala. Dalje je v vasici okusno zidana kapelica, postavljena v Bpomin v vojni padlim Občinarjem, sicer pa hodijo opravljat cerkvene pobožnosti v sosedno občino. V občini pa imajo lastno zadružno mlekarno, trgovino za prodajo^ in nakup domačih pridelkov, parno zadružno pekarno in postajo za oplemenjenje goveda in svinj. Pri vsem tem so ženske še na najboljšem; za poslano žito v pekarno dobijo vrnjeno pecivo po želji časa in kakovosti. V tej pekarni se družijo tudi gospodinje iz sosednih občin, in tako je možno dvakratno dnevno pečenje kruha, ki se prodaja tudi v bližnje industrijske kraje. Vsemu temu pa daje moč, vzpodbudo, pa tudi denarna sredstva živinoreja, ki je že pred vojno slovela v tem kraju in potom Katere se je vasica mogočno povzpela. JPre-cej let pred vojno se je osnovalo v Prika-eih živinoriejsko društvo, ki je že do vojne eainoglo pokazati mnogo lepih uspehov, elasti v pogledu zvišanja mlečnosti. Danes pa ima društvo 450 kontroliranih krav s starim rodovnikom, za katerih oplemenjenje jskrbi 5 zadružnih bikov v starosti 2 do 8 let, v teži 500 do 1200 kg. Torej, kakor ee jividi, vpoštevajo za pleme starejše bike, četudi dosežejo visoko težo, ne kakor pri 'nas, ko padajo one prazne čenče, češ da Je bik prestar in pretežek. Biki so v društvenem hlevu oskrbovani po posebnem ^upravniku. Iz rodovnikov sem se prepričal, da pohajajo ti plemenjaki od mater z mlečnostjo od 4000 do 5000 1, 4 do 4-5% tuč. toleka letno. Poleg bikov je tu v tej oskrbi tudi nekaj merjascev za društvene potrebe. Bikov skok plača zadružnik po 88 Kč (160 Din). , Vsakoletno se vrši v Prikazih plemenski sejem, ki privabi dobre kupce, da plačajo * nakupom bičkov in teličk zadružnikom njihov trud. Mlečna kontrola se izvaja tedensko po državnem kontrolnem asistentu, katerega delokrog se razteza tudi na sosedno občino. Da se ne bi mislilo, da so v Prikazih v tako zvani bogati pokrajini Hana samo večje kmetije sem že preje navedel števi-do domov in število kontroliranih krav. Kar Je preko tega števila krav, je samo še naraščaj. Večina posestnikov ima po 5 do 10 ha, nekateri po 20 ha in samo eden kmet poseduje 100 ha zemljišča. Je pa to prvovrstna zemlja, s katero bi se mogle i pri- Gospa Marija Ružička - Strozzi, slavna hrvatska dramska igralka, ki praznuji 3. avgusta t. 1. svojo 80-lptr>i' merjati le Se nekatere površine v naši Slovensiki Krajini. Ker imajo Pfikazi tud! svoj mali trg s krasnim spomenikom svobode in je vsa vas tlakovana, torej brez najmanjšega prahu in brez obcestnih jarkov, je razumljivo, da so vsi hlevi v popolnoma zaprtih dvorih za ulico, kjer je vse betonirano, da se dragocena gnojnica ne izgublja. Iz Pfikazov ne gre nihče za zaslužkom v tovarne, kar je posebna redkost v republiki Češkoslovaški. Kmet se s ponosom oklepa svoje grude in ne tiči tako v zem-ljedelski krizi, kakor sem to slišal v mnogih drugih vaseh tudi rodovitne pokrajine Hane. Počiinz^lta kolonija dfece banovin* shih zavodov Naši banovinski zavodi pošljejo otroke, ki so potrebni po šolskem letu solnca in zraka, vsako leto kot počitniško kolonijo na morje v Vrbnik na otoku Krku. Letos je kolonija odšla iz Ljubljane 4, julija, vrne se pa jutri v ponedeljek 4. avgusta. Oskrbovancev iz banovinskih zavodov, ki so deležni oddiha na morju, je 48, in sicer dečkov odidejo na igrišče v gozdiček nad morjem do večerje. Po večerji se igrajo na šolskem vrtu, dokler ne ležejo okoli 20. ure k počitku. V spalnicah zavlada kmalu popoln mir, malčki za-spe prijetno utrujeni od kopanja in igranja in se zjutraj osveženi in okrepčani zbude. Ob hladnem vetrovnem ali oblačnem vremenu se ne morejo kopati in solnčiti, zato se spreha- tehtajo. Ze ves teden pred tehtanjem se menijo o tem in njih veselje je nepopisno, ko zvedo, da so med tednom pridobili na teži. Otroci so zdravi in zadovoljni Vsi oskrbovanci so se že prve dni vidno okrepčali, po prvih tednih je pa njih zdravstveno stanje naravnost sijajno. Ne samo zdravo podnebje in zdrava morska voda, tudi obilna in okusna hrana restavraterja kolonije gosp. Antona Petriča v Vrbniku pripomore k temu. Malčki so pridobili že prvih 15 dni pol do 2 in pol kilograma na teži. V Vrbniku je razen tega izredno dobra voda in tudi higijen-ske razmere so povsem zadovoljive. Županstvo in ravnateljstvo obeh šol je kolonistom in vodstvu zelo naklonjeno, za kar jima gre iskrena zahvala. Pa tudi pošteno in pridno prebivalstvo Vrbnika izkaže naši deci ob vsaki priliki svoje bratske simpatije in naklonjenost. Lahko si mislimo, kolikega