Stev. 223
TRST, ¥ soboto 12. avgusta i9li
* * VI
IZHAJA VSAK DAN
trti tb nedeljah In praznfkfh ob 5., tb ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Posamične Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcobakarriith v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji. Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLAE! 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekst« lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu.
SPINOST
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinost* je moč/"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na-
ročbe br-z doposlaue naročnine, se uprava ne ozira. Varo5n*aa u nedeljsko lsdanj* „EDINOSTI" ittna: U
oelo leto Kron 5*30, sa pol leta Kron 2-eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ae no ^prejemajo in rokopisi se ne vrafiajo. Na-očnino r g ase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni doa). Izdaj te i i in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista .Edinost". - Natisnila T:skarna „Fd'noBt*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. Poitno-hranilnKnl račun Stev. 841-652. TELFFOM St. 11-57
BRZOJ/UJNE 1/E5TI.
Aehrenthal odstopi?
BUDIMPEŠTA 11. List „A Nap- razširja vest, da v kratkem odstopi grof Aehrenthal in da postane njegov naslednik sedanji poslanik v Parizu grof Szecsen ali pa bivši poslanik Berchtold.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 11. Predsednik je prosil za pooblastilo, da sme v imenu zbornice čestitati cesarju povodom njegovega rojstnega dne. (Splošno pritrjevanje in eljen-klici na desnici.) — Zbornica je potem prešla na dnevni red in po treh poimenskih glasovanjih nadaljevala debato o brambnem zakonu, nakar je bila razprava prekinjena. Predsednik je predlagal, naj se vrši prihodnja seja jutri s sledečim dnevnim redom : 1. poimensko glasovanje in 2. nadaljevanje debate obrambenega zakona.
Hrvatski vsesokolski zlet v Zagrebu.
ZAGREB 11. Za hrvatski vsesokolski zlet se delajo velikanske priprave. — Tujci prihajajo v izredno velikem številu.
PRAGA 11. Danes ob 4. uri popoludne je s posebnim vlakom odpotovalo v Zagreb 400 Sokolov.
SOFIJA 11. Oko I u 4.40 junakov je danes popoludne s posebnim vlakom odpotovalo v Zagreb, kjer se udeleže sokolskega zle ta.
Generalni štrajk v Zagrebu.
ZAGREB 11. Tu je izbruhnil generalni štrajk. Povod temu je bil, da je policija pri nekem malem štrajku na neki žagi nastopila proti delavcem ter zaprla pet njih.
ZAGREB 11. (Ogrski biro) Tukajšnje socijalno-demokratično delavstvo je odposlalo deputacijo k banu, ki mu je izročila spomenico. V tej spomenici zahteva delavstvo, naj ukaže izpustiti iz zapora pet aretiranih delavcev. Ban je obljubil in pet delavcev je bilo izpuščenih na svobodo, vendar je bil od socijalno-demokratičnega vodstva danes opoludne proglašen generalni štrajk. Sedaj se vršijo pogajanja, da se prepreči faktični izbruh generalnega Štrajka.
Stanje papeževo.
RIM 11. V Vatikanu so danes zjutraj izjavili, da je stanje sv. Očeta trajno povoljno in da se je njegovo splošno stanje zboljšalo. Papež zamore hoditi okolu brez pomoči drugih.
RIM 11. O zdravstvenem stanju papeža poroča „Messaggero" : Profesorja Petacci in Marchiafava sta po sinočni preiskavi papeža i zavila, da mrzlica še ni ponehala, tudi je opažati veliko splošno slabost, vendar se stanje ni poslabšalo, ker bi utegnilo provzro-citi kako bojazen.
Zdravnika sta po dovršeni preiskavi še dlje časa ostala pri papežu ter se ž njim in njegovima sestrama razgovarjala. „Messaggero" dostavlja: V dokaz, da se v Vatikanu ne boje radi stanja papeža, naj služi tudi okolnost, da nista včeraj ni majordom mons. Bisleti, nidanes mons. Piscini, eden privatnih tajnikov sv. Očeta, opustila svojih navadnih sprehodov:
„Vita" pa poroča nasprotno, da se je včeraj stanje papeža vidno poslabšalo in da
je večkrat zmedeno govoril. Zdravnik mu je moral injicirati kofejna, vsled česar je bolnik mirneje in redneje dihal in zadremal. Noč je sicer prebil mirno.
Angleški parlament.
LONDON 11. Spodnja zbornica je z 255 proti 158 glasom sklenila, da bodo členi spodnje zbornice dobivali na leto po 400 funtov.
LONDON 10. Vlada in demokracija sta zmagali. Lordi so opustili svoj odpor proti vladni predlogi ter vsprejeli s 131 proti 114 glasovi takozvani „veto bili". Da je zmagala vlada, je omogočilo le, da je 46 konservativnih poslancev glasovalo zanjo.
Kolera.
SOLUN 11. Razmere v Peću so obupne, kolera zahteva vsak dan 50 žrtev, izlasti med mohamedansko - albanskim prebivalstvom, ki smatrajo bolezen poslano od neba in se ne drže nikakih higijeničnih odredeb. Radi tega je umrlo doslej nad 800 moha-medancev, dočim je drugih umrlo le okolu 60. Tržišče je večinoma zaprto. Posli zastajajo. Tudi v bližnjih vaseh zahteva kolera mnogo žrtev.
ZADAR 10. Predvčeraj je v Arbanasih kraj Zadra umrl otrok nekega pismonoše ob sumljivih simptomih. Dejekte so poslali v Trst za bakitJoIogično preiskavo.
REKA 11. Včeraj popoludne je obolela tukaj 18-letna Frančiška Pilepić na znakih kolere. Prepeljali ro jo takoj v bolnišnico za kužne bolezni. Ako je res obolela na koleri, dokaže bakte.lologična preiskava.
Tisoč obtožencev. PETROGR .D 10. Senator grof Medem je na podlagi znanega preiskovalnega materijala obtožil tisoč uslužbencev in zalaga-teljev sibirske železnice. Mnogi uslužbenci so prejemali od zalagateljev mesečne plače.
Kolonizacija mohamedancev v novo-pazarskem sandžaku.
BELIGRAD 10. V vladnih krogih porte so svoječasno sklenili, da se ima novo-pazarski sandžak naseliti z mohamedanskim življem. In v zadnjem času se z nekako nervozno hitrostjo naseljujejo v novopazarski sandžak mohamedanci iz raznih krajev turške države. Radi tega postopanja se pritožujejo izlasti Srbi v novopazarskem sandžaku, ker se prisiljeno odkazujejo zemljišča mohamedanskim naseljencem.
Velik požar.
AMSTERDAM 11. V minoli noči je v pristanišču v nekem skladišču za volno in bombaž izbruhnil ogenj, ki je ugrožal sosedna skladišča za les in slamo in velike hiše bližnje ulice. Po treh urah se je posrečilo lokalizirati ogenj. Škodo cenijo na 4 mil. frankov.
Vročina.
LONDON 11. Tukaj je grozna vročina. Danes zjutraj je bilo 95 stopinj Fahrenheita. Štrajkovsko gibanje.
DOVER 11. Worcesterski polk in drugi polk sta pripravljena za odhod v London. Vsi častniki so žo pozvani z dopusta.
LONDON 11. — Štrajk voznikov je končan.
LONDON 11. V Colchestru je vsa posadka nenadno prejela povelje, naj bo pri-
li
pravljena, da se poda v London. V Alders-hotu |e vsled tega pripravljenih za odhod 10.000 mož. Vojaštvo in policija s traži t a že-; leznic >. Sodi se, da odidejo čete v London še po noči.
