1*9 fSÎt! frsjsssas: u
«lu >eto naprej 26 K — b sol lota , 13 , — , äetrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20,
i apravnlitvu prejemu: za
celo leto naprej 20K — b pol leta , 10 , — , Jetrt , , 6 , - , nesec , 1,70,
Z« polilj&nje na dom 20 h na mesec.
^^^.	
	
	f; I
	
	V:--;
I	f
1	
Političen list za slovenski narod.
NtroČRiM in Interne sprejema upraviiiitve v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredniitvo je v Semenskih ulicah «t 2,1., 17
Izhaja viak <u, iivsemii
nedelje in pratnike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 261.
V Ljubljani, v sredo 13. novembra 1901.
Letnik XXIX.
Laška univerza v Trstu?
Trst, 12. nov. 1901.
»Italijanska univerza v Trstu nam je obljubljena; Nemoi nas podpirajo«. Take novice pošiljajo v svet laški državni poslanci. »Laška univerza na laskih tleh v Trstu«, kriče laški listi. Laški dijaki prirejajo shode in na te shode pošiljajo poslanci iz Italije svoje pozdrave, ki provzročajo med dijaki neopisno navdušenje. Na univerzah po Italiji pošiljajo laškim dijakom brzojavne pozdrave in jih navdušujejo za borbo za laško univerzo v Trstu. Dozdeva se človeku, ki čita laške liste, da bi morala biti Lahom v Italiji tukajšnja univerza grozno na srcu. Zakaj se tako navdušujejo za njo v Italiji ? Bi li pcslaneo Barzilai brzojavljal avstrijskim laškim dijakom, ko bi ne bil prepričan, da bi bila laška univerza v Trstu velikanskega političnega pomena za Italijanstvo ?
Lahi tostran meje so se vsi organizirali, da dobro oboroženi nastopijo boj za laško univerzo. In upanje imajo do zmage, ker podpirajo jih v tem stremljenju Lahi v Italiji, avstrijski Nemci in. kakor sami pravijo, tudi naučni minister Hartel, ki jim je v zasebnem pogovoru obljubil, da bo vse možno storil, da bo to vprašanje za Lahe ugodno rešeno.
Ker se pa tako velika in tako važna vprašanja v Avstriji ne morejo rešiti brez dunajske poslanske zbornice in ker je v tej zbornici vkljub vsej germanizaciji in italija-nizaciji avstrijskih Slovanov še vender precejšnjo število slovanskih poslancev, bo vender rešitev vprašanja laške univerze v TrBtu odvisna od stališča, katero bodo zavzeli naši slovanski poslanci. Da bodo vsi slovanski poslanci zavzemali proti Lahom tako stališče, kakeršno zavzemljejo Lahi nasproti Slovanom, to je le vender povsem naravno. In kako stališče zavzemljejo Lahi nasproti Slovanom, to nam dokazuje slovensko šolsko vprašanje v Trstu in tržaški okolici.
Po vsej tržaški okolici je deset tako-zvanih »slovenskih« šol. »Takozvanih slovenskih«, ker iz naslednjega se prepričate, kake so te šole. Vsi napiBi na šolah so laški, laško je vse šolsko ure-dovanje, šole izdajajo laška potrdila, slovenski Janezi prekrščeni s o v š o 1 s k i h 1 i s t i h v 1 a š k e »Giovanni«, zvezki otrok imajo laške napise, od drugega razreda naprej podučujejo otroke po dve uri na teden laški; — magistrat imenuje voditelje teh šol le svoje privržence; če je pa kak učitelj ohranil si svoje slovensko prepričanje, pa ga šikanirajo na magistratu, odtegujejo mu aktivitetne doklade itd. In bo li t a k e šole v resnici slovenske ?
In če je že otrok dovršil te šole, kam naj gre nadaljevat svoje nauke? Mu je li preskrbel magistrat zadostno število srednjih šol? Ce je že otrok dovršil te »slovenske« šole, vender Bi ni še prisvojil toliko zmožnosti v laškem jeziku, da bi mogel na laške srednje šole. Ko bi bil magistrat pravičen okoličanskim otrokom, ko bi hotel, da morejo okoličanski otroci na srednje šole, ustanovil bi bil vsaj slovenske paralelk« na laških srednjih šolah in otrokom bi bilo pomagano. Ker pa tega ni storil, hoče, naj slovenski okoličanski otroci ne bodo deležni pouka srednjih šol.
V	novejem času je ustanovil magistrat na »slovenskih« ljudskih šolah v Škednju, v Rojanu in v Barkovljah laške paralelke, kamor love učitelji slovenske otroke z obljubami, s hrano, z obleko itd. Zraven tega ustanovil je povsod po spodnji okolici laške otroške vrtce, kjer dobivajo otroci revnih slovenskih stariSev hrano obleko brezplačno. Iz teh vrtcev rekrutirajo potem otroke za laške paralelke, ker drugače bi bile te paralelke prazne.
V	onih krajih okolice, kjer ni sloven skih šol, pa je ustanovil magistrat na meji mesta in okolice laške ljudske šole, v katere morajo zahajati otroci slovenskih starišev.
Da tem otrokom slovenskih starišev ni zaprta pot v laške srednje šole, to je umevno, a taki otroci so za nas Slovence izgubljeni, iz takih otrok postanejo naši najhujši narodni nasprotniki, saj je poturica hujši od Turka!
V gorenji okolici v Gropadi beračijo že dolgo vrsto let za šolo in dasi je vladni zastopnik pripoznal veliko potrebo te šole, planejo Lahi v mestnem zboru kakor iz sebe, ako se oglasi slovenski zastopnik in jo zahteva.
Tako postopajo Lahi v skozi in skozi slovenski okolici tržaški. Njih namen je: ako hočeš Študirati, bodi najprej Lah, ako nočeš biti Lah, pa ostani doma in pasi krave; na eni strani torej italijanizacija, na drugi strani pa naj ostane okolica zabita, da jo bodo Lahi ložje izsesavali.
Kako je pa v mestu samem ? Že 20 let beračijo slovenski stariši za jedno borno slovensko ljudsko šolo. Ker je šola »sv. Cirila in Metoda« v predmestju pri Sv. Jakobu prenapolnjena, prisiljeni so slovenski otroci zahajati v laške šole.
Iz dosedaj povedanega vidimo, kako hoče magistrat vse naše otroke poitalijan-čiti. Jasno mora torej biti vsakemu, kak namen bi imeli z ustanovitvijo laške univerze v Trstu. Ce že sedaj delajo na vse pretege, da bi poitalijančili vso našo mladino, koliko bolj bi jim šlo njih delo od rok, ako bi imeli v Trstu še laško univerzo.
Kaj pa pravi avstrijska vlada k temu poitalijančevanju naših otrok ? Se morda boji avstrijska vlada, da bodo naši Blovenuki otroci zagrizeni iredentarji, ki bodo delovali na to, da se pridružijo te dežele k materi Italiji ? Lahi pravijo, da jih podpirajo Nemci, da bo njih vprašanje naučni minister ugodno rešil. To so prav lepo ujema z vsem onim, kakor postopa vlada z naučnimi ministri vred se slovenskimi otroci. (Ju|te !
Ker otroci v tržaški okolici, ki hodijo v »slovenske« šole, ne morejo biti Lahi in tudi ne morejo vsi krav pasti, usmilila se jih je slavna vlada in dala spodnji okolici
jedno nemško pripravljavno šolo in zgornji tudi jedno. Ker že ne morejo torej biti slovenski otroci Lahi, naj bodo pa Nemci! — Ti dve šoli imati komaj prostora za 100 otrok, prosili so za ustanovijenje paralelk, a zaman. Cemu neki? Kaj bi rekel svet, kadar bi izvedel, da je toliko otrok slovenskih starišev na srednjih nemških šolah? Mislili bi, da je tu mnogo Slovencev — to bi bolelo Lihe, Lahom ne smem niti lasu zakriviti, nič paralelk! — Tako je rešila vlada to zadevo.