pomena je enomesečno kopanje in soinčenje naše dece ob morju v Vrbniku, bivši naselbini Frankopanov s slikovito lego in izredno zdravim podnebjem. Po morju še na deželo Uspeh v zdravstvenem in vsakem drugem pogledu letovanja kolonije bo pa šele viden, ko bodo otroci po vrnitvi iz morja prebili še nekaj ZEdvavnišha •posvetovalnica G. C. K. v P. p. S. V. — Posameznih zdravnikov načelno ne priporočamo. Imena s'rokovnih zdvaviJkov najdete v vsakem adresarju in izvestj lahko zanje v vsaki lekarni. G. K. R. v K. — Ali res verjamete vse, kar slišite ali b^reti? Kaj se vse ne piše in ne tiska! To je čisto navadna prevara, brezvesten atentat na žepe takih nesiof-iih b' 'rr'-ov, ki jim ialibog ni moči pomagati. >Nesrečnei«. — Anonimno v koši G. P. S. v L. — Sodeči po podatkih v Vašem dopisu,. bi Vam £e naprej nasvetovali zdravilišče v Radencih pri Radgoni. Radenska Slatina Vam nudi najmanj isto, kot navedena v inozen' ■ tvu. G. F. H. v V. — Poskusov, "sakovrstnih, izumetničenih in priprostih so delali vedno dovolj, in ."h bodo tudi v prihodnje. MarsiHj pa, kar pride v novine, je ali napačno razumljeno, ali pretirano, skoro vedno pa preu ranjeno. Potem je umevno, da razočaranja ne morejo izostati. G. Z. R. v Z. — Rdeč nos je večjemu nesreča, ne pa sramota. Obrnite se na kakega stroki vnega zdravnika za kožne bolezni. Najprej je Ireba dognati vzrok rdečice, potem jo šele lahko »draviš. To pa more izvesti samo strok vna preiskava. Zdravniška posvetovalnica. G. A. G. v L. Za infekcijo je potrebno poleg specifičnih, bolezen povzroCujoeih mikroorganizmov tudi gotovo količino kali, ki vdro v telo, ne glede na primerno stopanjo njihove virulence (živosilnosti). Da bi n. pr. en sam, vrhu tega še morda oslabel bacil že zadoščal, da povzroči že katerokoli bolezen, kot mislite vi, je zmotno. G. D. V. v Z. —- Palica, okrog katere se ovijata dve kači, velja kot nekak znak zdravilstva tudi še danes, dasi nikakor ni modernega izvora. Grški bog Aeskulap je veljal pri starih Grkih kot zaščitnik zdravnikov in pomočnik bolnikov. Njegovo znamenje je bila omenjena palica s kačama, ki se tudi še danes imenuje Aeskulapova palica. Tudi naš gož, naša največja, a ne strupena kača, nosi ime Aeskula-pove kače. Sicer pa to Aeskulapovo žezlo nikakor ni grškega izvora. Grki so si ga izposodili od Babiloncev, pri katerih »o zdravniki imeli že svoj znak: zdravniško palico, seveda samo z eio krog nje se ovijajočo kačo. G. D. V. v A. — Ce iz izkušnje veste, da tobaka ne prenašate in da Vam kajenje ne stori dobro, pustite ga vendar. Sicer število cigaret, ki jih dnevno pokadite, res ni veliko, toda, če ga ne prenašate, ga opustite. Morda trpite na ddiosin-kraziji, t. j. posebni občutljivosti na-pram tobaku in njegovim, pri kaji nastajajočim produktom. G. Č. J. v P. — Edin nasv: i': brez odlašanja k zdravniku! G. E. T. v D. — Vzemite eno žlico okisovo-kislega svinca in jo vmešajte v 1 liter vode. V to razstopino namakajte čedne prtene krpe, ki jih pomakajte na obolelo mesto, vsaj po noči. Po dnevi si obolelo kožo lahko mažete z inotiolom ali granugenom. Če bi to v par dneh ne izdalo, pa vsaj potem k zdravniku. G. V. D. v S. K. p. C. — Ne obsojajte, da vas ne obsodjo! Zdravnik ima popolnoma prav, le lepo se mu pokorite. Da vam ne utegne ali tudi ne more razlagati jako zapletenih odno-šajev v vaši bolezni, nam je sedaj ko smo pre-* čitali vašj pismo, pač lahko umevno. Kolonija v Vrbniku Kolonija je nastanjena v prostorih meščanske in osnovne šole v Vrbniku, in sicer prebivajo deklice v meščanski, dečki pa v osnovni šoli. Na razpolago so jim spalnice. Svoje prostore ima tudi nadzorstvo. Prostorna telovadnica služi za obednico. Tu se mudijo tudi podnevi, če se ne igrajo in ne šetajo po lepem senčnatem šolskem vrtu. Kopajo in solnčijo se malčki v južnem delu mestnega kopališča v idiličnem zalivu. Življenje v koloniji Otroci vstajajo zjutraj ob 7. uri in ko se umijejo in oblečejo, opravijo jutranjo molitev. Ko dobe zajutrek, odidejo nato k morju, kjer se solnčijo in kopajo po predpisih higijene do poldneva. Med tem dobe tudi predjužnik. Okoli poldneva kosijo, na kar se do 15. ure odpočijejo. Med počitkom do južine jih pregleda vsak tretji dan zdravnik. Po južini se gredo zopet kopat in solnčit. Okoli 18. ure se oblečejo ter so vsled zanesljivosti naj cenejši in najbolj šil Samoprodaja: IVAN MARIBOR Vetrinjska 30 * Tel. int. 24-34 LJUBLJANA Prešernova 44 Tel. int. 25-98 isess©®B5a96<^»S)6\sas)S«5as<5Bsa.96sss«sa9S«saš in deklic v starosti od 