Iz Perzije.
ASTRABAD 11. Del oddelka Rešid er Saltaneh, pristaša bivšega šaha je zavzel mesto Seman, oddaljeno Štiri dni hoda od Teherana.	j
Kuga.
ODESA 10. Ker se je v zadnjem tednu pojavilo šest slučajev kuge, je vlada sklenila, da uvrsti Odeso med okužena mesta. Ukre-j njene so vse potrebne varnostne odredbe.
Solnograd 11. Nadvojvoda Karol Fran Josip je včeraj s svojo nevesto princesinjo Žito Parmsko, njeno materjo vojvodinjo Parmsko in princesinjo Frančiško Jo«ipo obiskal na gradu Biihenbach nadvojvodo Frana Ferdinanda in njegovo soprogo.
Dunaj 11. Državni finančni minister baron Burian se poda zvečer v Išl.
Szegedin 11. Danes so obesili ropar-i skega morilca Szalma.
Sofija 11. Volitve za sobranje so razpisane za 17. septembra in ne za 17. oktobra t. 1.	|
Dunaj 11. Poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli se je vrnil s svojega dopusta in se je podal včeraj na inspiciranje v Pulo.
Barcelona 11. Na Rambiji je prišlo včeraj do vladi sovražnih demonstracij. Nastopila je policija in razgnala množico. De-1 monstrantje so večkrat ustrelili ter ranili j enega redarjev in enega pasanta.
Dijaški mladini v Istri.
i.
Hrvatski in slovenski dijaki Istre so imeli nedavno — dne 5. in 6. avgusta — svoj sestanek v Buzetu. In jedno jim treba pri-poznati: samozavesti jim ni manjkalo. Mi bi rtkM celo, da ta njihova samozavest — a zopet odkrito povedano: ne na korist ne narodne stvari, ne te mladine same — ni bila v nikakem razmerju z njihovimi življen-skimi izkušnjami.
Seli so na sodni stol, sodili in — obsodili I Pa še kako! Strogo, neizprosno, in na vse strani! Točke njihove resolucije je koncepirala strogost najstrožjih sodnikov.
Mi smo — ustrezaje izraženi želji — priobčili buzeško resolucijo v polnem obsegu. — Alt, kakor smo menili, da smo dolžni obzirnosti do naše učeče se mladine, ki jej bo nekoč poverjeno vodstvo usode naroda in delo za njegov vsestranski napredek, isto-tako smo se v hipu zavedali tudi dolžnosti, ki nam jo nalagajo oziri na interes skupne narodne stvari v Istri.
Zvesti svojemu naziranju in uverjenju, izkristaliziranemu iz izkustev življenja — smo z vso iskrenostjo povedali svoje mnenje o dopostani nam resoluciji.
Mi smo jednostavno odrekali akademični mladini avtorizacijo za izrekanje graje in ob-sodeb o taktičnem postopanju poslancev v j vrvenju praktične politike. Ni to nikako omalovaževanje akademične mladine. Narobe 1 Če kdo, spremljamo mi z vsemi najtoplejimi simpatijami vsako stremljenje naše mladine,
PODLISTEK.
Jug.
Historičen roman- Spisal Prokop Chocholonaek Poslovenil H. V
Kosovo polje.
„ Sveti Sava in Srbija !" je klical ta bojni krik zadnje bitke, mahajoč pri tem z jataganom nad glavo ; naenkrat se je prestrašil, zrl na turško jeklo, vrgel je potem s zaničevanjem od sebe in vtaknil tudi bodalo v nožnico.
„Nisem torej edini jaz ostal od srbskih bojevnikov," je klical radostno, stopajoč naprej, „ostalo je še dosti semena za razdejanje maščevalcev za bodoče veke. Sveti Sava in Srbija l- je klical zopet, ko so jezdeci že skoro pred njim obstali.
„Hoj I Milan Topličanin !" je zaupil vodja jezdecev radostno, nagnivši se s konja h spoznavši bojevnika ; in njegovi spremljevalci so zavriskaii, ko so čuli to ime.
Vodja je skočil s konja in ležala sta si z bojevnikom v objemu.
„Milane!" „Ivane!- — „Zvesti brate!" je bilo slišati, ko sta si poljubljala možka lica. Toda kmalu je izginila radost iz njiju src, in obema so se oči zarosile.
„In tako smo se torej našli," je pregovoril vodja jezdecev, „med trupli zastonj padlih bratov Srbov ! — Toda, blagor njim,44 >; je pristavil, ozirajoč se na okolu, „da so \ umrli! Vsaj ne vidijo skrunjenja vere in domovine. Oj, mnogo jih je, ki leže na bojišču, da bi jih jedva preštel v par dneh; [ in vsi počivajo na veke; samo tebe, Milane, je vrnila smrt iz svojega objema. —"
„In radi tega si se vrnil nazaj na bo-<jišče," je vprašal Milan z rahlim očitanjem, „da bi? —"
; „Ne, nikakor," je odgovoril ta hitro, :„saj sem vedel, kako je vsakdo bojeval do svojega zadnjega dihljaja, toda," — in ozrl : se je okoli — „prišel sem, da bi," — tedaj Ije zagledal bisurmanski bunčuk in nedaleč od njega prazni drog v ledeni pesti praporščaka.
„Gorje nam, gorje na veke Srbiji, na veke!" je tožil, „sveta zastava, edino poroštvo naše bodočnosti v moči muselmanov, vse je izgubljeno!"
In hotel je odskočiti, da se natančneje prepriča o resničnosti svoje slutnje, ali Milan ga je prijel za roko in zadržal. Potegnil je izpod oklepa rob zastave, kažoč ga svojemu sobojevniku.
„Sveti Sava in Srbija !" se je vzrado-stil Ivan, „ne pogine narod, ampak kakor do sedaj, spolnjevalo se bo tudi v bodoče sveto proroštvo; plapolala bo zopet zastava
križa nad polumesecem, ko narod s svojim trpljenjem poplača grehe svojih očetovi"
Poljubil je rob zastave in položil roki na Milanove ramena. „Torej tebi mora biti narod hvaležen za svojo bodočnost ?" je vprašal.
„Ne meni," je odgovoril ta; „tam-le leži hrabri bojevnik, ki ni niti v smrti popustil zaupane mu svetinje."
„Naj ga slave za to v večnosti umrli junaki/ je rekel Ivan, „mi bomo maščevali na svetu njega in Srbijo I"
„Poteptana je torej domovina?" je vprašal Milan.
„Dokler narod živi, bo vedno Imel domovino," je odgovoril Ivan, „in Bajazet ne izbriše srbskega imena iz knjige narodov.„
„Bajazet," je ponovil Milan — „in Mileva ?*
„Dragi pobratime!" se je izogibal Kosančić odkritemu odgovoru, „ali se še spominjaš na svojo prisego v Prizrenskem vrtu ?"
„Vem, vem," je menil Milan temno, .Srbija je v sužnosti, Mileva je na veke zgubljena za-me!"
„Ali ne veruješ v Boga?" je rekel Kosančić z rahlim očitanjem, „da dvomiš o večnem življenju in o svidenju po smrti ?"
Milan je vzdihnil globoko; sklonil je svojo glavo na ramo pobratima ter šepetal: „Utrujen sem, pobratime. Vse sem naenkrat izgubil, domovino in ljubico, kaj more biti
ki naj jo vsposoblja za vršenje velike bodoče naloge, usojene jej v življenju naroda.