Tudi v mestu usmilila se je alovencev s tem, da jim je ustanovila dve nemški ljudski šoli. Kako pa delajo z našimi otroci na teh šolah? Učne moči so skoraj izključno le Nemci, ki ne poznajo jezika naSih otrok. Naših otrok ne sprejemajo radi in jih, ako le mogoče, odslové. Ce že drugače ne gré, pa dajo našim otrokom slabe rede v zadržanju, da morajo roditelji plačati Šolnino. Ker je pa mnogo naših slovenskih roditeljev Biromašnih, ne morejo plačevati visoke šolnine in otroci naši morajo iz šole. Učitelji skoraj izključno ne govore z otroci drugače nego nemški in laški. Napisi bo nemškolaškt, o slovenščini ni sledu. Še krščanski nauk učijo otroke v nemškem jeziku. Slovenskim otrokom je dovoljeno v drugem razredu zahaiati po 2 uri na teden k slovenščini. A kak duh veje na tej šoli, naj služi to, da imajo slovenski otroci iz nemškega jezika »1« — iz materinega pa »3«. Ni li to namen, jasen, kričeč? Ne pravi li to dovolj jasno, da se hoče otrokom s tako slabim redom vzeti vse veselje in ljubezen do materinega jezika? Otroci prvega razreda so razdeljeni alfabetično v 3 oddelke. Ako bi bilo vladi kaj na tem ležeče, da bi naši otroci uživali pouk, kakor uče vsi pedagogi, kako labko bi bila razdelila razrede po narodnosti in dala vsakemu oddelku sposobno moč. A tega noče slavna vlada, tega nočejo gospodje na teh šolah, glavno je: ponemčevanje !
Lahi poitalijančujejo s svojimi šolami v Trstu in okolici našo slovenske otroke po
LISTEK.
Mbsa solemnis (D-dur, op. 123).
L. van Beethoven.
To izpričevalo mora dati vsak razboren prijatelj glasbe naši »Glasbeni Matici«, da si za posamne koncerte izbira najznamenitejših glasbenih proizvodov. Ne straši se raznih težav, ne boji se mnogih mučnih poskušenj, ampak čim največ glasbenih moči si izbere, da zadovolji svoje poslušavce. Zato pa je tudi v resnici naše občinstvo nekako primorano, da se mnogobrojno udeležuje teh koncertov. Uprav s tem pokažemo, da v glasbi tekmujemo z drugimi kulturnimi narodi, da sami proizvajamo to, kar velikim narodom dela preglavico.
Letos si je »Glasbena Matica« izbrala za svoj prvi koncert velikansko glasbeno delo: Beethovenovo »Missa solemnis« v D-dur. Svetovnoznani glasbeni klasik je ustvarjal to orjaško mašo pet let, od leta 1818 do 1823. Hotel jo je prvotno zvršiti za introni-zacijo Bvojega učenca in glasbenega prijatelja nadvojvodo Rudolta. Ali čas ga je pro hitel. Dne 20. marca leta 1820 je bil napo-minani nadvojvoda slovesno umeščen na nadškofijski prestol olomuški. Beethoven pa je še dve leti pripravljal in nadaljeval svojo
»slovesno mašo«. Še le leta 1823 je bil gotov s partituro za posamezne glase in za orkester.
Lahko umevno je, da je glasbenik v svoj proizvod vtopil vso svojo duhovitost. Kompozicija ga je tako prevzela, da se je zdelo, da umetnik živi in gori le za svoje ideje, katere je hotel oživiti v svoji skladbi. Nekega večera — tako pripoveduje životo-pisec — se je vrnil z izprehoda ves premočen, premrt in razoglav: v njegovih posive-lih laseh so se lesketale goste deževne kaplje. Zunaj mesta ga je premišljujočega in v glasbene ideje zamišljenega zalotila vihra, v kateri je izgubil klobuk in dež ga je do dobra namočil. A ves zunanji svet ni umetnika kar nič motil, njegov duh je razmišl|al o razdelitvi posamnih delov in primernem izrazu glasbenih misli. Zlasti ko je zajel nje gov genij velikansko dvojnato fugo na koncu »Čredo«, katero je navezal na besede: »Et vitam venturi saeculi, Amen«, ga je ta or jaški glasbeni del tako prevzel, da je nehote in nevede po cele noči z roko in nogo bil takt, preden je posamne dele spravil na papir. Vsled tega mu je tudi gospodar stanovanje odpovedal, češ, drugo stranke v hiši se pritožujejo, da nimajo nikdar miru, ne po dnevi ne po noči. Umetnika so imeli ta čas za ponorelega; tako ga je prevzela misel in skrb za novo skladbo.
Naposled — leta 1823 — je bilo delo gotovo. Glasbenik je skladbo, o kateri sam piše v pregovoru, da je to »največje njegovo delo, ki se mu je najbolj posrečilo«, ponudil raznim vladarskim dvorom. Zahteval je za rokopis po 50 cekinov. Avstrijski, pruski, saksonski, ruski in lrancoski dvor so skladbo kupili. Ali težava je bila, spraviti jo pred občinstvo. Orkester sarn zahteva vseskozi iz-vežbanih moči, pravih umetnikov. Še bolj pa mora biti kor po številu in po izobrazbi na svojem mestu, sicer skladba no bode vspela. Kaj pa naj porečemo o solistih ? Nič drugega, nego to, da jih |e težko dobiti, še težje pa izvižbati za ta proizvod. Glasbenik ni kar nič gledal na lego posamnih pevcev in pHvk, v najvišji in najnižji legi jo začrtal svoje ideje, tako da je v r> snici težka realizacija n]egnve skladbe Najprej so vseh šest delov I3e<-thovenove »slovesno maše« spravili pred občinstvi« v Petrogradu 1. 1824. Umetnik sam je dirigiral dne 7. majnika 1824 na Dunaju tri dele svoje skladbe, namreč »Kyrie«, »Credo« in »Agnus«.
Kakor rečeno, bo skladba ni mogla prav hitro razširiti med občinstvom. Kako tudi ? Kje pa se najde velikanski zbor, ki bi hitro premostil vso težavo in zapreke? Ali če bi bo tudi tak zbor izvežbal, še težje je dobiti solistov, ki bi razpolagali s tako obsežnimi glasovi, kakor jih zahteva umetnik. Zato bo
ie skladba le počasi širila mej glasbenim občinstvom. Leta 1830 so jo uprizorili v Warnsdorfu na Češkem. Kesneje so jo večkrat peli v Lipskem in izza leta 1880 se je razširila po raznih krajih
Da bi se spuščali v podrobno razkroji-tev kompozicije, za to nam nedostaje prostora. Pač pa bodemo po koncertu prinesli obširnejšo oceno. Za danes povdarjamo le to, kar je umetnik zapisal na čelo partituri. »Od srca naj sega v srce!« To je bila njegova želja.
Pač res: najraznejša čuvstva je izlil v svoj proizvod; žalost in veselje, slavospev in milo tožbo, dvom in up, vso to se v najraz-nejših oblikah, slikovito in preprosto menjava v skladbi in začara razbornega poslu-šavca v drug, boljši svet, kjer kraljuje le idealna moč glasbe.
Kajpada skladba ni komponirana za cerkev; dvomim, da bi jo bili kdaj proizvajali na cerkvenem koru. Kje pa imajo toliko pevcev, lako močan orkester ? Tudi po obliki ne sodi k službi božji, ker resnobna glasba, kakoršno zahteva cerkev v svojih predpisih, so mora vedno gibati v posebnih mejah. Zato pa bode tembolj zanimivo, ako si skladbo privoščimo v koncertni dvorani. Kdo bi ne bil radoveden, kako tolmači Beethoven besedilo, katero bo poje pri slovesni maši? Pridite in čujmo !
vseh ljudskih šolah, slavna vlada pa po-nemčuje. Lahi delajo to z denarjem slovenskih davkoplačevalcev, vlada pa z denarjem avstrijskih slovanskih državljanov. Laškim in vladnim krogom je jednak namen : oropati tukajšnjega Slovana materinega je zika.
Mnogo bi imel govoriti o srednjih šolah v Trstu, a o tem prihodnjič. Za danes naj konstatiram samo to, kako postopajo Lahi z nami in kako postopajo z nami oni, kateri so obljubdi laškim poslancem svojo pomoč. In kje je v Avstriji Slovan, ki bi odobraval tako postopanje, ki bi odobraval raznarodovanje slovanskih otrok? Kateri Slo van ne bo nasprotoval takemu nečloveškemu delovanju in kateri olovan bo podpiral Labe glede laško univerze v Trstu ? Prepričan sem, da ga ni slovanskega poslanca mati redila, ki bi ne rekel: dajte najprej tržaškim Slovanom ljudske in srednje šole — potem bomo še-le govorili o univerzi; in če že ti, prestavna slada, tako ljubiš Lahe in jih hočeš uslišati na škod) Jugoslovanom, daj najprej Jug< slovanom v Trstu potrebne ljudske in srednje šole in v Ljubljani vseučilišče.