5—13 let. Kolonijo vodi referent za zaščito dece v oddelku za socijalno politiko in narodno zdravje banske uprave. Temu vodstvu sta prideljeni Se dve Šolski sestri in potrebno število pomočnic ali prefektin. Zdravstveno nadzorstvo kolonije je pa poverjeno okrožnemu zdravniku v Vrdniku. jajo ali igrajo. Če je pa slabo vreme, da ne morejo z doma, se igrajo v dvorani; nadzornice in prefektinje jim pripovedujejo bajke in povesti, ali pa telovadijo proste vaje. Največje veselje pa imajo malčki vsaki ponedeljek, ko jih Mr— r\ | o A KI I Tvornlca olja, firneža, lakov in barv t. D I O & ^ ^ INI PV L centrala: LJUBLJANA d. z o. z Podružnica: MARIBOR-NOVI SAD LASTNIK FRANJO MEDIC 197 UdSl m GiGCl « Anton Mohor: Otroške želje >Šo!iral bom, ko bom velik, se vozil križem svet; po beli cesti vetru lik bo drl moj Chevrolet.« »V letalu bodem se v Afriko peljal, iz zračnih vam višin vesel pozdrave bom poslal.« »V raketi pa bom jaz frčal ko strela, grom in blisk tja, kjer bleščečih zvezd je aom, tja — k Bogu na obisk.« >Jaz pa že zdaj sem Sokolič, ves zdrav in ves krepak, kot Malej, Štukelj, Primožič — svetovni bom prvak ...« Giovanni Pascoli: Dve deklici V neki vasi, ki ji imena nočem povedati, sta živeli nekoč dve deklici, ki ju ne maram imenovati. Ena, mlajša, je bila dobra in misleča, kot angelček, ki je prišel na svet zaradi nebeške službe; druga pa je bila muhasta in svojeglava, recimo, kot hudiček, ki je ušel od nekod tam doli v dneh obilnega dela, ko niso njegovi utegnili paziti nanj. In je imela druga v resnici sredi nekoliko razkuštranih laskov nekak plamenček, ki se je videl v solncu ves zlat; ona prva pa je nosila na svojem bledem ličku in v zamišljenih očkih nekak nebeški sijaj. Pa je angelček nekega dne zajokal, ne vem, zakaj. Kdo tudi naj vč, zakaj angelčki jokajo, ko se jokajo? Hudiček pa se je smejal, o, kako setje smejal, in nihče ni vedel zakaj. Seveda, kdo naj v6, zakaj se hudički smejejo? In se mnogokrat smejejo ... Tako sta takrat oba gledala, eden v jokanje, drugi v smeh in sta videla, o, videla čudo čuda! Kaj? Tistemu smejočemu, so se nitke, zlate nitke pletle, curljale in vile izmed belih zobcev ter se dražile v velike šopke. Drugemu pa so se lili iz oči potočki eolzfi, da so se vili po tleh tokovi svetlih vod&. In so se med temi potočki jasnih solz& sklonili oni šopki lesketajočih se smehov tako, da je nastali zlat mostiček nad srerno rečico. Medtem ko sta se obe deklici začudili, pa je nekdo, ki je prebral mnoge knjige in bil učen mož, dejal: »Sestrici,« učeni mož je bil namreč brat obeh sestric, »sestrici, v življenju sta jok in smeh, bolest in radost in je vse to prav; eno, da se osvežimo ž njim navznoter, drugo pa, da nas s toplim žarkom ogreje. Ka- dar pa nam solze prekrižajo cesto z rečico, je potrebno, da prestopimo rečico bolesti po lepem mostičku radosti. Gospod je rekel: Blagor jim, ki gred6 s smehom po tej solzni dolini!« O po m b a : To je pripovedoval pesnik svojima sestricama, ko sta se bili skregali. Napisano je bilo meseca oktobra 1884. Danilo Gorinšek: Poletfno sankanje Kdor ne moreš doumeti, da se sankajo poleti, glej Bojančka - razkuštrančka) Dolga deska kar počez, v sankah - hlačkah kar čez les sanka, kar le da se. Solnček z neba mu smehlja se. To Bojančku že preseda: »Kaj režiš se?< eolnček vpraša. Solnček se smeje oglaša: »Srajčka ti skoz hlačke gleda!« Itlekaj o spanju Človek potrebuje zadostnega spanja, ker je za naše telo najboljše krepilo, ki se ne da nadomestiit z ničemer drugim. Dokler se človek še razvija in raste, potrebuje več spanja nego odrasli. Za male otroke je najbolje, da spijo, kakor dolgo sami hočejo. Do 6. leta naj spijo 12 ur, do 12 leta 10 ur, do 20. leta 9 ur; kar je manj, je premalo. Odrasli naj pa spijo 8 ur, poleti lahko tudi samo 7 ur, pozimi pa 9 ur. Spailnica mora biti visoka, prostorna, svetla in solnčna soba. Pred vsem je pa potrebno, da je v njej dober, svež in čist zrak. To dosežemo na ta način, da pustimo okna dan in noč odprta. Paziti je pa treba, da nam mrzli veter ne piha na obraz. Sicer pa mrzli zrak krvi zelo dobro dene. Če spimo v čistem svežem zraku, se drugega dne počutimo mnogo bolj okrepčani in sposobni za delo, kakor če spimo v zaprti, s slabim zrakom napolnjeni sobi. Če ravnamo vedno tako, se nam ni treba bati, da bi se prehladili. Nezdravo in neprijetno je nadalje nositi podnevi in ponoči isto spodnje oblačilo; srajco, ki jo nosimo podnevi, obesimo čez noč tako, da se more prezračiti in posušiti; prav tako pa tudi ponočne srajce čez dan ne smemo stlačiti pod blazino ali kam drugam. Sicer pa je za utrujenega človeka najbolj prijetno in udobno, če spi neoblečen. Vzglavnica naj tudi ne bo previsoka! Janko Samec: Pesem božjih pastirjev Pasejo, pasejo božji pastirji bele ovčice po svetlem vsemirji, in na čarobne nebeške piščali piskajo pesmi o Nediči mali. Pa se vprašujejo: »Kaj pa zdaj dela? Ali je žalostna, ali vesela? — Ali pa zdajci nje kodrasta glava trudna v naročju že maminem spava?