Mladina naj se usposoblja za politično življenje; nje čas pa ni še prišel, da bi to, kar si je že posnela iz opazovanja, metala na tehtnico javnega življenja Ni to samo naš nazor, marveč smo v jako dobri družbi. Sklicujemo se l&hko na pričo, ki jo moremo v danem slučaju označati naravnost kakor klasično. To je narodno-radikalna struja — najmočneja struja slovenske akademične mladine. Ta je postavila temeljno pravilo: Dijak ne pripadaj nobeni politični stranki. Dijak opazuj, nabiraj si izkušenj, spopolnjuj si politično znanje in iz vsega ustvarjaj si politično naziranje in uverjenje, ki je boš uveljavljal potem, ko pride tvoja ura, ko boš pozvan, da zavzameš svoje mesto v političnem življenju naroda !
Tako je pravilo, rekli bi programatično navodilo, ki je je določila narodno-radikalna struja slovenskemu akademiku.
S tem pravilom, po našem uverjenju jedino primernim za korist naroda in za korist mladine same, je istrsko dijaštvo se svojo buzeško resolucijo stopilo v odkrito nasprotje.
Nu, denimo, da naše stališče ne bi bilo pravo, denimo, da tudi dijaku ne gre odrekati pravice, da svoje menenje o važnih političnih dogodkih meče soodločevalno na javno tehtnico. Ali, če tudi bi hoteli temu poslednjemu stališču priznavati opravičenost, vendar ostaja na buzeški resoluciji nekaj, kar — boli.
Tudi mi odklanjamo vsak osebni kult in ne zahtevamo od nikogar, da bi se klanj? I kakim narodnim bogovom ali polubogovom. Ali jedno se more zahtevati od vsakogar, v prvi vrsti pa od mladine. Znani pregovor pravi, da noblesa obvezuje! Mi bi ta rek varijrali v smislu, da mladost obvezuje v neko — kako bi rekli? — umerjenost in skromnost v izražanju svojega menenja so-sebno proti možem a la Laginja, Spinčić, Mandić. Vsakdo ima lahko svojo sodbo o sedanjem delovanju teh mož. Ali nasproti narodnim delavcem s tako minolostjo je mladina dolžna — če že ne druzega — vsaj drugačnega... tona. Takemu vničdevanju neoporečno zaslužnih mož-poštenjakov utegne aplavdirati kak kričavi demagog, ki mu je ravno demagoŠtvo jedino sredstvo za uveljavljanje ; resne in dobro misleče ljudi pa to boli, ker občutijo to kakor krivico in pojav krvave nehvaležnosti.
Mladi gospodje so povodom svojega sestanka v Buketu izrekli poslancem ostro grajo, ker so se v svojem parlamentarnem delovanju brez dovoljenja volilcev odločili za taktičen korak, ki mladim gospodom ne ugaja. Pred vsem bi opozorili te gospode, da avstrijska ustava naravnost izključuje to, kar bi oni hoteli, namreč imperativni mandat. Poslanec naj poizveduje o potrebah in željah volilcev in njegova dolžnost je, da po svoji vesti in najbolji zmežnosti zastopa te koristi. Poslanec pa ni obvezan vsprejemati od volilcev nikakih navodil ali ukazov glede načina ali poti, po katerih naj zadošča svojim poslanskim dolžnostim. Volilci imajo le to pravico, da delovanje svojega poslanca kritikujejo, da mu eventualno izrekajo nezaupanje in da ga potem — ne volijo več. Da bi pa za vsak svoj korak v vsakem konkretnem
Še trpkejšega ? Dalje pripoveduj; pripravljen sem na vse."
„Ko je tretji dan bitke že klonil proti koncu," je začel Kosančić črez treno-tek, „ko je tudi že car Lazar sredi svojih junakov izkrvavel, spomnil sem se svoje prisege, dane blagoslavljenemu vojvodi Obi-liću pred njegovo slavno smrtjo, da bom čuval carsko rodbino. Z ostankom svojih ljudi som drvel proti Prizrenu nazaj, neza-sledovan od bisurmanov, kajti oni sami so tudi že željno pričakovali ure počitka." —
„Branković, Branković!" je vskliknil Milan jezno.
„Prokletstvo njemu in vsemu njegovemu zarodu!" je pritrdil Kosančić. »Brez njegove izdaje bi ne bil ni jeden bfsurman iskal poti nazaj črez Balkan."
„Ha!" je povzdignil glavo Milan, in njegovo oko je gorelo v mrzličnem svitu, „dejal si, da bova na zemlji maščevala padle brate. — Dobro, toda prvi padi njim v dar Branković, ta izdajica, hujši nego bi-surman, ali ni res, dragi pobratime, a da prvi pade Branković?" je silil nanj.
„Branković že okuša peklenske muke," je odgovoril Kosančić.
„Torej je mrtev! ?" je vskliknil Milan začudeno, „toda —", zdrznil se je naenkrat, „pa da ni umrl junaške smrti?"
„Pravičen je Bog!" je rekel Kosančić resno, „umrl je vsled strupa, zastrupil ga je Bajazet sam 1"	(Pride še.)
Stran 31.
»EDINOST« St 223.
V Trstu, dne 12. avgusta 1911
slučaju moral poslanec iskati dovoljenja vo-lilcev, to naša ustava naravnost izključuje In to iz dobro premišljenega, tehtnega razloga: neizvedljivo je in pogubno bi bilo. Kar zahtevajo mladi gospodje, to bi tako vezalo poslanca in mu oviralo gibanje, da bi mu bilo onemogočeno vsako vspešno delovanje. Gospodje naj le pomislijo, do kakih konsekvenc bi prišlo, ako bi se hotelo uveljaviti princip, da sme poslanec ukrepati le z dovoljenjem volilcev! Tako dovoljenje bi moralo seveda izražati pred vsem skupno voljo vseh volilcev. V prvo je težko misliti na tako soglasno voljo. V drugo pa: kje je tisti modus, tisti način, po katerem bi dali volilci svoje dovoljenje s tisto naglico, ki je v taktičnem postopanju potrebna, da ne bi poslanec zamujal najugodnejega momenta za svoj korak ?!
To je ravno glavno: često se mora poslanec odločati hipno in po okolnostih in dogodkih, ki se odigravajo za kulisami in ki volilci ne poznajo 1 In ki često — to pod-črtujemo posebno — iz taktičnih razlogov ne smejo v javnost. Ravno radi tega je položaj poslanca itak že težaven in zelo kočljiv. Storil je morda kak korak iz najtehtnejih in najveljavnejih razlogov. Ker pa teh razlogov javnost ne pozna, mora poslanec trpeti najhuje napade in insinuvacije. Niti braniti se ne more, ker mora v interesu stvari molčati o razlogih, ki so zahtevali njegovo postopanje.
Če pa bi — kakor zahteva resolucija mladih gospodov — podeljevanje dovoljenja od strani volilcev povzdignili v parlamentarni princip, potem bi poslanec postal kakor žoga, ki bi ga „volja" volilcev metala sem in tja in mi hi hoteli videti Še moža, ki ima spoštovanja do samega sebe in ki resno umeva poslansko nalogo, ki bi hotel igrati tako nevredno vlogo ? ! To bi jednostavno izstudilo najbolje elemente iz parlamentarne arene. — Bi-li bilo morda to v interesu naroda ? I
Odstop vojnega ministra barona Schonaicha.