Laška univerza v Trstu, slovenska v Ljubljani, pripoznanje izpitov v Zagrebu tudi v Avstriji — to je sedaj na dnevnem redu. A kakor smo se vsi zj< dmili za to velevažno vprašanje, kakor nam daje to zjedinjenje vseh avstrijskih slovanskih akademikov ne-opisno navdušenje v boju za naša prava in nam prav to jedinstvo kaže v našo srečnejšo bodočnost, — tako združimo se vsi avstr. Slovani, da bo šolsko vprašan|e — ljudskih in srednjih šol — tržaških in okoličanskih Slovencev srečno rešeno. Gospoda! Trst ni laški — Trst je slovanski. Po hrvatskem državnem pravu spada Trat k hrvatskemu kraljestvu, kamor spadamo tudi vsi Slovenci, ^a Trst se bori Italija in Nemčija — Rusija ne bo dovolila, da bo nemški ali laški — delajmo pa mi avstrijski Slovani, da bo naš! Združimo vsi svoje sile v obrambo tega pre-važnega mesta. Mi se že zavedamo te važne naloge ; pri zadnjih volitvah stalo je 8 tisoč Slovanov nasproti 10 tisočem Lahov. — Podpirajte nas torej vsi avstrijski Slovani v šolskem vprašanju, da srečno izvojujemo to bitko. Zraven slovenske univerze, zraven priznanja izpitov na univerzi v Zagrebu naj bo tudi ljudsko šolsko vprašanje tržaških Slovencev na dnevnem redu!
Državni zbor.
Dunaj, 12. nov. 1901. Državni proračun.
Vsa razprava o državnem proračunu v odseku ima znake obstrukcije, dasi se odeva s stvarnimi izvajanji. Ker se je že v zbornici vršila glavna razprava, je vlada pričakovala, da odsek takoj prične z nadrobno razpravo. Toda razne stranke še niso bile
Že v tem se kaže velika slikovitost, ker je glasbenik postavil soliste v neko nasprotje z zborom. Ako začenjajo solisti in razvijajo nežna čuvstva, jim odgovarja zbor v veličastnih vzklikih; drugič zopet se pojavlja skrivnostno šepetanje solistov, katerim kakor velik broj vernikov odgovarja zbor. Zdaj se umetno zapletejo posamni glasovi, vdru-gič zopet nastopajo soglasno, kakor da hočejo vsi za jednega in jeden za vse potrditi resnico besed, katere izgovarjajo. Vso skladbo pa preveva neka čudotvorna harmonija, ki kaže umetnika v vsej njegovi genijalnosti, do katere se je popel v tem proizvodu.
V jutrišnjem koncertu »Glasbene Matice« je navadni red tako prenarejen, da se bode pel «Čredo« še le nazadnje. »Agnus« se bode izpustil. Bilo bi namreč pretežko za pevce, da pojejo najmočnejše, najdaljše in najtežavnejšo dele drugega za drugim; zato je bolje, da se ločijo. V sredo pride torej krotki »Sanctus« in »Benedictus«, ki se radi Bvoje nežnosti prav prijetno odsevata od veličastno šumečega »Gloria« in mogočno zvenečega »Čredo«.
Zieleti je le, da občinstvo porabi to izredno priliko in si nasladi ušesa s klasično godbo Beethovenovo. Takih prilik imamo v Ljubljani malo.	K.
na jasnem glede taktičnega postopanja nasproti vladi. Tako n. pr. nemška ljudska strank» podpira vlado, a tega noče priznati. In Čehi tudi ne moreio biti bolj vladni, nego so vladne stranke. Zato jo preračun, rekel bi, skleda vroče kaše. Vsi imajo pripravljene žlioe, da bi zajemali, pa nihče noče pričeti. Torej kaša naj se shladi in gospodinje pri-lijejo še nekaj pinjenega mleka, potem udarijo mlatiči. Večkrat sicer velja pregovor: Čas dobl|en, vse dobljeno. A v tem slučaju ju narobe istina.
Vlada je vendar že poučena od raznih stranij, kaj hoče t« ali ona stranka, torej: clara pacta! Tekom proračunske razprave češko-nemško vprašanje ne more biti rešeno, še manj pa c bče-avstrijsko. Vsa glavna razprava v proračunskem odseku je doslej dokazala, da pogajanja za premirje še niso končana. Ali so mešetarji nasprotni, ali pa stranke trdoglave.
Včeraj je v odseku posl. L u p u 1 na glašal, da ni nobene prave zaupnosti mej strankami in vlado, zato tudi ni priča kovati rednega dela, kar je obžalovanja vredno.
Češki poslanec dr. F o f t je govoril blizu tri ure ter dokazoval, da je avstrijski državni proračun ravno tako meglen, kakor ustava. Blagajnični preostanki znašajo zopet 300 do 400 mil. kron. O teh preostankih se vodijo posebni računi, o katerih pa nima parlament nobene kontrole. In vendar se sme trditi, da državni proračun že danes izkaže primankljej. Deset let je desnica vladala s prebitki, a zadnji čas hitreje rastejo državni izdatki, nego dohodki. Dočim se za 1. 1902 po proračunu drž. dohodki zvišajo za 25 mil. kron, so izdatki višji za 59 milijonov. Predloženi proračun torej ne izraža istine. Nemška levica seveda molči, ker je zadovoljna s koncesiiami. Na drugi strani pa si Madjari manejo roke, ker imajo prvo besedo v državi na političnem in gospodarskem polju. Zato je treba radikalnega zdravila, da se predrugači in zboljša vladni zistem v Avstriji.
Posl. Wolf trdi, da se Nemcem na ; češkem godi velika krivica, ker jim vlada vsiljuje češke uradnike in imajo mnogi uradi še dvojezične napise. Čehi ne potrebujejo novih višjih šol i i kulturnih razlogov, ampak le kot sredstva v političnem boju. Dalje Wolf napoveduje boj proti češkemu vseučilišču v Brnu in pozivija vse Nemce na skupno delo. Konečno izjavi, naj bi država zvišala osebno dohodarino v najvišjih razredih ter vpeljala monopol na žganje,
Dr. M e n g e r je proti višji osebni do-hodarini, v ostalem se strinja z Wolfom.
Obema je odgovarjal češki poslanic dr. K u r z ter navajal, da so svoj čas tudi za nemške tehnike iskali profesorjev pri raznih podjetnikih.
Iz davčnega odseka.	x
Že večkrat je davčni odsek razpravljal o premembi § 2. zikona iz 1. 1896, kateri določa, v katerih slučajih imajo zemljiški posestniki pravico do odpisa davka vsled poškodeb. Po sedanji naredbi imajo pravico do odpisa davkov le tedaj, če je kaka uima (toča, mraz, slana, moča, trtna uš mrčesi itd.) poškodovala vsaj četrti del posestva. Sedaj pa predlagajo nekateri poslanci, naj bi se ne zahtevalo, da je četrtina zemljišč poškodovana, ampak da ima vsak posestnik pravico zahtevati odpis davka za parcelo, katero je zadela uima.
Vlada se odločno protivi tem predlogom, češ, da bi stroški za cenilne komisije bili neizmerno veliki, ker bi si morala komisija ogledavati tudi male parcele.
Poslanec Povše je danes finančnemu ministru ugovarjal ter dokazoval, da je po-gostoma tisti posestnik, kateremu je n. pr. povodenj provzročila škodo na travniku, ki pa ne znaša četrti del njegovega posestva, neprimerno dokaj hujše prizadet, kakor pa v slučaju škode, ki je zadela vsa zemljišča, ne le njegova ampak cele pokrajine. Koliko škodo ima n. pr. kmetovalec, če mu hudournik nanese na travnik stotine kubičnih metrov peska in kamenja, ali če jo povodenj zablatila vso košnjo itd. V vseh teh Blučajih pa ne more prositi za odpis davka, ker ni poškodovan četrti del njegovih zemljišč.