« Bog jih zasliši in brž jim odvrne: »Vidim skoz noč in oblake srebrne usteča drobna, kak v snu se smehljajo belim zvezdicam, ki v daljah migljajo« .. < A za odgovor na sredi vsemira godba nebeških piščali zasvira v pesmi polnočni tak6 prelep<5 kot še nikoli, nikoli tak61 Čebra Konj je bil človeku v vseh Časih ljub In cenjen spremljevalec. Uporabljal ga je za vožnjo, jahanje ta dirkanje, pa tudi v boju je že pokazal konj velika junaštva, ki jih zgodovina nikoli ne bo pozabila. Dandanes izgublja bolj in bolj na svoji ceni, kajti motorna vozila in nova bojna sredstva ga povsod izpodrivajo. Po velikih mestih, kjer je bilo poprej na tisoče konj, je dandanes že skoraj nepoznan. Poleg domačih konj najrazličnejših pasem, poznamo pa tudi še vedno divje konje. Nekateri so zares še potomci pravih »divjakov«, po večini pa so le podivjani nasledniki nekdanjih domačih prednikov. Tako je pred vsem v Ameriki. Naš pravi konj ima tudi divje sorodnike in med prvimi je treba omeniti afriško cebro. Že pogled na to lepo žival nam pove, kam spada. Vsa, prav vsa je zelo podobna konju, samo da je mnogo manjša in lepo progasta. Čebra živi, kakor smo že dejali, v Afriki; tam se v ogromnih čredah pase po prostranih neobljudenih planjavah. Po naravi je plašna, in če zasluti le najmanjšo nevarnost, napne ušesa in pobegne. Teči zna zelo naglo. Htipoma izgine zasledovalcu v daljavi. Sicer se pa rada druži z antilopami in 'divjim govedom. Če cebro napade lev ali leopard se, če j« sama, reši le z begom ali pa podleže. Ce jih je več skupaj, se postavijo napadajoči zveri v bran s kopiti. To napravijo tako, da staknejo glave skupaj, z nogami, ki so na zunanjem robu kroga, pa bijejo divje proti zveri. Udomačil se čebra ne da, vsaj tako ne, da bi se dala porabiti za dela, kakor se uporablja konj, v cirkusih pa jih često vidimo, kako izvajajo razne lepe in zanimive vaje. Bolni zbravoga nosi Med tem, ko je volk reševal svojo kožo in hladil gorke udarce, je hotela lisica sestrica poskušati, ali bi se ne dalo še kaj nagoditi. Splazila se je v hišo, kjer so bile ženske postavile kvas, omočila glavo v godljo in zbežala. A volk njej nasproti: »Kako ti učiš in svetuješ! Mene so vsega premlatili.« »Ej, bratec! Res, tebi so izpustili nekoliko krvi; a glej, meni lezejo možgani iz glave. Mene so bolj premikastili ko tebej komaj, komaj še lezem.« »Res je!« pravi volk. »Saj ti res ni mogoče hoditi; sedi name, da te ponesem.« Lisica mu je zlezla na hrbet in volk jo je nesel. Lisica sestrica prav široko sedi na volčjem hrbtu in tiho prepeva: »Bolni zdravega nosi; bolni zdravega nosi.« »Kaj pa ti, sestrica, govoriš?« »Ej, bratec, govorim pač: Zdravi bolnega nosi.« »Tako, sestrica, tako!« Uganka Mož je tih in samosvoj in na solnce rad ne hodi, le v nočeh temotnih rad po samotah skritih blodi Ce nevarnost mu preti, skrije brž se pod bodice; in zato le malokdo — vidi smrček mu in lice. * Rešitev uganko v prejšnji prilogi: oblaki Rešitev je prejelo uredništvo 21. Izžrebana je bila in dobi nagrado: Dragica Vidrih v Celju, Mariborska cesta 1. Rešitve današnje ugank« naj se pošljejo do srede 6. avgusta uredništvu mladinske priloge »Jugoslovana« v Mariboru, Aleksandrova cesta 24. .arovmea Eliju Japonska pripovedka. V neki vasi ob gorskem jezeru sta živela pred davnimi časi mož in žena, ki sta imela sina in hčer. Hči je bila starejša in se je imenovala Riju, sinu je bilo ime Take. Riju Je bila zelo lepa in je vsem ugajala; ker starši niso dovolj pazili nanjo, je postala zelo ošabna in nelepega vedenja. Take, ki je bil pošten in dober človek, se je žalostil radi tega in je poizkušal spraviti svojo sestro na boljšo pot. Toda starši so se vselej zavzeli za bčer, češ, da ji je brat nevoščljiv radi lepote in ljubezni vseh. — Take je bil potrt in ni dejal ničesar več, le na skrivaj je sestro opazoval. Riju je bila prebrisana deklica in si je zaželela, da bi gospodovala nad ljudmi in nad vsem, kar imajo. V vasi je bilo mnogo premožnih ljudi in preden je prišlo Riji na misel čez vse gospodovati, so