Odstop vojnega ministra barona Schon-eicha se izvrši po cesarjevem rojstnem dnevu. Kakor že omenjeno, mora baron Schonaich oditi, ker je postalo nasprotstvo med njim in vojno pisarno prestolonaslednika nadvojvode Fran Ferdinanda tako veliko, da je bilo nemožno vsako uspešno skupno delo. Nasprotstvo je bilo tako veliko, da vojna pisarna prestolonaslednika tudi v slučajih, ko je morala stopiti v zvezo z vojnim ministerstvom ni storila tega na direkten način, ampak s posredovanjem. Da je vsled takih razmer morala trpeti stvar, se umeje samo ob sebi. Vendar se je mogel baron Schonaich vzdržati tako dolgo, ker je imel cesar popolno zaupanje do njega. Govorilo se je celo, da je prišlo do razpora med cesarjem in prestolonaslednikom, ker cesar ni hotel odpustiti Schonaicha iz službe. Konečno je pa tudi baron Schonaich vendar-Ie šel predaleč. Izjavil je namreč, da se ne udeleži letošnjih velikih jesenskih orožnih vaj, ako bo istim zapovedoval Fran Ferdinand kakor vrhni poveljnik. To je konečno izbilo sodu dno in cesar se je slednjič moral odločiti proti vojnemu ministru. Vendar pa ne pojde minister sam, odstopiti bosta morala tudi dva njegova nasprotnika: načelnik vojne pisarne nadvojvode Fran Ferdinanda, polkovnik Brosch in načelnik generalnega Štaba, general Konrad pl. Hotzen-dorf.
Na vsak način so razmere v najširši-vojaških krogih postale napete do neznosh nosti.
Mir v Albaniji.
„Novoje Vremja" je dobilo sledečo brzojavko iz Cetinja: Na nasvet črnogorske vlade se je vrnilo preko 2000 beguncev v svojo domovino. Malisori so zelo nezadovoljni, ter pravijo, da so jih oguljufali predno so se vrnili v domovino. — Oni pravijo, da Turki ne bodo spolnili danih obljub in da to dokaže skorajšna bližnja bodočnost.
Na podlagi vesti, ki prihajajo iz raznih krajev je prebivalstvo pripravljeno položiti orožje.
Iza Boljetinac pripravljen položiti orožje ?
Iz Skopija poročajo, da Iza Boljetinac zahteva 2000 turških funtov odškodnine, potem je pripravljen izročiti orožje.
Bolgarske in grške čete.
S Carigrada javljajo: V občini Košana je bilo te dni opaziti veliko 60 oseb bro-ječo četo, preoblečeno za vojake in orožnike. Ta četa je odvzela prebivalcem vasi Seštre vse orožje, s katerim so se ti branili. Potrjujejo se tudi vesti o skupnem postopanju grških in bolgarskih čet. Dozoalo se je sedaj za gotovo, da je nedavno temu prešel turško mejo grški častnik Colis, da se sporazumi z Bolgari o posameznostih skupnega postopanja. Z njim so prešle tudi neke grške čete, ki se združijo z bolgarskimi v bitolj-skem vilajetu.
Na podlagi uradnih vesti je sedaj v Turčiji 82 bolgarskih in 42 grških čet.
Z Voden ca javljajo, da so tam že videli eno združeno grško-bolgarsko Četo. Trdi se, da je takih čet že več.
Na podlagi vsega tega se razvidi, da je Turčija poplavljena z bolgarskimi in gr-
škimi četami. Vlada v Carigradu vidi v tem veliko nevarnost in misli energično protesto-vati v Atenah in v Sofiji.
Dnevne vesti.
Sinoda. V Mariboru se bo od 28. avgusta do 1. septembra t. I. vršila škofijska sinoda pod vodstvom knezoškofa dr. Na-potnika.
Nemški list za Bosno. V Sarajevem se je osnovol konsorcij trgovcev in obrtnikov, ki začne meseca decembra izdajati nov nemški list „Deutsche Wacht fiir Bos-nien".
Narodnost Šolskih otrok na Hrvaškem je bila I. 1908/1909 in 1909/1910 razdeljena tako-le: Hrvatov In Srbov 179.016 do 183.791, Slovencev 232-208, Cehov 3020—2997, Slovakov 2089—2052, Rusinov 867—852, Mažarov 8712—9342, Nemcev 12.916—13.222 in raznih drugih 227—208. Te Številke so na prvi pogled zanimive, ker kažejo, da so poleg razmerno neznatnega prirastka hrvatskih otrok znatno napredovali Nemci in Madjari, vse nedomače slovanske narodnosti pa odločno nazadovale. Sol je bilo 1. 1009/1910 1485 hrvatskih, 4 slovaške, 24 nemških in 65 mažarskih!
Londonu preti lakota. Stavka angleških pristanišnih delavcev. Ogromna stavka pristaniških delavcev je pouzroćila, da je dovažanje živil v London pretrgano, tako da temu največjemu mestu na svetu preti lakota. Mesto živi sedaj le od tega, kar je spravljeno v skladiščih in trgovinah ; to bo pa v treh dneh porabljeno. Izredna vročina zadnjih dni je še poslabšala položaj, ker se blago hitro kvari ter primanjkuje ledu in potrebnih hladilnih prostorov. Število stavkujočih znaša sedaj okoli 150.000. Vrše se pogajanja, ki so pa dosedaj ostala brezuspešna. Prišlo je že večkrat do spopadov med redarstvom in stavkujočimi delavci.
Domače vesti.
Odlikovanje. Cesar je podelil prednici križarskih sester v tukajšnjem škofijskem konviktu Meliti D o 1 g a □ o č zlati križec za zasluge.
Kaljenje nočnega miru. — Prejeli smo:
Redarstvene oblasti postopajo precej strogo proti kalilcem nočnega miru. Vkljub temu pa uganjajo ponočnjaki včasih razne bedarije, s katerimi delajo itak že nervozne meščane, še bolj nervozne. Pod hišo Št. 19 v ulici Stadion se shaja skoraj sleherno noč veče število „nadebudne" tržaške mladine, ki tam na razne načine rasvaja od 2. do 4. ure zjutraj. V omenjeni hiši stanuje veče število nesrečnic, ki se producirajo po raznih lokalih se svojim hresčečim glasom in ki (vsled slabih zaslužkov na „koncertih") iščejo še — drugih dohodkov! Tu se vpije, poje, žvižga, da človek res ne more počivati niti onih par uric, ko bi vsled hladnejšega zraka lahko počival.
Tudi je tu slišati umazanosti, ki ne spadajo v nikako pošteno družbo in ki so strup za mladino, stanujočo v bližnji okolici omenjene hiše.
Umeje se, da ta druhal dobro pazi na oko zakona! Čim so ugledali redarja, so nakrat tihi — dokler redar ne izgine.
Prosimo redarstveno oblast, naj nekoliko bolj gleda na to hišo in obližje in naj, — ako drugače ne gre — napravi red kakor ga je napravilo v hišah 3 in 5 iste ulice!
Tako ne bi smelo biti! Prejeli smo iz okolice:
Naš okoličan je na sploh spreten in priden delavec, posebno v zidarski in vrtnarski stroki. Paznemu opazovalcu pa ne more izbegniti dejstvo, da je tudi žalostnih izjav. Je možkih po nekaterih vaseh, ki se čisto nič ne brigajo ni za kmetijo, ni za družinske potrebe. Dočim so njih ženske prav pridne in vstajajo zeto rano, da odnašajo mleko v mesto, da potem popo'.udne obdelujejo zemljo, so možje po par dni v tednu po — krčmah! V takih družinah seveda pada blagostanje in dolgovi rasejo in rasejo.