Pobijal jo potem ugovor ministra zaradi stroškov in predlagal, naj bi se finančna uprava za take male slučaje posluževala žu-
panstev, katera imajo pač še važneja opra vila izvrševati. Župan bi torej z dvema zapriseženima cenilcema ogledal poškodovano zemljišče in na podlagi zapisnika to občinske komisije naj bi davčna oblast razsodila zaradi odpisa. Sioer pa izvršuje take komisije navadno kak uradnik davčnega urada, ki se mr-a — ker ni strokovnjak v kmetijskih zadevah — itak zanašati na izrek zapriseženih izvedencev. Pri tej priliki je posl. Povše tudi graial, da prihajajo komisije na ogled dokaj prepozno, ko si navadno kul ture že opomorejo, pa le navidezno. Enak slučaj se je zgodil v občini T r e b e 1 n o pri Mokronogu, kjer je toča poškodovala ondotne vinograde. Vložil se je v drž. zboru nujni predlog in ministerstvo je odredilo ogled, ki pa se je več tednov pozneje vršil, ko so se trte zopet opomogle. V istini pa so dotični posestniki to leto od poškodovanih zemljišč imeli lo malo užitka in so morali tudi davke plačati.
Po daljši razpravi in konečni besedi poročevalca posl. dr. Dyka, ki je vse pomisleke fin. uprave temeljito zavrnil in se izrazil za nasvet poslanca Povšeta, je predlog za prenaredbo tega zakona v omenjenem smislu z veliko večino obveljal.
Nato se je začela razprava o davku na vozne listke za železnice. Prvi je govoril posl. dr. Stein\vender, ki se je izjavil za ta novi davek. Nadaljevala se bo razprava v prih >dnji seji.
G&liške volitve.
Danes je zbornica razpravljala o nujnem predlogu rusinskega poslanca R o -manezuka in tovarišev glede volitev v gaiiški deželni zbor meseca septembra. Zahtevajo namreč, naj se izvoli posebna komisija iz negaliških poslancev, da preišče vse dotične pritožbe; drugič naj se izvoli posfben sodni dvor za verifikacijo volitev sploh. Ta predlog je Ilomanczuk utemeljeval v dolgem in jako ostrem govoru proti Poljakom in vladi.
Ministerski predsednik dr. pl. K o r b e r odgovarja, da je iz Galicije došlo samo 46 pritožb. (Klici: Samo 46!) V tem oziru je mnogo boljšo v Galiciji. Sicer pa naj bi se s terni volitvami pečal deželni zbor gaiiški.
Posl. Klofač je prečital daljšo izjavo proti poljski žlahti in vladi.
Dr. Nikolaj Wa s i 1 k o, bukovinski Ru-sin, je z vsem ognjem napadal poljsko politiko. Odgovarjal mu je vitez David A b r a-hamovvicz mej glasnimi ugovori nemških levičarjev in Rusinov.
ooc. demokrat Daszynski je bil danes zopet v svojem elementu. Uprav krvavo je slikal gališke razmere ter napadal poljsko plemstvo in duhovščino, ki baje neusmiljeno zatira priprosti narod. Ker se zbornica ni posebno zanimala za njegov govor, razgrajal m razbijal je na vse pretege. Sicer pa že davno vemo, da se volitve v Galiciji vrše kakor na Hrvaškem.
Konečno je dr. Paca k v imenu češkega kluba izjavil, da kot avtonomisti ne morejo glasovati za nujnost predloga, ker o deželnozborskih volitvah naj razsoja dež. zbor. Istotako ne morejo glasovati za poseben sodni dvor, ki naj bi razsojal o volitvah; pač pa hočojo glasovati za tretjo njegovo točko, naj vlada predloži načrt zakona proti zlorabam pri volitvah. Konec seje ob 5. uri. Prihodnja seja je v četrtek.
Na dnevnem redu so nujni predlogi, in sicer: zopet gališke volitve, dalje francoske kongregacije, prepoved borzne trgovine z žitom na obroke, in potem šele pride na vrsto nujni predlog, ki so ga danes vložili slovensko-hrvatski poslanci glede jugoslovanskega vseučilišča. Zadnja točka ta teden skoraj gotovo ne pride še na vrsto.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. novembra.
Nemci in dispozicij »ki zaklad.
Včeraj smo javili, da so se nemški levičarji, ki so jeli minule dni resno nasprotovati dispozicijskemu zakladu, sedaj udali ter sklenili glasovati za ta del proračuna, ako jim ministerski predsednik povodom razprave o tej postavki da pomirljivo izjavo, da ne bo dovoljeval nobenih narodnostnih 1 koncesij. Skoro istodobno so pa konserva-
tiv ni veleposestniki sklenili glasovati proti dispozicijskemu zakladu. To kaže, da je dr. Koerber dal Nemcem že neko »pomirjevalno« zagot »vilo, ki bržkone Slovanom ne bo v korist. Radovedni smo torej, kaj bo ministerski predsednik povedal v budgetnem odseku.
Pogajanja o avtonomnem carinskem tarifa
so se včeraj pričela mej avstrijsko in oger-sko vlado. Ogerski ministerski predsednik Szell je došel iz Budimpešte že včeraj zjutraj in ob 10. uri dopoludne ga je v hiši ogerske vlade že obiskal dr. Körber. Ostal je pri njem do ;/,12. ure, ko se je imela pričeti seja poslanske zbornice. Razgovor obeh kabinetnih načelnikov je veljal avtonomnemu carinskemu tarifu in vprašanjem, ki so s tem v ozki zvezi. Pogajanja se še nadaljujejo, ker ostane biell kako/ tudi ministri Lukacs, Fejervary in Vlasia še danes na Dunaju, vendar se je trdilo že včeraj v poslaniških krogih, da je dovolj nade na konečno sporazumljenje obeh vlad glede načel, na katerih podlagi naj se izvrši drugo branje avtonomnega tarifa. Protektorat nad krlstijani v orijentu bi Nemčija in. Italija radi odvzeli Franciji. Saj iz Rima je došlo te dni poročilo, da je nemška vlada naprosila italijanski kabinet, naj skupno v tem vpraš.inju nastopita proti Francozom. »Beri. Tagblatt« sedaj izjavlja, da je dotična vest popolno neosnovana, in da Nemčija žo radi tega ni storila nikakih korakov, ker to vprašanje v zadnjem času sploh ni prišlo na dnevni red niti od strani Francije. — R-izvidno pa je iz navedenih besedij, da se za Protektorat pulijo razni državniki, katerim pa osoda kristjanov v ori|entu ni dosti bolj pri srcu, nego je sedaj Francozom. Nad postopanjem Francije v tej zadevi pritoževali so se celo mnogi zastopniki francoskega naroda.
Minister Millerand v manjšini.
V zadnji seji francoske poslanske zbornice, ko je bil na dnevnem redu neki načrt, tičoč se trgovinske mornarice, je stavil poslanec de Mahy preminjevalni predlog, ki meri na to, da so odpravijo premije vseh vrst za v inozemlju zgrajene ladije in da se sploh odpravijo vse ugodnosti v tem oziru. Proti temu predlogu se je oglasil trgovinski minister Millerand, toda zastopnik socijalne demokracije pri večini ni našel poslušnih ušes in predlog je bil sprejet z 256 proti 235 glasovom. Ali bo minister iz te nezaupnice izvajal kake posledice ?
Francosko turški razpor je sedaj definitivno poravnan. Zunanji min. Delcasse je včeraj v seji francoskega mini-sterskega sveta oficijelno naznanil, da je sultan vsprejel vse zahteve francoske vlade ter zakonito priznal vse francoske zavode, in da se je z včerajšnjim dnem zopet obnovila diplomatiška zveza mej Francijo in Turčijo. Poslanik Constans je že odpotoval na svoje mesto in prevzame v kratkem svojo službo. Francosko brodovje je že 11. t. m. ostavilo Mytilene ; en del je odplul proti Syri, drugi pa proti Smyrni.
Danci prodajajo otoke.