živeli v lepem miru med seboj. Take je uvideval vsak dan bolj, da ima njegova sestra slabe namene in ko je zapazil, da hodi vsak dan k neki stari čarovnici in ji nosi tolarje, je vedel, da se hoče naučiti čarovnije in je bil še bolj potrt. Toda molčal je in čakal ugodnega trenutka, ki bo staršem odprl oči. Ta trenutek je prišel. Ko neke noči ni mogel spati, je zaslišal šum na vežnih vratih. Sel je in pogledal. Vrata so bila samo priprta: Ko je pogledal skozi špranjo, je videl, kako hiti njegova sestra k jezeru. Šel je za njo in se skril za debelo deblo. Tedaj je videl, kako se je pripognila in utrgala neko zelišče, ga dela v usta in v tistem hipu se jo spremenila v zmaja. — Zmaj pa je šel v jezero in ie izginil. Čez eno uro se je vrnil, izpljunil zelišče in Riju je bilo zopet lepa deklica kot poprej in je hitela domov. Take je šel za njo v svojo sobo in ni mogel spati do jutra. Zjutraj je povedal staršem vse, kar je videl. Ti pa so bili hudi, češ, da laže in so ga zapodili za vedno od hiše. Take je sklonil glavo in šel s težkim srcem od svojih staršev. Denarja ni imel in ko je prodal kos za kosom svoje obleke, je moral prositi kruha. 0 Tako je hodil iz kraja v kraj, dokler ni prišel do morja, kjer je stala ladja in gospodar njen mu je dovolil, da se pelje ž njim. Ko je prišel čez morje, je bil še v večji stiski. Prišel je v samoto, sedel na drevesni štor in razmišljal. Velik neskončen gozd je bil pred njim, nikjer nobenega človeka, on pa Je bil sam in lačen. Ko Je držal roke na obrazu, Je naenkrat začutil gorko sapo in ko je dvignil glavo, je zagledal pred seboj velikega tigra. Presenečen je gledal vanj in se ni upal ganiti. Toda tiger mu ni storil ničesar, prijazno godrnjaje se je pritisnil k njemu kot mačka in se mu prilizoval. Nato je tiger dvignil eno svojih tac in spregovoril: »Reši me te zanjke, ki me muči že dolgo časa, ker ne morem sam odstraniti močne žice.« Take se je spravil naglo na delo. S pomočjo koničastih kamnov se mu je kmalu posrečilo odstraniti žico, in oba sta se oddahnila. »Ljudje nas vedno preganjajo, z zanjkaml, s strupom in drugim. Nekoč sem stopil v zanjko, utrgal žico in ušel, a zanjke se nisem mogel iznebiti. Ljudem sem napovedoval boj; ti seveda si izjema, ker si dober. Kadar me boš potreboval, ti bom na uslugo.« »Nikogar mimam na svetu ln rad sprejemam tvoje prijateljstvo,« je odgovoril Take. Tiger je poskočil z zdravo nogo in obljubil, da se kmalu povrne. Res se je vrnil s slonom, ki je nesel poln hrbet drevesnih debel, jih vrgel na tla in pričel graditi hišo iz njih. Ko je bila hiša narejena, mu je pogrnil tiger po tleh — dragocen kožuh in mu dal raznih jedil. 2e dolgo ni Take tako mehko in brezskrbno spal, ko ta večer. Tako je živel več let brez vse skrbi. Tiger je skrbel zanj in mu donašal vsega, kar je potreboval. Naenkrat se je v njem porodilo hrepenenje po domu in prosil je tigra, da bi smel odpotovati. »Tvoji starši so najbrže že mrtvi,« mu Je dejal tiger, »in tvoja hudobna sestra ti streže po življenju. Ostani tu!« Take je odmajal z glavo. »Če ostanem tu, bom umrl radi domotožja.« Tiger je uvidel, da ga ne more zadržati. — »Spremil te bom,« je dejal. »Biti moram v tvoji bližini, če me boš rabil.« In dejal mu je, naj sede na njegov hrbet. V kratkem času sta prišla do morja, tiger je planil v vodo in ker je bil dober plavalec, ga je naglo in varno prenesel čez morje. Ko sta prišla v bližino Takejeve rojstne vasi, je pokazal tiger Takeju čarodejno zelišče; kdor ga nosi na srcu, se mu prikaže vsako začarano bitje v svoji prvotni postavi, in če vrže malo tega zelišča nanj, se zopet spremeni v to, kar je bilo poprej. Nato se je tiger skril v grmovje, da bi mu bil lahko v pomoč, če treba. Ko je prišel Take v vas, ni videl žive duše. Vse hiše so bile zapuščene in prazne. Tudi njegovih staršev ni bilo. Le sestra ga je sprejela vsa vesela in mu dejala, naj počaka, da prinese njemu najljubše jedi. Med tem pa mora neprestano tolči na boben, da bo po glasu vedela, kje je. To mu je pa ukazala samo zato, da ne bi stikal po hiši in po vasi. Komaj je sestra odšla in je začel bobnati,»sta se prikazali iz špranje na tleh dve podgani. S pomočjo zelišča je spoznal, da sta to njegov oče in mati. Od začudenja je nehal bobnati. Podgani sta skočili na boben ia bobnali z repom. »Zbeži,« sta dejali, »zakaj sestra, ki je unf. čila vse, je šla k jezeru, da se spremeni v zmaja in prišla bo nazaj in te bo požrla, kot je požrla vse vaščane, kar jih ni spremenila v živali. Beži, ti praviva!