Povdarjam: da so to le nečastne izjeme. Ali ta razvada vendar deluje škodljivo na splošno blagostanje in jo je obsojati tudi z našega narodnega stališča.
One, ki se jih tiče ta graja, prosimo in rotimo: Ne tako dalje! Ne dopuščajte, da bodo le vaše ženske skrbele za vaše družine in vaše gospodarstvo!
Neradi smo napisali ta opomin, ker vemo, da zaboli tega ali onega. Ali sili nas dolžnost, ki nam jo nalagajo ljubezen do naših okoličanov, skrb za dobrostanje v naši okolici in pa zavest, da je gospodarsko blagostanje neizogibna podlaga tudi za narodni in politični napredek — da, za narodno ekzistenco. Imejmo le to resnico pred očmi: le če bomo dobri gospodarji in pridni delavci, bomo mogli ohraniti to našo okolico svojemu slovenskemu narodu 11
Ni nam torej narekovalo teh vrstic kako nasprotstvo, aH pa namen žaljenja, ampak narekovala nam jih je želja, da bi se godilo bolje tudi njim, ki se jih ta opomin tiče. To naj nam verujejo in nadejamo se, da ne bo zamere.
Dekliška šola na Acquedottu je zadobila pravico javnosti. C. k. ministerstvo za
•nauk in bogočastje je podelilo družbini dekliški šoli sv. Cirila in Metoda na Acquedotto št. 20, počenši se šolskim letom 1911-12, pravico javnosti.
Za zavod, ki si je po tako kratkem času pridobil vse pravice, ki jih uživajo javne državne in deželne ljudske Šole, je to vsekakor velike važnosti in vsega priznanja vredno.
Sedaj imajo vse šole družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu pravico javnosti.
Združeni črevljarji v Trstu in okolici otvorijo — kakor smo že poročali — dne 1. septembra t. I. svojo prodajalnico na vogalu ulic Tiritore in Torro. Opozarjamo na to že danes naše občinstvo v nadi, da bo znalo ceniti trud in delo naših Črevljarjev in jih podpirati.
Iz Barkovelj nam pišejo: Gospod urednik! V minulem tednu je bil priobčen v Vašem cenjenem listu res pohvale vreden dopis. Kar je skelelo g. dopisnika, peče in skeli tudi mene. Prav je imel, da je na podlagi Številk zadnjega „slovečega" ljudskega štetja dokazal, da je naša vas po ogromni večini slovenska in da je ob tej priliki po-tipal tiste trgovce in krčmarje ob Miramarski cesti, ki so sicer naše krvi, a imajo vsejedno nad svojimi prodajalnami in gostilnami samo-italijanske napise. To je res nečastno in škodljivo za narodni značaj barkovljanske vasi, ki slovi daleč po slovenski zemlji kakor zelo narodna, dočim jo oni trgovci in gostilničarji bližnjim meščanom in dohajajo-čim tujcem prikazujejo kakor italijansko gnezdo.
Ali se ne spominjajo več dotični trgovci in gostilničarji, koliko let so naši ljudje v zgodovinskem letu 1897 presedeli v ječi za svoje zlate svetinje ? Ali se ne spominjajo več, kako srdito je odgovorilo ljudstvo takrat na italijanska izzivanja ?! In to ljudstvo, ki ima sedaj podvojeno utrjena narodna čutstva, ne sme dovoliti, da bi se tako pačil narodni značaj naše vasi.
Tudi jaz se popolnoma strinjam s prejšnjim g. dopisnikom in kličem: Na dan s slovenskimi napisi, ker drugače bi vam mogli užaljeni Barkovljani pokazati svoje narodno mišljenje na način, da boste kaj živo občutili!
Kolera in nje posledice. Prejeli smo: Sama ta beseda dela strah in grozo posebno v krajih kjer se je ta nebodijetreba pojavila. V Trstu jo od leta 1886 nismo več imeli, kar je pravo čudo, ako pomislimo, da je tudi v tem času razsajala v raznih obmorskih mestih. Letos bi jo bržkone tudi ne irneli, ko bi se bile pravočasno vkrenile vse odredbe proti prenašanju iz okuženih laških mest.
Sedaj je tukaj in mi moramo občutiti posledice. Draginja je že tako in tako velika, a kolera jo dela še večjo. V Trst prihaja zelo malo blaga iz bližnjih krajev, ker se ljudje boje dvojne kolere 1 Prva je prava azijatska pošast, druga pa prihaja v obliki zdravstvenih organov, ki krez usmiljenja plenijo in vničujejo vse, kar se jim vidi dvomljive vrednosti (seveda je to ob danih razmerah potrebno). Ako kmet prinaša zrelo sadje, se mu med potom pokvarja in ga ne more prodati; ako pa prinaša ali dovaža nepopolnoma zrelo, kakor se to dela običajno pri trgovini, tedaj mu plenijo vse in plačati mora še občutno kazen! Kedo bo hotel tvegati zdravje in vse, kar je pripeljal v mesto ?! Sedaj smo že tri dni čitali, da se v mestu samem ni pripetil niti en siučaj te grozne bolezni in ravno v teh dneh se nas je od višje strani zaprlo tako, da ne moremo na deželo, ako nočemo imeti sitnosti. Dobro: vse to je proti razširjevanju kolere. Ali vprašati moramo: Kaj pa oni tisoči deželanov in tujcev, ki prihajajo v naše mesto in odhajajo ven in to vkljub vladajoči bolezni ?!
Res bi bilo grozno, ko bi na kmetih zavladala kolera. Tam ni zdravnikov in ne drugih zdravstvenih pripomočkov, kakor jih imamo v mestu na razpolago; zato priporočamo še enkrat posebno našim pericam in mlekaricam, naj ne nosijo na svoj dom ničesar, ako niso popolnoma gotove, da priha a perilo in druge stvari od popolnoma zdravih ljudi. Upanja je, da se skoraj izne-bimo te grozne kužne bolezni in da nam bo zopet dano v kratkem hoditi na sveži zrak ven na deželo in da bo naš kmet mogel zopet prodajati brez strahu vsaj ono malo, kar mu pusti letošnja suša. Upajmo in pazimo !
Prvi slovenski penzionat ženskega vzgojevalnega in naobraževalnega društva „Mladika0 v Ljubljani, Gosposke ulice št. 8. Ta prepotrebni zavod so ustanovile rodoljubne slovenske dame za deklice slovenske in sploh slovanske narodnosti, ki obiskujejo Cesarja Franca Jožefa I. mestno višjo dekliško šolo, oziroma licej ali kako drugo slovensko Šolo v Ljubljani. S to ustanovitvijo se omogoča starišem, da pošiljajo svoje hčerke v narodna učilišča. V zavodu dobivajo deklice temeljito teoretično in praktično izobrazbo ter skrbno meščansko vzgojo kot bodoče dobre in skromne gospodinje.
Skrbi se tudi za to, da se priuče deklice lepim vnanjim občevalnim oblikam in da se sploh vzgoje za praktično življenje.
Čustvovanje se jim blaži z gojitvijo glasbe in petja, z deklamacijami in s pri-
mernim čtivom ter z udeleževanjem primernih umetniških prireditev.