Iz Washingtona je včeraj došlo poročilo, da so severoameriške zvezne države kupile od Danske tri otoke v Zahodnji Indiji in dale za to štiri milijone dolarjev. Prebivalci otokov: St. Croix, St. Thomas in St. John, ki štejejo blizu 14.600 duš, postanejo s tem kupom ameriški državljani. V pokritje upravnih stroškov bodo uvedli Amerikam 5 ali 6% carino. Imenovani otoki spadajo v skupino takozvanih Virgin-otokov in so v bližini nekdaj španskega otoka Por-toriko. Največji je St. Croix, ki meri 190 kvadr. kilom,, torej več kot oba OBtala, in šteje 9532 prebivalcev.
Krüger za mir.
Angleški list »Daily Mail«, ki je tekom sedanje vojske igral primeroma še najbolj nepristransko ulogo, priobčuje, kakor pravi, iz avtentiškega in predsedniku Krügerju zelo blizu stoječega vira zanimivo vest, da se predsednik Krüger resno peča z mislijo, kako bi se čim preje sklenil za Bure vspre-jemljiv mir. Krüger je baje izjavil, da so je voljan pogajati o tem s kakim poštenomi-slečim zastopnikom Anglije in sicer na pod lagi naslednjih načel : popolna amnestija za vstašo v kapski koloniji ; takojšnja oprostitev
vseh burakih ujetnikov, ki se nahajajo izvan turškega ozemlja in v angleških taborih na burskih tleh. Anglija mora dalje umakniti vse svoje čete iz burskih republik, na novo zgraditi poškodovane burske objekte ali pa izplačati primerno odškodnino za vso ma-tenjalno škodo; konečno se mora skleniti mirovna pogodba, ki naj jo podpišeta tudi Francija in Rusija in ki naj zagotavlja Bu-rom nepi sredno avtonomijo in vs« pravico sami uprave pod zastavo Afrikandov, na sprotno pa prepuste Buri Angležem W>t-vvaatersrand in velika zlata polja kot vojno odškodnino. — Tak bi bil torej po tem poročilu Kriigerjev m rovni predlog, kateremu bi morali pritrditi Angleži, če mislijo na količkaj pošteni mir. Neumljivo je le, kaj bi bilo dovodlo K' umerja, da odstopa Angležem velike zlate rudnike.
Književnost lit umetuuHt.
Slovensko gledališče
»Nemški ne znajo". Jakob Alešovec je včerai zopet prišel do besede na slovenskem odru. Stara je njegova šaloigra »Nem ški ne znajo« in vender ostane še vedno precej aktuelna, posebno za obmejno slo venske kraje. Da se je ljudstvu svoj čas priljubila, priča to, da je popolnoma razprodana. Prav želeti bi b;io, da se igra po natisne, kajti odri po deželi bodo radi segli po njej. Mnogo slave je igra pridobila, ko jo je dež. vlada kranjska (!) I. 1898 (!!) prepovedala igrati »Slov. kršč.-eoc. zvezi« v Ljubljani. Takrat je Jakob Alešovec dosegel »slavo«, da seje radi nje gove igrice vnela burna debata v dež. zboru kranjskem in niti danes bi ne biio odveč zopet vprašati dež. vlado, zakaj niti v slovenskem središču ne pusti igre igrati ne-skrajšano in zakaj s toliko slast,o vedno pristriže konec.
Igra »Nemški ne znajo« je v prvi vrsti, kakor rečeno namenjena vsled svoje pri-prostosti odrom na deželi, vendar moremo le odobravati, da je »Dramatično društvo« proslavilo spomin Alešovčev s tem, dn je uprizorilo na prvem našem odru in v odlični družbi slovenske opere najpopularnejšo Ale-šovčevo igro, ki je v časih slovenskega idealizma dosegala svoje triumfe. Igralo ae je večinoma prav dobro. Očeta župana, ki ne razume prav nič nemščine, a kateremu oblasti pošiliajo samonemške dopise, ]e igral gosp. Verovšek tako, da s^ je posebno parterju kar samo smejalo. Pri točki, ko pošteni kmečki župan pametno modruje nad takim postopanjem oblasti in pravi, naj se ljudje, ki živo mej nami, nauče slovenščine in slovenski uradujejo — takrat je privzdignilo mladostno rodol|ubno navdušenje parter in vsul se je po gledališču plosk, ki je tudi — svoje povedal 111 preko katerega ni moglo ostro pero cenzorjevo.
Pohvaliti moramo g. P e r d a n a. Za ulogo kmeta, kateremu |e nemškutarjenjo prava slast, jo bil prav dober. Nekako tako si je zamislil to ulogo menda tudi Alešdvec. Žalibog v naglašanju in značilnem kretanju njegov partner ni bil tako dober in se je tako marsikak »hiter dovtip« zgubil. Tudi g. Lovšin se ni mnogo potrudil. Gospod Lovšin je pač dober samo takrat, kadar predstavlja »škrica«. G. Deyl je zadovoljil. Gdč. Ruckova je bila lejia hčerka županova. Občinstvo se je prav od srca smejalo Alešovčevim dovtipom iz polupretekle dobe in koncem igre se je moral vsled živahnega aplavza zastor večkrat dvigniti. — Sledila je na to opera »Glumači«.	=.
Bepertoir slovenskega gledališča.
V petek se igra prvič v sezoni Jurčič Govekarjeva narodna drama s petjem „Deseti brat«. Glavne uloge imajo gospod režiser Dobrovolny, gospod režiser Verov šek, gospod Deyl, gdč. Ruckova in gospod Lier. Pn igri sodeluje zbor. V nedeljo po poludne se bo igral „ O d g o j i t e l j L a-novec«, zvečer pa „Karmen".
ljubljanski občinski svet.
V Ljubljani, 13. nov. 1901.
Premalo denarja in regulacija. V včerajšnji seji obč. sveta je bilo na dnevnem redu poročilo finančnega odseka o županovem dopisu v zadevi olajšav glede vračevanja državnega posojila, oziroma o načinu odplačevanja 900.000 K, katere jo mesto dobilo na posodo od države v regu-lačoe namene. Vlada je mestu nekaj posojila odpisala in izplačilno dobo za 900.000 K raztegnila od 20 na 40 let. Župan predlaga, naj bi se občina še jedenkrat obrnila do vlade, naj ji do 1. 1901 narastle 3% obresti in one do 1. 1914 odpusti v regulačne namene in naj bi se izplačevanje posojila raztegnilo od I. 1914 naprej na 15 rokov. Sedaj nedostaje občini denarja v regulačne namene. Ako bi se vlada ozirala na županov predlog,
bi mesto dobilo 36.230 K daru od vlade. Zupan prav\ da bo vlada dala Pragi v regu-l.ične namene 16 mil. kron in je že letos v ta namen v drž. proračunu 1 600.000 K, torej je pač dolžnost vlade r zre. ti se tudi na Ljubljano. Lmbljane čaka še mnogo regu-lačnih del. Ako bi se hotela vsa ngulačni» dela izvršiti, bilo bi treba za to — 8 588.944 kron R^guiirati jo treba Prešernove ulioo
v
pri Supevčevi hiši, Miklošičeve ulice pri Marijinem trgu (odkupiti bode treba v ta namen hišo Šifrerjevo in M yerjevo) regulirati je treba sv. Petra cesto, Dalmatinove ulice, trg pred justično palačo, rtvoriti je treba Peter-n< love ulice za dež dvorcem in ako bode knezoški f svoje posestvo parceliral, treba bod« ondi napraviti tudi cesto. Samo za te regulaciie bi bilo treba najmanj 480.000 K, regulači i zaklad pa ima sedaj le še 31.000 K. Drugače bi se torej te regulacije ne mogle izvršiti, dejal je poročevalec gosp. Sene-kovič, kakor da občina seže p o n o v e m posojilu.
Zgoraj omenjeni predlogi županovi so se sprejeli brez debate. Zakaj pač noben obč. svetnik ni vprašal, zakaj bo občina na svojo stroške odstranila prometno oviro ob Prešernovi ulici in ali se ni oziralo v pogodbi z elektriško železnico na to, da bi moralo to podjete samo odstranjevati prometno ovire na svoji progi. In ali bi ne bilo boljše, da bi se sezidal cenejši novi Franc Jožefov most i i ostali denar rajši porabil za regu 1-cij > sv. Petra cesta. Ako manjka denarja za najpotrebnejšo regulacijo, zakaj so ie sezidal luksuriozni »Mestni Dom« itd. Radovedni smo, kdo ima za tako gospodarstvo največ zaslug.