« Take je bil tako presenečen, da je pozabil g pomočjo zelišča spremeniti podgani zopet vsvo-je starše Skozi okno je zagledal prihajajočega zmaja m zbežal; tudi podgani sta se skrili. Ko je sestra-zmaj videla, da ni več brata, Je bruhnila žveplo in ogenj skozi nosnice in letela za njim. Dohitela ga je kmalu in odprla žrelo, da bi ga požrla. Ko je tiger, skrit v bližini, to videl, je planil na zmaja, ga zgrabil pod vratom in mu odklal glavo. V črni krvi se je zmaj zvil in poginil. Take se je tigru zahvalil, a ta mu je odgovoril, da je poplačal samo svoj dolg in se je vrnil v svojo domovino. Take pa je šel v rojstno hišo in spremenil s pomočjo čarovnega zelišča podgani v očeta in mater. Tudi drugim je pomagal. Razni ljudje so bili začarani v ptiče in golazen; on jim je dal zopet prvotno podobo in vas je oživela. — Vsi so se zopet veselili svojega življenja. Taka in tigra pa je vse hvalilo in ju niso pozabili še do dandanašnjega dne. MMM Predujmi in krediti vsake vrste, eskompt ( in inkaso menic, in kuponov, nakazila v tu- j in inozemstvu, safe-deposits itd. Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila ANT. KRISPER Ljublj ana Mesini irg 26 Stritarjeva 3 NUDI VELIKO IZBIRO čevljev za otroke od Din 24.— do Din 116.— „ „ dame „ „ 116.— „ „ 198.— » » gospode „ „ 149.— „ „ 255.— Velike zaloge usnjatih Izdelkov, te sicer tekili torbic, kovčkov, turistovskih predmetov itd. Najnižje cene! Točna postrežba! USajcenefe se oblečete, ako kupite narejene moške In deške obleke domačega Izdelka pri Moje geslo je dobro blago, nizke cene Josip Olup Ljublj ana, (na vogalu) V zalogi Ima veliko Izbiro kamgarna, sukna, hlačevlne, klobukov, čepic, perila. Obleke se izvršujejo po naročilu v najnovejši fasoni in po najnižjih cenah Hzi{. ftifrf. £egaf ©V clefni tvgovshi točaj v ftlavibovu. (Odobren od Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu) Učni predmeti v šolskem leta 1930/31: nauk o trgovini in menicah, blagoznanstvo, enostavno, dvostavno in ameriško slovenska stenografija (sistem Ga- knjigovodstvo, belsberger), trgovsko računstvo, strojepisje m nauK o pisarmsKiu slovenska korespondenca in kontoma strojih, dela, lepopisje, srbsko-hrvatski jezik in korespon- slovenščina, denca, nemščina, nemška trgovska korespondenca, nemška stenografija (enotni sistem), gospodarski zemljepis, italijanščina. Konfal liplii In lipriiev«!« pod dr# 247*— 1 angleški funt . « ( , > 274-40 1 dolar........................ > 56-40 1 kanadski dolar . . < > 56-10 1 nemška zlata marka . > 13-50 1 zlat zlot ... i < i » 6-35 1 avstrijski šiling . , , > *•— 1 belg ....iti > 7*90 1 pengO ...*.* > 9-90 1 braziljski milreis . . . > 6-35 1 egiptovski funt . > • > 281-50 1 uruguajski pezos . . « > 51-— 1 argentinski pezos . , > 20-50 1 turška papirnata lira < > 2680 100 turških piastrov ... > 26-80 100 zlatih francoskih frankov > 1096-— 100 francoskih frankov . , > 222'— 100 švicarskih frankov , s > 1096-— 100 italijanskih lir . . . > 295-40 100 nizozemskih goldinarjev > 2270-— 100 romunskih lejev . , , > 33-55 100 bolgarskih levov . < « > 41*— 100 danskih kron . « , , > 1511*— 100 švedskih kron . ■ . . > 1516-50 100 norveških kron ... > 1511-— 100 pezet .... j . i > 655-— 100 drahem.......................... 73-10 100 češkoslovaških kron « > 167-30 100 finskih mark .... > 142-— 100 letonskih lat . . i . > 1086-65 Ti kurzi veljajo za čas od dne 1. do dne 31. avgusta 1930. ter se morajo uporabljati tudi v nastopnih primerih: 1. ko se sprejema kovano zlato — napo-leondori in zlate turške lire — pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov; 2. ko se pobirajo luške takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila; 3. kot obračunavalnl tečaji za angažiranja in potrošnje po proračunu za leto 1930./1931. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah; in 4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih posojil v zlatu, 7%no in 8%no Blaire & Comp. in 7% no Državne hipotekarne banke, emitiranih v New Yorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje. Iz oddelka za državno računovodstvo in proračun ministrstva za finance v Beogradu, 22. julija 1930.; br. 11—97.264. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. julija 1930., št. 171. Razglasi kraljevske banske uprave II. - No. 22.720/1. Razglas Z razglasom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani od 29. julija 1930., II. — No. 22270 za dan 14. avgusta 1930. razpisani politični obhod in razlastitvena obravnava za zgraditev klančine na železniški postaji Grosuplje se a tem prelaga na dan 2 0. a v g u -sta 1930. Radi tega bodo seznamek prizadetih zemljišč in dotični načrti razloženi vsakomur v vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu občine Grosuplje do dne 19. avgusta 1930.; ustne ali pismene ugovore pa morejo udeleženci vložiti pri sreskem načelstvu v Ljubljani do dne 17. avgusta 1930. V ostalem ostanejo v veljavi določbe gori cit. prvega razglasa. Ljubljana, dne 1. avgusta 1930. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. Pomočnik bana: dr. Pirkmajer. V. No. 4432/5. 1794—3—1 Dodatek k razglasu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani o licitaciji V. No. 4482 i dne 25. julija 1930. Dodatno k razglasu o licitaciji za oddajo del za ureditev cestišča z dvojno površinsko prevlako s katranom oziroma asfaltom na banovinskih cestah Pesnica—Sv. Lenart, Vojnik—Dobrna, Celje—Laško in Celje— Rogatec objavlja kraljevska banska uprava, da se bodo na licitaciji dne 11. avgusta 1980. sprejemale tudi alternativne ponudbe za ureditev cestišča z asfaltnimi emulzijami v mrzlem stanju, odno^o jlakovanje z malimi kockami. Tozadevni posebni pogoji in za ponudbo potrebni podatki so na vpogled med uradnimi urami v prvem odseku tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani. V ostalem veljajo določila prvega razpisa. V Ljubljani, dne 1. avgusta 1390. Kraljevska banska uprava Dravske banovine. VI. No. 16849. Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od dne 15. julija do dne 21. julija 1930. Srez I ca O Na novo 1 oboleli | Ozdravelij h S 1=1 Ostali v 1 oskrbi | | Skupina tifuzn Brežice ...... ih b 5 olezi 2 li. 1 . 6 Celje .... i • • & 2 1 1 5 Celje (mesto) . . , 9 — 1 — — 1 Dolnja Lendava . . • 1 1 — — 2 Kamnik ...-*. • 1 — — — 1 Konjice . , , • , » 2 — — — 2 La Siko . . # ■ i b • 1 1 — — 2 Litija ...... 2 — — — 2 Logatec . . . « ■ 1 1 — — — 1 Ljubljana (srez)' . , » 3 3 1 1 4 Ljuhljana (mesto) . » 3 1 — — 4 Maribor desni breg . * — 1 — — 1 Maribor (mesto) . , » — 1 — — 1 Murska Sobota . . , • 3 — — — 3 Novo mesto . . > * • — 1 — — 1 Prevalje . . « . . 1 — 1 — — Ptuj. ...... — 2 — — 2 Radovljica . . . a P 1 — — — 1 Slovenjgradeo . « , » — 1 — — 1 Šmarje pri Jelšah . . • — 1 — — 1 Skupaj 29 18 4 2\ 41 Griža. — Ljuhljana (srez) , , Dj • senl 1 eria 1 Maribor levi breg . ■ • 1 — — 1 Novo mesto .... • — 5 — 1 4 Skupaj • 2 6 — 1 6 Skrlatinka. — Brežice ...... Scar 1 latin a. 1 Celje • . ■ • . » G 2 3 — 5 Celje (mesto) . • . • 3 — — 3 Kamnik . . . . . • 8 — 4 4 Kranj 1 — — 1 Kočevje . ■ i > • 1 -r — — 1 K rško > 1 4 — 1 4 Laško ...... 9 4 5 Litija <•.... • 1 — 1 Logatec . . > . . 2 —l- — 2 Ljubljana (srez)' . . • 24 6 18 Ljubljana (mesto) . • 8 2 2 8 Ljutomer ..... Maribor desni breg . t 4 — — 4 • 4 — 4 — Maribor levi breg . • • 3 1 1 3 Maribor (meito) . ■ i 9 8 4 8 Murska Sobota . « . • 2 1 — 3 Prevalje . . • . > » 5 — — 5 Ptuj. ..»at« • 3 — 1 2 Ptuj (mesto)'. . a • » 1 — 1 — Šmarje pri Jelšah . » • i 1 — — — 1 Skupaj • 97 13 30 1 79 Ošpice. — N Konjice [orb 10 illi. 1 3 « Skupaj • 10 1 8 - 8 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice . , . , , • 5 1 1 1 4 Celje ... a a ■ » 8 1 5 4 Celje (mesto) a a a • 1 — — — 1 Gornjigrad . , a , — 1 — — 1 Kranj . , , a a a • 2 — 2 — — Kočevje ..... t 1 — 1 — — Krško • • ■ g § a 1 2 — 8 Laško 1 i a a a a 1 8 1 1 2 Litija ... a . a • 2 — 1 1 Logatec . . . . , 1 3 — — 3 Ljubljana (srez)' , . • 3 2 1 4 Ljubljana (mesto) • • 5 1 1 1 4 Ljutomer • 2 — 2 — Maribor desni breg , I 1 — 1 Maribor (mesto), a . » 3 1 2 2 Novo mesto , a . . • 2 — 2 — — Prevalje ..... • 1 — 1 — Ptuja ■ — 8 — — 3 Slovenjgradeo . . , * 4 8 1 6 Šmarje pri Jelšah , . » 2 2 2 — 2 Skupaj . 47 20 24 8 40 Srez °.2 a a o 2 , T3 : o m • I O 3 h■§ a s* o ° Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerobrospinalis epidemica. Celje (mesto) . a a . 1 — — — 1 Ljubljana (srez) . . . 1 — — — 1 Maribor levi breg . . . 1 —■ — — 1 Skupaj . 3 - — — 3 Dušljivi kašelj. — Pertusgig. Brežice , . , , , . 2 2 — — 4 Celje . . a • a . • 3 2 1 — 4 Kamnik . a • . a • 8 4 — — 12 Kranj . . . . . , 39 1 — — 40 Kurs1.:: Sobofs. ; ; ; a mm — — 8 Šmarje pri Jelšah . . . — 2 — — 2 Skupaj . 55 11 1 — 65 Sen. — Erysipelas. Celje Konjice . * • • ■ Krško • .... a Ljubljana (mesto) • Ljutomer . ... , Maribor desni breg , Maribor levi breg . • Maribor (mesto) , • Ptuj■ ..tat« Radovljica » . . . Skupaj 9 12 Krčevita odrevenelost. — Tetanus. Celje Kranj 1 Skupaj . Vraničr' prisad. — \nthrax. Maribor desni breg . . Ptuj. ..... ■ . Skupaj . 