V higieničnem oziru se jim krepi telo z zdravo in zadostno hrano, s previdnim in individualnim utrjevanjem, z igrami in s telovadbo, z izprehodi, s kopelmi itd. Zavod ima hišnega zdravnika, ki je za slučaj potrebe vsak Čas na razpolago; za obolelo gojenko pa se vestno skrbi v posebni izolirani sobi.
Občevanje v penzionatu je domače. Izkušene dame skrbe z modro previdnostjo in strogostjo, ljubeznivo in materinsko za go-jenke, ki jim postane vsled tega penzionat prijetno bivališče. Penzionat ima značaj slovenske domačnosti.
Hišni red navaja gojenke k točnosti, vestnosti, rodoljubnosti in ljubezni do domačih opravil.
Sprejemajo se redne in izredne gojenke. Prve stanujejo v internatu, kjer uživajo vso oskrbo, druge so le čez dan v zavodu.
Vpisnine je plačati 4 K.
Redne gojenke plačujejo po 60 K na mesec in to za stanovanje, hrano in nadzorovanje pri pouku.
Izredne gojenke, ki ostajajo čez opoldne v zavodu, plačujejo po 24 K na mesec.
Če dopušča prostor, se sprejemajo tudi starejše gojenke za posamezne mesece. Te plačujejo po 70 K na mesec. Plačevati je naprej. Vpisani gojenki, ki pa ne vstopi, se ne vrne vplačana mesečnina.
Pri vpisovanju je predložiti zdravniško in zadnje šolsko izpričevalo ter krstni list.
Odbor izobraževalnega ženskega društva „Mladika" ima pravico, da v posebno nujnem slučaju, ko bi po kaki gojenki drugim bodisi v zdravstvenem, bodisi v moralnem oziru pretila nevarnost, to gojenko odslovi, kar se nemudoma nainani starišem.
Za izpolnjevanje splošne izobrazbe so na razpolago izkušene moči.
Za pouk v glasbi in v raznih jezikih se določujejo dogovorno s stariši posebni honorarji.
Tudi plesa, združenega s poukom v dostojnem vedenju, se uče gojenke v zavodu.
Vsak mesec se pošiljajo starišem računi o izdatkih za izredne učne potrebščine, za obiskovanje gledališča, za toalete itd. Skrb zavoda pa bo, da se deklice vadijo pri vseh svojih izdatkih Štedljivosti in skromnosti.
Perilo se pere v zavodu, in sicer životno proti primerni odškodnini, namizno in posteljno pa brezplačno.
Vsaka redna gojenka prinesi s seboj primerno zalogo zaznamovanega perila in drugih potrebnih tudi zaznamovanih stvari, in sicer:
1)	odejo, 3 rjuhe, 3 odejne prevleke, blazino in 3 prevleke ; vse kolikor mogoče preprosto izdelano.
2)	6 navadnih ptičev, 3 manjše kavne prtiče, 6 brisalk, 2 otirači za frotiranje in 3 brisače za snaženje umivalnika ter vrečico iz debelega platna za nesnažno perilo.
3)	6 dnevnih in 3 nočne srajce, 6 poletnih in 6 zimskih hlač, 3 poletna in 3 zimska spodnja krila, 12 parov poletnih in 6 parov zimskih nogavic, 24 žepnih robcev, 1 kopelno obleko;
4)	potrebno obleko, ki bodi ukusno toda preprosto prikrojena in okrašena; 3 temnomodre in 2 bela predpasnika, 2 para temnomodrih rokavcev; 2 para črevljev, 1 par galoš, 1 par domačih črevljev.
Telovadsko obleko, bluze in predpasnike preskrbuje na željo starišev tudi zavod;
5)	preprosto malo košarico za ročna dela s potrebnim Šivalnim orodjem ;
6)	2 glavnika, lasno in zobno Ščetico, ščetico za nohte, krtačo za obleko, 3 kose mila;
7)	vsaka gojenka prinesi s seboj malo in veliko žlico, vilice in nož ter obroček za prtič.
Vodstvo zavoda poroča starišem vsak mesec o napredku v šoli, o vedenju in zdravstvenem stanju gojenke. V izrednih slučajih se stariši takoj obveščajo.
Odbor jamči za korektno vodstvo in vestno oskrbništvo v zavodu.
Slavnost št. Jakobške Čitalnice ki se je imela vršiti jutri, je „ iz zdravstvenih ozirov prepovedana: Čitalnica je imela s pripravami velikanskih strošlsov ; zato priredi jutri navadno vrtno veselico s plesom na Prelogovem zemljišču. Ker je ta prepoved za Čitalnico lahko uničujoča, upamo da poseti si. občinstvo to veselico v obilem številu.
Bratskim društvom, ki so se priglasila, bodi izrečena najsrčnejša zahvala ; ob jednem jih prosimo da nam ohranijo svoje simpat'je tudi za slavnost, ki se bo vršila, upamo, že meseca septembra.
Najemninske napovedi. Za odmero najemnarine za leto 1912 v smislu zakona od 9. februarja 1882 drž. zak. štev. 17 za davku podvržene hiše, oddane v najem, kakor tudi 5°/# davščine od začasno davka prostih poslopij in hiš, ki so tudi oddane v najem in spadajo v davčne občine: Rocol-okolica, Sv. Marija Magd. spod., ter Skedenj mora predložiti vsak posestnik hiš dotične napovedi c. kr. davčni administraciji (Corso 37, I) do konca sept. 1911.
Posestniki hiš, ki imajo 6 ali manj prostorov za stanovanje, oddajo lahko svoje napovedi tudi pismeno ali ustmeno pri
V Trstu, dne 12. avgusta 1911.
►EDINOST« št 223
Stran ITI
krajnih predstojnikih (Capidis*retto). Glede sestavljanja najemninske napovedi, se ob enem opozarjajo hišni posestniki na uradno javno oznanilo istega dne in enacega števila.
Mladenič, uslužbenec zgubil je včeraj zjutraj na Rudečem trgu (Ponte rosso) K 1000. — Z ozirom na to, da bi moral sam trpeti to izgubo in odplačevati zgubljeno svoto več let, ker ima jako pičlo plačo, je pošteni najditelj naprošen, da prinese to svoto v naše uredništvo proti nagradi.
Vojaški nOvinci bodo letos vpoklicani dne 5. oktobra, dobrovoljci in pomorščaki 1. okt., nadomestni reservisti 3. oktobra.
Tržaška mala kronika.
Kolera. Do včeraj zvečer ni zopet bil konstatiran v mestu noben nov slučaj ko-iere. Pač pa se je to zgodilo glede dečka, ki se že od 4. t. m. nahaja v Magdalenski bolnišnici. Tozadevno je zdravstveni oddelek namestniŠtva izdal sledeči komunike: Brat na koleri obolele in internirane Marcele Li-pos, Gvido Lipos, ki se od 4. t. m. nahaja v izolaciji v Magdalenski bolnišnici in ki je bil dne 9. t. m. spoznan kakor nositelj kolere, je sedaj zbolel.
13-letna Cibron je bila popolnoma zdrava izpuščena iz bolnišnice. Drugi tudi večinoma polagoma okrevajo.
Glede sumljivega slučaja Burger (uradni sluga pri Anglobanki) je bakteriologična preiskava imela negativen rezultat.
V	Kopru se je predvčerajšnjem pripetil sumljiv slučaj smrti in v Bertokih je nekdo obolel ob sumljivih simptomih.
Namestništvo je odredilo, da se zgradijo barake pri Bertokih za sprejemanje ko-leroznih in je tja odposlalo zdravnika.