Novo pokopališče v Ljubljani in — sežiganje mrliče v. Nedavno smo priobčili dobesedno županovo poročilo pokopališkemu odseku in županove predloge o zgradbi novega pokopališča. Včeraj je bi a dotična zadeva v obč. seji, katere se je udeležil tudi dr. Kopfiva. Poročevalec je bil dr. B 1 e i w e i s , ki je ponavljal že iz županovega poročila znane stvari in končno predlagal, da se pozove upraviteljstvo pokopališča, da zgradi novo centralno pokopališče na primernem mestu. Upraviteljstvo se pozove, da stori potrebne predpriprave in svoj stlep naznani občini do 1. febr. 1. 1902. Poročevalčeva predloga sta bila soglasno sprejeta. Iz poročila poročevalčevega naj še omenjamo: Poročevalec je dejal, da bi bilo n >vo pokopališče kaka 2 klm. od Ljubljane in da bi bilo treba tudi na to misliti, da bi se mrtveci ne dajali doma na mrtvaške odre, ampak da bi se v ta namen postavilo posebno poslopje. Potem pa je priporočal govornik še drug način »pokopavanja«, kateri se mu zdi za njegovo osebo najbolj pameten i i katerega imajo vpeljanega vse pametne velike občine — sežiganje mrliče v. Tudi v Avstriji se je pričelo gibati, da se ustanove krematoriji. V Pragi je posebno društvo, ki nabira v ta namen prispevkov. Govornik pravi dalje, da je za njegov okus tako sežiganje tudi bolj estetično, kakor pa pokopavanje, in pametni ljudje ne bodo oporekali, da je to pametna naprava. Tako sežiganje je cenejše nego pokopavjtnje. V Parizu stane samo 5 K, a zginili bodo končno tudi pomisleki sodni|skih oblastij proti sežiganju mrličev. Morebiti tudi v Ljubljani ne bo dolgo, da pridemo do tako pametne naprave. V našem meščanstvu jo mnogo takih, ki bi se dali sežgati. Govornik je dejal, naj upraviteljstvo zgradi novo pokopališče, »ker se fond ne sme porabiti v drug namen«, in je dejal, da so nasveti, naj bi se za bolnico zgradilo posebno pokopališče, ker bi potem sedanje pokopališče zadoščalo, ali pa da bi se kako faro izločilo, »nezmisel«.
Dr. K u š a r je bil mnenja, da bi morda za sedaj zadoščala zgradba manjšega pokopališča, ako se namerava upeljati sežiganje mrličev, a končno sla se z g. Bleivveisom zedinila, da sežiganje ne more biti obligato-rično, torej naj ostane pri zgradbi novega velikega centralnega pokopališča, bodoči kre-matorij v Ljubljani pa bo, kakor drugod, ne-obligatoričen.
Istočasno, ko je obč. svet razpravljal o sežiganju mrličev, prinesel je tuli „Narod» članek, ki tako sežiganje priporoča z besedami : »Verski pomisleki proti sežiganju so pač malenkostni in dandanes so boriti proti
paganskim navadam pač ne
more imeti smisla«
Zastopnikom obč. sveta v »Verein zur Heratellung von Arbeiterhiiusern« je obč. svet izvolil g. obč svetnika S t a r e t a.
Na poročilo finančnega odseka o dopisu dež. odbora v zadevi mavnave katasterskih map za Karlovsko in Trnovsko predmestje, se je sklenilo dati l(i00 K.
Dnevne noviee.
V Ljubljani, 13 novembra.
Koncert „Glasbene Matice". Opozarjamo še enkrat na jutrišnji koncert „Glasbene M;itce". L veličastno skladbo, katero bode impozanten zbor pod veščim vodstvom gospoda koncertnega vodje M. H u b a d a proizvajal, se bavimo danes v podlistku. Začetek koncerta je ob 8. uri zvečer.
Za vseučilišče v Ljubljani. Slo
vensko katoliško delavsko politično društvo
v	Ljubljani je odposlalo peticijo za vseučilišče v Ljubljani. Čast slovenskim kršč. soc. delavcem! — Županstvo v Nevljah je danes odposlalo pet cijo za vseučilišče, i.-to je storilo tudi županstvo Mekinje. — Občine in društva, nemudoma po-snemaite!
Jugoslovanski vseučiliščniki in vseučiliško vprašanje Z Dunaja se nam piše: V ponedeljek ob 10. uri dopoludno jo bila deputacija jugoslovanskih dijakov pri rektorju. Povedal je, di jo dobil uradno dovoljenje, da sme kako dijaško društvo skli cati shod ; kot gostje se morejo povabiti dijaki drnzih društev in tudi poslanci. Deputacija ga je vprašala, ali društvo ne prekorači s tem svojega delokroga in če ni za dotično društvo v tem slučaju nikako nevarnosti. Rektor dr. Schipper je odgovoril, da se sklicujoče društvo nima ničesar bati. Zborovanje je potemtakem dovoljeno in se bode
vi	šilo. Vdeležila bo ga bodo vsa jugoslovanska društva polnoštevilno.
Deželnozborske volitve na Goriškem. Društvo »Sloga« je prijavilo naslednje svoje kandidate, same vrle može:
I.	V kmečkih občinah, ki bodo volile v četrtek, dne 5. decembra: 1. za sodne okraje Tolmin, Bovec, Cerkno, Kobarid: dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja in državni poslanec v Gorici, ter E r n e s t K lav ž ar, deželni uradnik v p ikoju v Go nci; 2. za s> dne okraje: Gorica (okolica), Ajdovščina in Kanal Ivan B e r b u č, profesor na c kr. realki v Gorici, ter Blaži j Grča, župnik v Sempasu; 3 zi sodna okraja: Sežana in Komen : dr. Jos. A b r a m, odvetnik v Gorici, ter Anton C e r n e, posestnik in župari v Tomaju — II. V v e-1 i k e m posestvu, ki ho volilo v sredo
II.	decembra: Anton Jakončič, vele posestnik in zasebni uradnik v Gorici, A n ton K i a n č i č, veleposestnik in župan v Podgori, ter dr. Josip vitez T o n k 1 i, veleposestnik in odvetnik v Gorici. — III. V trgih, ki bodo volili v soboto 7. dec., poizvedbe še niso povsem končane. Dosedanje izjave naš h somišljenikov se g!a-ii|o za dr. Josipa viteza T o n k 1 i j a. Ako ostanejo tržani pri tem in si izvolijo Ton klija za poslanca, postane eno mesto v ve-leposestvu prazno, za katero objavi društvo pravočasno novega kandidata. — Volivci, združite svoje glts >ve za te može. V boj zanjo in njihova načela!
Boj za slovensko gimnazijo v Celju. Pristaši nemško napredne- in nem ške ljudske stranko so sklenili nasvetovati v proračunskem odseku, naj se črtajo postavke za slovenske razrede na celjski gimnaziji. Dogovorili so so nadalje, da bodo po vladnem postopanju glede tega uravnali svoje nadaljne korake, t j bodo li glasovali za proračun, ali pa zoper njega. Napovedali so torej najbrezobzirnejši boj zoper to malenkost, zoper ta košček pravice, ki smo si jo s težavo priborili; da pa so ti razredje potrebni, dokazuje to, ker jih obiskuje nad 170 dijakov.
Nevarno je obolel preč. gosp. Josip Pečar, upokojeni duhovnik v Kranjski Gori. Priporoča se vsem prijateljem duhovnikom v molitev ! — V Sovodnjah na Go-nŠKem je nemarno obolel preč. gosp. Jurij Mercina, vikar v pokoju, sedaj bivajoč v Sovodnjah.
Umrl je včeraj v Ljubljani c. kr. vladni svetnik v pokoju gospod Ivan M a h k o t v letu svoje dobe. Rojen je bil v Ljubljani Leta 1876 bd je okrajni glavar v Črnomlju, leta 1883 v Logatcu in od 1. 1879 okrajni glavar v Ljubljani. Leta 18H5 je stopil v pokoj. Po narodnem preporodu je ho-deloval tudi pri prvih pojavih slovenskega gledališča v Ljubljani. Pogreb bo jutri ob
4	uri popoludne iz Gradišča.
Poročil se je danes gospod Ivan Lončar, vodja finančne straže, z gdč. Ivano T e k a v e c.