8 2 41- 6 - Vnetje priušesne slinovke. — Parotitis epidemica. Konjice , • . n . Skupaj 2 I - - - 2 Ljubljana, 29. julija 1930. Po odredbi bana: Zdravstveni inšpektor: Dr. Mayer. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Pr. 1001/30—6. 1802 Oklic. Zoper tožečo stranko Ljekarna k Sokolu Ph. M. Gustav Proche, Brčko, Bosna, koje sedanje bivališče je neznano, je vložila pri podpisanem razsodišču tvrdka »Lavlja mentol droždjenka«, Zagreb, tožbo zaradi Din 3.213-— s prip. Na podstavi tožbe je razpisana ustna razprava pri podpisanem razsodišču v Ljubljani, Kongresni trg štev. 9, v razpravni dvorani, na dan 26. avgusta 1930. ob šestnajsti uri. V obrambo pravic tožene stranke Lje-karne k Sokolu Ph. Mr. Gustav Proche se postavlja za skrbnika g. dr. Pegan Vladislav, odvetnik v Ljubljani Razsodišče ljubljanske borze sa blago in vrednote. V Ljubljani, dne 81. Julija 1930. Nc I 106/30—2. 1 1789—3—2 Amortizacija. Na prošnjo Žnidar Janeza, posestnika Iz Vel. Mengša št. 29, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Ljubljani 5t. 72.019 z vlogo 2500 Din na ime Žnidar Anton, ki je bila prosilcu baje ukradena. Imetnik te hranilne knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica ob veljavo. Okrajno sodišče t Kamniku, dne 30. julija 1930. E 475/30-6. 1777 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta ob poldevetlfi bo pri podpisanem eodišču v sobi štev. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Marno, vi. št. 169. Cenilna vrednost: 14.904 Din 70 p; vrednost pritikline: 1045 Din Din; najmanjši ponudek: 9936 Din 50 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepre* mičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Laško, dne 4. junija 1930. 1798 E 596/30-6. Dražbeni oklic. Dne 20. septembra 193 0. ob pob d e v e t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Jurij nad Tinjem, polovica vd, št. 32. Cenilna vrednost: 3657 Din; najmanjšf ponudek: 2438 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe^ je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe* nem naroku pred začetkom dražbe, sice* bi se ne mogle več uveljavljati glede ne« premičnine v škodo zdražitelja, ki je rar* nal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na drab beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Laško, dne 23. junija 1930. ^» — i .i Razglasi raznih uradov in oblasteV • V * St. 29/18/1, ■ - Objava. Potni list štev. 4941, ki ga je izdala dnfcj 11. novembra 1929. uprava policije v Ljub« I jani na ime Š i š k o v i č Albin, se proglai ša za izgubljenega in se s tem razveljavljaj Uprava policije v Ljubljani, dne 30. julija 1930. 179l| Aufgehot. Es wird zur allgemeinen Kenntnis ge4 bracht, dass 1. der Fabrikmeister Willi Blacker, le* dig, wohnhaft in Bled in Jugoslavien, vorj dem in Wuppertal-Ronsdorf, 2. die Johanne Margarete Land, ledift ohne Beruf, wohnhaft in Wuppertal-Ron£w| dorf, Kurfiirstenstrasse 43, die Ehe miti einander eingehen wollen. Die Bekanntmachung des Aufgebotes hal in den Gemeinden Wuppertal und Bled zil geschehen. Einsprilche sind bei dem Unterzeichnef ten innerhalb 14 Tagen einzureichen. Wupertal-Ronsdorf, am 29. Juli 1930. Der Standesbeamte! In Vertretung: Panzeri Siegel: „ ■ Preuss. Standesamt Wuppertal-Ronsdorf. ——H—2 r ' * -v Stev. 6763/IL 1 1791—2—f Razpis. Direkcija državnega rudnika Velenje! razpisuje na dan 18. avgust* 1930. ob ©nal? stih nabavo 800 m* Jamskega lesa.. Pogoji se dobe pri podpisani. Ia pisarne direkcij« dri. rudnik« Velenja — ■ « -Objava. Cuk Emerik, delavec is Cepincev Je po« tepuh in delamrznež. Občina ne odgovarja za njemu dane podpore. ™ Občinski urad Cepincl, p. Petrovci. Zupan: Korpič Joiot e. r, Razne objave 9tev. 6136. 1785—3—li Poziv upnikom. Zadružna zveza v Celju, r. z. z o. z. v II« kvidaciji se je razdražila in zato v smislu § 40. zadružnega zakona poziva svoje up. nike, da ji v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve na naslov >Zvezo slovenskih zadnig (za Zadružno zvezo v Celju«, Ljub« ljana, Pražakova ulica št. 11«. Likvidatorji. 1788 Objava. Izgubil sem odhodnico drž. osnovne šole, ▼ Turju, izdano dne 20. marca 1920. na imer Tobor Franc iz Turja, ter jo proglašam' za neveljavno. Lesičja jama, 9. Julija 1930. Tobor Franc, s. r. Lesičja jama p. Boštanj. .izdaja tiskarna »Merkur«. Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mich&lek.\— Orednik Jan« Debevec, •• Za inseratnl del odgovarja Avgust JELozmao, _«•_ ,Val * Ljubljani/