Glede včeraj priobčenega slučaja kolere v Škofijah je pripomniti, da je obolela dekla Božiglav bila v službi pri gu. Spagnoletto, čegar gostilno so zaprli in zastražili po orožnikih.
Na zdravniško postajo „Igea" je prišel sinoči ob 11. uri 61-letni težak Anton Novel, stanujoč v ul. Riccardo št. 1 ter rekel, da mu je slabo. Zdelo se je, kakor da ga je zadela solnčarlca. Moža so dali prepeljati v Magdalensko bolnišnico, ker je kazal nekake znake kolere.
Pri branjevki Mihaeli Kocijančič, ki so jo predvčeraj z Rdečega trga odvedli na opazovanje v Magdalensko bolnišnico je bakteri-jologična preiskava ugotovila negativen vspeh
Obolela je pa z znaki kolere neka Marija Kocijančič v Bertokih, ki so jo tamkaj izolirali. Stražijo jo orožniki.
Včeraj zjutraj je z znaki kolere umrl nenadoma v Kopru kmet Ivan Riccabon. Njegovo truplo so prenesli v kopersko bolnišnico, kjer so je včeraj popoludne raztelesili. Vspeh bakterijologične preiskave objavijo danes.
Vojno ministerstvo je na prošnjo tukajšnjega c. kr. namestniŠtva dovolilo, da se namesti v Bertokih še ena baraka, v katero bodo pošiljali na upozovanje sumljive
osebe.
V	Bertoke so poslali zdravnika dr. Stanika, ki je prideljen c. okr. glavarstu v
Kopru.
Dva strela v trebuhu. Sinoči okolu 6 30 je prišel v tukajšnjo mestno botnišnico 51-letni Anton Jerkoč iz Doline. Ker je mož govoril slovensko in ker je tudi nekoliko gluh, se ni mogel sporazumeti z zdravniki, ki so ga že hoteli poslati proč. Kmalu so pa zdravniki opazili, da ima mož nekoliko krvavo srajco in hlače. Nato so ga preiskali in našli, da ima na trebuhu dve rani prov-zročeni od strelnega orožja (revolverja). Spravili so ga tako| v dotični oddelek ter ga operiraii. Mož je rekel, da je nekdo dvakrat ustrelil vanj z revolverjem, ni hotel pa ovaditi imena dotičnika.
Padel z okna. Včeraj zjutraj okolo 9. ure je devetletni Bruno Bazza sedel na oknu stanovanja svojih starišev pri Sv. Ivanu št. 713, v mezaninu. Na enkrat se je zvrnil dol in je padel tako nesrečno, da so se mu poleg raznih zunanjih poškodeb pretresli tudi možgani. Prvo pomoč je ponesrečencu nudila zdravniška postaja.
Krvav pretep. 26-letni mehanik Josip Mayer iz Siska se je spri z nekim Franom Sella. Pri tem je tega ranil z nožem na licu. Policija ga je odvedla v zapor.
Aretacija. Vsled rekvizicije deželnega sodišča so včeraj zaprli nekega Viktorja Calligaris.
Tatvina v ljudski kopeli. — 19 letni dninar Albert Zbona je bil včeraj aretiran, ko je ravno hotel v ljudski kopeli vkrasti čevlje svojemu bližnjemu.
Proti soprogi. Neki Ernest Facchiri, star 33 let, iz Pazina, je predsinočnjem na javni cesti neusmiljeno pretepaval lastno soprogo. Redar je napravil konec grdemu prizoru s tem, da ga je aretiral.
Čuden patron! Sinoči okolu 6*30 je prihajal od pokopališča po Istrski cesti avtomobil, v katerem je bil g. Rudolf Bruner, stanujoč v ul. Carlo Ghega, njegova soproga in še neka druga gospa. Nedaleč, 30 do 40 metrov od italijanske šole, je avtomobil vozil bolj počasi. Tedaj je pa skočil proti šoferju neki človek ter ga hotel zabosti z nožem. Šofer se je srečno izognil, nakar je hotel omenjeni individuj napasti gospo. Na poziv je dospel redar, ki je hotel nasilneža aretirati. Ta pa se je branil na vse kriplje
in hotel tudi redarja zabosti z nožem, ki je pa potegnil sabljo in dvakrat žnjo udaril nasilneža po glavi. Ta poslednji se imenuje Anton Tota, je star 26 let, težak in doma iz Hrvatske.
Zdi se, da je bil precej vinjen, kajti prej je v veži neke hiše v Istrski ulici razbil vratarjevo lopo in poškodoval tudi Šivalni stroj, ki Je bil notri, potem se je spri z nekim kočijažem in naposled se je hotel znesti nad osebami, ki so se vozile v avtomobilu. Toto je redar konečno aretiral in radi ran na glavi odvedel v mestno bolnišnico, kjer Je pod policijskim nadzorstvom.
Koledar in vreme. — Danes: Klara, dev. — Jutri: 11. ned. po Bink.
Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne +- 30° Cels. — Vreme včeraj i lepo.
— Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, lokalne padavine, temperatura malo spremenjena. — Lokalni vetrovi.	_
Društvene vesti.
Tržaško kolesarsko društvo,Balkan'.
Odbor naznanja svojim članom, da priredi v nedeljo dne 3. septembra t. 1. cestno dirko za drušveno prvenstvo 1.1911-12 na progi: Dutovlje (start) Tomaj—Sežana—Sinodole— Štorje—Sežana—Tomaj—Dutovlje (cilj). —■ Vpisnina se vsprejema do 2. septembra ti. v kavarni „Minerva". Natančni program pravočasno.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Pogrebno društvo" s sedežem v Skednju.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu priredi jutri 13. t. m. ob 4. in pol uri popoludne na Prelogovem zemljišču za cerkvijo sv. Jakoba, vrtno veselico s petjem, godbo, šaljivo pošto in plesom.
Ker trpi društvo vsled prepovedi slav-nosti občutno Škodo, nadeja se odbor polno-Številne udeležbe s strani Tržačanov.
V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica prihodnjo nedeljo.
„Čitalnica" pri sv. Jakobu opozarja p. n. pevce in pevke na pevsko vajo, ki se vrši danes zvečer točno ob 8*30 zvečer.
Trgovina pohištva Peter Jeraj
v Trstu, ulica Vincenzo Bellini St. 13
■S" se je preselila 24. julija t. 1.
v nI. San Giovanni 5
vogal ulice Nuova.
(Hiša Morpurgo).
Vek. Petrov®
DAROVI
— Mesto za venec pok. Alessandri, uradniku „Rlunione Adriatica", daruje g. Ivan Schneider 2 K za možko podružnico družbe sv. C. in M.
čevljarski
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Zciloso Izdelanih domačih feollev.
Sprejemajo se iiaro< ila po meri.
Konjski semenj
se bode vršil
12. avgusta t L v Sežani.
Županstvo.
Avtorizovana dunajska šola. bi
— — ustanovi j ena — —
rezanja oblek, izdelovanja oblek in perila Aflfl fiOVAK - TRST
—......- nlftoa 8u Lauaro 16, IH.
80.000 UR
bo darovanih!
Gospodarstvo.
Sladkor se draži. Ker bo radi dolgotrajne suše letos slabo leto za sladkorno peso, zato so začele rasti cene sladkorju.' Pred par dnevi je na praškem sladkornem trgu poskočila cena sladkorju zopet za 80 stotink. Cene sladkorju so poskočile tudi na trgih v Nemčiji.