Zabavnega večera „Meščanskega kluba" v Ljubljani jutri ne bo, ker je ta dan koncert „Glasbene Matice". Zabavni večer je prestavljen na jutri teden, jutri pa naj se gg. člani udeleže koncerta „Glasbene Matice", ki jim bo nudil izreden užitek.
Ljubljanske novice Ogenj pri
5	o u v a n u. Danes jo hišina pri gospodu Ferd. Souvanu pri kuriavi peči zažgala neko preprogo. Ogenj so hitro pogasili domačini. — Hlapec p a 1 z voza. Danes so se na Poljanski cesti splašili konji Julija Stareta. Hiapec je pal z voza in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico.
Roparski umor V zaporih okrajnega sodišča v Kamniku se nahaja delavec Karol Krivec, ki je mej 5. in 6. oktobrom svojo svakinjo k> čarico Marijo Eržen iz Jarš ubil in potem vrgel v potok Mlinščico, kjer so jo ljudje 7. oktobra dobili mrtvo.
Ponesrečil se je 8. t. m v gozdu blizu Onroglega 511etm posestnik Janez Ri-ko vec iz Sp. Besmce. Omenjeni dan se jo praznično opravljen in bos — bil je nekoliko slaboumen — napotil z doma, a ae ni več vrnil. Našli so ga šele predvčeranjim. Padel je raz 6 m visoko skale.
Nesreča pri mariborskem vodovodu pred sodiščem. Kakor smo svoj čas poročali, je bil v aprilu tega leta delavec Fr. Toplak z enim svojih tovarišev pri kopanju vodovoda v Mariboru v rovu podsut in je Toplak pri tem našel smrt. Te dni se je vršila pravda zoper krivce. Inžtmerja sta bila oproščena, monter Bassi pa je bil obsojen na štirinajst dni zapora in 2000 kron, katere mora plačati vdovi ponesn čenča.
Razpisane učiteljske službe. Z rokom do 28. nov. so v krškem šol okraju razpisane sledeče učiteliske službe: služba nadučitel|a na dvorazrednici v Cerkljah, učitelja na štirirazrednici v Krškem in učitelja vodje na enorazrednioi v Vel. Trnu. Prošnje sprejema okr. šol. svet krški.
Mejnarodna panorama ima tekoči teden zopet izredno veliko obiskovalcev. Razstavljena je namreč prva serija slik s kraljestva belgijskega, izmej katerih so nekatere res občudovanja vredne. Že pogled na mestno hišo v Lovvenu, justično palačo v Bruslju, dižavno jelnišnico v Dinantu ter na zunanjost in v notranjost raznih veličastnih in prekrasnih cerkva nas seznani s krasoto Belgije. Plastika in perspektiva slik jo tako popolna, da se gledavcu dozdeva, kakor bi imel pred seb >j naravni razgled na posamne predmete. — V nedeljo se prične prvo potovanje po Sardiniji in Siciliji.
Razpisane dijaške ustanove. (Dalje). Drugo, tretje, četrto m osmo mesto na meščansko šolo na Krškem omejene di|aške ustanove Martina II o t s e h o v a r j a v letnem znesku po 182 K. Pravico do teh ustanov imajo meščanski učenci na Krškem iz šolskega okraja Krškega, katerih roditelji ne stanujejo na Krškem. Pravica podeljevanja pristoji zdaj gospo Josipini Ilotsehevar na Krškem. — Drugo mesto ustanove F r. Janeschitza letnih 248 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do n|e imajo dijaki iz mesta Črnomelj, in di jaki iz bližnje okolice mesta črnomeljskega, in potem tudi dijaki s Kranjskega sploh. — Tretje mesto diiaško ustanove Antona Jellou8choka vit. Fichtenau letnih 968 K. ki z všteto ljudsko šolo, realko in z vštetim privatnim učenjem ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje užitka imajo s irodniki. Pravica predlatr»n|a pristoji knezoškofiiskemu ordinariatu v Ljubljani. — Prvo in tretje mesto ustanove župnika An-tmia J a k š i č a letnih 134 K, ki jo od IV. Iiudskošolskega razreda dalje omejena na gimnazijalne in bogoslovne nauke. Pravico do nje imajo najprej dijaki iz Faro pri Ki Btelu zlasti ustanovnikovi sorodniki, potem iz fara Banjal /ka in Osilnica in i/, farsi somiškega dekanata m naposled di|akt s Kranjskega sploh. 1'raviua podeljevanja pri-
atoji tistočasnemu župniku v Far i pri Ko-■telu. — Četrto in šesto mesto dijaške uranove Janeza Kalistra letnih 496 K. ki pričenši s srednjo šolo ni omejena na nohen nauini oddelek. Pravico do njtfjfciajo dijaki v prvi vrati iz sodnega okraja^osto-jine, potem s Kranjskega sploh, in med temi imajo prednost tisti, ki študirajo v Ljubljani. — Drugo mesto dijaške ustanove Barbare Katzianer letnih 138 K 28 h. Nje užitek je omejen na nauke v Ljubljani. Pravico do nje imajo ubogi di|aki, ki so v glasbi dobro izurjeni ter voljni, sodelovati na koru župne cerkve pri Sv. Jakobu. — Prvo in drugo mesto od ljudske šole pri-čenši neomejene ustanove Matija Ko-della letnih 109 K 20 h samo za usta novnikove sorodnike iz hiš št. 19 in 20 v Dupljah pri Vipavi.	(Dalje prih.)
Telefonska in brzojavna poročila.
Zagreb, 13. nov. Slovence, došle k proslavi 4001etnice književnosti hrvaške, sprejela je na kolodvoru depu-taeija slavnostnega odbora. Zvečer se je pela v gledališču hrvaška opera „Porin", nakar se je vršil vsprejemni večer v prostorih „Kola", kjer je za-nosno pozdravil Slovence dr. Vladimir M a z u r a n i c. Zahvalil se je odposlanec „Slov. Matice" Slovenec gosp. Peter G r a s s e 11 i. Župan spletski Milic je tudi navdušeno nazdravil Slovencem, pesnik Katilinič Zagrebu, Gjalski spletskemu županu in mon-signoru Bulidu. Dr. Evgen Lampe je povdarjal, da tri stvari vlečejo Slovence v Zagreb: veličastne zgodovinske tradicije, kulturni zavodi in razvoj književnosti. Nazdravil je vzajemnosti hrvaških in slovenskih književnikov. — Gjalski je zaključil večer. Predsednik Trnski je bolan.
Zagreb, 13. novembra. Po slovesni sveti maši se je vršila slavnostna seja v sokolovi dvorani. Na vsporedu so bila: znanstvena predavanja, dekla-macija, petje. Udeležba od strani občinstva velika. Prisoten je bil tudi nadškof.
Dunaj, 13. novembra. Znani liberalni žid skuša tudi v vseučiliškem vprašanju zanesti mej Slovane razpor, zato je namenoma poročal o predlogu za vseučilišče v Ljubljani na način, kakor bi načelnik „Slovanskega centra" dr. Susteršič predloga ne bil podpisal, d oči m je dr. Susteršič na predlogu prvi podpisan. Tako zakotno ro-vanje izvestne klike se obsoja samo ob sebi.
Dunaj, 13. nov. Poslanec Robič je včeraj interpeliral radi jezikovnih razmer na mariborski gimnaziji.
Dunaj, 13. nov. (C. B.) Budgetni odsek je včeraj dovršil glavno razpravo o proračunu za 1. 1901 in 1902. Poslanec M a 1 f a 11 i je izjavil, da bo stališče njegove stranke odvisno samo od tega, kako bo vlada postopala napram tridentskemu vprašanju ter zahtevi glede vseučilišča v Trstu. Za njim je govoril K o z 1 o w s k i in potem Z a č e k o narodnostnih razmerah. Danes se prične specijalna razprava,
Dunaj, 13. nov. (C. B.) Budgetni odsek je pričel danes razpravo ob 11. uri dopoludne. V specijalni razpravi je prvi referiral posl. Barnreither o poglavju „trgovinsko ministerstvo".
Dunaj, 13. nov. Klub konservativnih veleposestnikov je sklenil odobriti davek na vožne karte.
Kolin, 13. nov. „Köln. Zeitung" dementuje vest, da bo nemška cesarica prišla v Opatijo. Prišla bo na jug. Isti list poroča, da se v kratkem izvrši ločitev zakona velikega kneza in kneginje hesen-darrnstadske.
Berolin, 13. nov. Zve?ni svet je pritrdil načrtu oarinskega tarifa.
Haag, 13. nov. Predlog burakih zastopnikov glede južno-afriške vojske pride v razpravo dne 20. t. m. pri upravnem svetu mirovnega sodišča.
Berolin, 13. nov. Dr. Leyds se poda na Dunaj protestirat proti izvažanju avstrijskih konj v Južno Afriko. Po angleških virih je sedem osmin kapske kolonije v popolni vstaji.
Bruselj, 13. nov. Krüger priobčuje Stejnovo pismo na Kitchenerja, v katerem se Angleže dolži najgrozovitejših dejanj in se izjavlja, da je angleško ime na večne čase onečaščeno. Stejn pravi, da se Buri ne ustrašijo nobenih grozovitostij in da bodo boj nadaljevali, dokler ne dosežejo popolno neodvisnost.
Žitne cene
dnž 12. novembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 50 kilogramov.
PSenica za jesen......K	—	do	—
„ „ pomlad 1902 .....	8-92	„	8-93
Rž za jesen........,	—	„	—
„ „ pomlad 1902 ............7*69	„	7-70
Koruza za november .....	—	.	—
„ maj-junij 1902 ....	5-87	„	588
Oves za jesen.........—	.	—
, > pomlad 1902 . . . ,	7-85	,	7 86
Na budimpeštanikl borsi:
PSenica za oktober......K	~	do	—
, „ april 1902 .......8 63	.	8-68
Ri za oktober.........-	„	—
„ „ april 1902 ........7 38	,	7 39
Oves za oktober........—	»	—
. „ april 1902............748	,	7 49
Koruza za oktober.......—	„	—
, „ maj 1902 ............5 64	.	6-65
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka ....... K	8-50	do	910
južne žel................8 60	,	9'1'U
Rž ..........7-45	.	7-70
Ječmen „ ,........7 20	„	860
„ ob Tisi........6-75	„	7-75
Koruza ogerska.........5-90	„	6 00
Cinkvant , .......,68 o	.	7-30
Oves srednji ........„	7-50	,	7-75
Fižol...........*	7-75	„	10-75
Meteorologlöno poročilo.
fiSina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0ans
Cu opa-zeT&nia
Stanje barometra t mm.
Temperatara
P» Celiija
. „I 7. zjutr. I 731 4 |2. popol.l 729'6
Votr.»l
sr. j/ali sr. zab.
Nebo
se s »;
s*:
jasno "pol oblač.! 00 del. jasno|
Srednja včerajinja temperatur* 6-2 normale 4 4'
k do S Mil ort«
ima na prodaj Andrej Šuvil v Masorah pri Spodnji Idriji.	1097 3-1
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser in sin
v Gradcu
Trobila iz plehovlne, piščalke lz lesa in godala, priznano najboljše vrste, po nizkih cenah Vsa popravila se izvršč urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačno In poštnine prosto. 898 10-8
1098 1-1
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljava žalostno vest, da se je Bogu vsegamogočiiemu v njegovem nedosežneui sklepu vzvidelo, najinega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, odnosno očeta, visoko-blagoroduega gospoda
Ivana Mahkof-a
o. kr. vladnega svetovalca v pskoju viteza cesarskega avstr. reda železne krene III. vrste, sačlana kranjske hranilnice In častnega občana 23 občin na Kranjskem
previdenega s tolažili sv. vere, danes ob 3. uri popoldn - ▼ 74. letu njega dobe po kratki boiezni poklicati na oni boljši svet.
Truplo dragega pokojnika se hode r četrtek, due 14. t. m., ob 4 uri popoldne od smrtne hi8e v Gradišču St. 7 prepeljalo na pokopališče pri sv. KnStofu in ondi pokopalo v lasmi rakvi.
Svete zaduSne maSe se bodo darovale v raznih cerkvah.
Dragi pokojnik bodi priporočen pobožnemu spominu.
V Ljubljani, dn<5 12. nov. 1901.
Amalija Mahkot roj. Seomann, Lia Mahkot,
soproga.	hči.
za sobne „ „ slikarje, za zidarje ima tvrdka BRATA EBEKI. v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi - Cene so nizke.	228 14 11—4
Kemične barve meljne barve
Trgovina
na dežeii se odd& ▼ najem. — Sprejmeta se tudi dva USltl{bencar
izvežbana za mešano trgovino.
Ponudbe sprejema J. C. Demšar,
pošta Že lezn i ki.	1091 3—1
®
v kateri se lahko izvršuje specerijska trgovina, in ki je v dobrem stanu, se prodi s senožeti in sadnim vrtom vred.
Ponudbe , od ,.Sreča" sprejema iz prijazno ti upravništvo „Slovenca". 1092 3—1
Postranski zaslužek,
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 29 Ponudbe pod „1.798", Gradec, paste restante.
Garancija 5 leti
Dobre 9 0 6 i
cerkvene ure
domačega dela priporoča prečast. duhovščini
Otegof
v Javorjih nad Škofjo Loko.
Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dné 30 sept 1901: K 7,263.956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni trg 2,1. nadsfr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
4
11 0 2
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.	1034 e
pa® I> u ii a j 8 k a t> o r a ¿i.

Dnč 12. novembra.
Skvpni državni dolg v notab ...	9865
8kupni državni dolg v srebra............98-50
Avstrijska zlata renta 4°/0.......118 60
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	96-60
Ogerska zlata renta 4°/0........11*05
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........—
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1605-—
Kreditne delnice, 160 gld.......618 75
London vista .... ...	239 25
Nsmftki drž. bankovci xa 100 ». nem.dr*, veli	117-20
20 mark..............23 47
20 frankov (napoleondor) .	'9 "4
Italijanski bankovci...... , .	92 75
C. kr. cekini .... .	11 30
Dn6 12. novembra.
3-2°/,, državne srečke 1. Ib6-i 250 gld..	190 50
6°/0 državne srečko l. 1860, 100 gld. . .	170—
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....218 50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron .	96-20
Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......144-60
Dunavsk» vravnavne srečke 5°/„ . .	265"—
Donr.v'kr. < a.vnavm >soiuo	d .
Zastavua pismu av. osr. iem.-trea. Danke lJ/0 Prijornelne obvein* lriavue železnice >	mžnt teleznli" S".,
»	uzne ieioinic.e 5"/„
»	lolenjskih železnic 4°/0
Kreditne sreči«, i .;1q. 4°/0 srečke dunav. jurotir. ■lružo« l>J0 gld. Avstrijskega rudečega križa m'ie. 10 gld. Ogerskega »	, > 5 »
BudimpeSt, bazilika • srečke, i gld. . . ■ Rvdolr'nv* «rertke 1 ' al :
ii 6 -44-50 42950 311-50 11850
402-6u0 -48 25 24- -15 60 55 —
'.ja'iT!0v« srečne, 40 gld............224' —
St Gendis srečke, 40 gld...... .	265 —
W«*ldste'nove srečko, 20 gld...... ..
Ljubljansue srečke....................63 50
Akcije anglo-avsirijske banse, 200 gld. . .	¿58 50
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. al. »• .	5520 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.	795 —
Akcije jui.ne železnice, 200 gld. sr. .	62 50
SploSna avstrijska Jtavbinska družba .	135 25
Mcutanska družba avstr. plan............343 25
Trbovelisaa premogarska družba, 70 gld,	408 —
Papirnih, rublje" VOO........263-50
Jhar Jffaknp ln prodaja TrJ» rsakovrstnih driavnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. - Premene za vsako žrebanje. Knlanim iuvriitev naročil na borzi.

Menjarnicna delniška aruziia
m fsa^ on si l mm *»*
, Woilzeile 10 in 13, Dniiaj, I., Stroöeluassa 2.
4UT PojasL.Ha ~AXt v vseh gospodarskih in finančnih itvaroh, potem o cursnih vrednostih vseh ipekulaoljtkih vradnettilh papirjev in vestni "viti za dosego kolikor je mogoče viiocnga ohrestovanja pri popolni varnosti Af ualoženili jr i. arnlo. "JLB