Podpiranje živinoreje v alpskih deželah. Poljedelski minister je izročil gospodski zbornici poročilo o uporabi fonda za podpiranje poljedelstva in vnovčevanje živine za leto 1910.
Na Štajerskem se je podpiralo zadruge za rejo živine s tem, da se jim je dajalo subvencije za nakupovanje planinskih bikov in junic; dalje se je dajalo znatne subvencije, kakor nagrade za gradnje hlevov, gnojnic itd. Kmetijski družbi se je dalo podporo za rejo prešičev, koz in ovac.
Na Koroškem se je dovolilo podpore za pospeševanje pridelovanja krme s tem, da se je osnovalo v vsakem okraju po dvoje poskusnih polj. Dalje se je dovolilo podpore za oddajo tečne krme kmetijskim družbam in potrebnim živinorejcem, ter za to, da se napravite dve pristavi za rejo planinskih bikov.
Na Kranjskem se je za živinorejo določeni znesek nakazal po večjem delu deželnemu odboru, ki je imel nalogo porabili istega za nakup plemenskih bikov in junic, nagrajanje živine ter nakup in oddajo plemenskih svinj. Dalje se je deželnemu odboru povrnilo gotove zneske, ki jih je ta izdal v interesu živinoreje, v prvi vrsti za nakup bikov, potem pa tudi za prešičerejo. Mal znesek je poljedelsko ministerstvo pridržalo za premiranje uzornih govejih In pre-šičjih hlevov.
V	Istri se je mislilo na povspeše-vanje nakupovanja plemenskih bikov in podpiranje zadrug za rejo goveje živine.
Da se odpomore občutnemu pomanjkanju plemenskih bikov na Goriškem, se je podpiralo akcijo deželnega odbora za nakupovanje bikov.
V	tržaški okolici se je pokazala potreba, da se pred vsem z racijonelnimi odredbami povspesuje pridelovanje krme.
Iz gori navedenega je razvidno, da je
Prevzetje izključne razprodaje mi omogočuje ponujati za samo 3 krone krasno pozlačeno fino remont, uro na sidro s pozlačenim ali posrebrnjenim kazalnikom. Ta ura je 36 ur idoča, za kar se jamči na tri leta. Nihče naj ne zamudi to ugodno priliko, dokler traja zaloga ter naj si naroči tako uro za 3 K. 2 kosa 5 K 50., 3 kosi 8 K 40. — Pošilja po povzetju
eksportna trgovina H. SPINGARH
Krakov Štev. 240.
Za to, kar ne ugaja, se vrne denar. — -Izključen vsak rizifco.-
JCiite-gioskop ,£dria'
- v Škednju i
— Vsako soboto —
Nov, interesantan program
Gostilna „Pri fldriji"
Trattoria „ALL' ADRIA" v BARKOVLJAH na obrežju štev. 132.
Priljubljeno večerno sestajališče tržaških Slovencev
----in Barkovljanov. —■-----——-
Točijo «9 samo pristna d m&ča vina ta Dreberjevo pivo prve vrste.
Pobiva se tudi peneče vino po 2'40 steklenica.
Maršala io vsakovrstni likeri Kuhinja Je vedno preskrbljena % gorkiml In mrzlimi Jedili.
Za obilen obisk se toplo priporoča z geslom :
svoji k svojim i Vekosla? Kocijančič.
Sprejmejo se takoj o službo zo advokatsko pisarnico
1	knjigovodja
2	stenografa
(ali stenografinji).
Prednost ima, kdor zna pisati na
stroj in pozna več jezikov. Ponudbe na naslov: Dr. JOSIP WILFAN, advokat, Trst, Korso 37.
UMETN^obje
Plombiranj* soboT
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
V. Tuscher
sonctslj. zobat tckaU
Dr.J.Čerm&k
: zobozJravnU :
- TRST -
cilo doli	St 13, II, a.
Poskusite FI- Calu+in" kl ie nai~ GOVO KAVO ffOdllilJIl finejši in
najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah.
Prodajalna jestvin in kolonialnega blaga
Ulderico Basso
Trst, nI. Set te Fontane 42.
Blago vedno sveže
in oene zmerne.
• •
• • • e
Restaurant Wiirschinger
Trst - ulica Stadion štev. 10.
Vsako nedeljo vojaški koncert. - Vstop prost.
Najboljše priporočen. — Dunajska kuhinja. - Dreherjevo pivo I. vrste.
cene navadne. Senčnat in hladen vrt. cene navadne.
Klubove sobe se oddajo v najem za društva. - Abonsment ——— s popustom 20 % ——

DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica SanitA 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes, dne 12. t. m. od 9. do 12. predpoludae in od 3. do 6. popoludne.
Zapestnica v obliki verige, zlata broŠa in ura za gospe, postelj na peresa, žimnik, odeje, nočna mizica, naslonjač, mramornati umivalniki in zrcalo, stolice, etagers, chiffo-nier, miza, mizica za kajenje, bronasta so-hica, vaza majolica, nargile. Velika množina čevljev za gospode, gospe in otroke.
J L	- >
vV V - > l- '	
mr/v///^///a , ir	■


Anninger & C.o - Trst
- ulica S. Nicolo št. 10. -
Orožje, prah in strelivo vsake vrste, vrvi za mine
Edino skladišče biskota W. Wermer. Uzorci in ilustriran hrv.-srbski cenik se pošlje na željo zastonj. Podvzetniki in razprodajalci dobe posebne cene. ::

VELIKI KINEMATOGRAF „BEL VEO ERE"
TRST — ulica Belvedere Štev. 10 — TRST
= V soboto 12. avgusta in nedeljo 13. avgusta: =
1) Dirka slonov, iz življenja. - 2) Drama na borzi,
dram. prizor. - 3) Tri dueti Teddy-a, komičen prizor.
NB. V ponedeljek dne 14. avgusta t. 1. velika večerna komična prireditev. ——- Eno uro smeha 1 - Eno uro smeha! -
.... k k
IM Jf
dtran IV.
„EDUNOBT" at 223
V Trstu 12. avgusta 1911
vlada prav bogato podpirala itak že bogateji deželi Štajersko in Koroško, dočim je Primorska ostala praznih rok. Za Štajersko in Koroško se je storilo, v Istri se je mislilo storiti 1 Tu se zopet vidi ono dvojno mero: Na Štajerskem in Koroškem se podpira itak imovite nemške kmete, dočim se na Primorskem le obljubuje in — pripoveduje, kaj bi trebalo storiti!
Proces „Bsnn Popolare Gortztana"
pred goriško poroto. Plejdojer braniteljev.
Dr. Pangrazzi,
branitelj Colleta, pravi, da je dokazano po izpovedbah prič in po trditvah samega drž. pravdnika, da se je iz Colleta hotelo napraviti — grešilnega kozla za vse nepravilnosti, ki so se dogodile pri banki. Imel da je premoženje, a to je žrtvoval za banko, da-si bi je bil lahko odtegnil in poskril, če bi ne bil pošten.
Sam državni pravdnik da je konštatiral, da pravi krivci so bili drugi, in ne Colle.
Colle je bil odpuščen iz službe dne 17. decembra. Hitro za tem pa so iz banke izginili razni dokumenti, izpiski itd. To dokazuje, da so bili drugi, ki so poskrili vse listine, ker so se čutili krivimi. Izvedenci niso mogli zanikati, da je Colle dal banki zadostnega pokritja za primanjkljaje.
Ono izjavo glede računa Luzzatta je Colle izdal v dobri veri.
Zahteva, naj porotniki upoštevajo dolgotrajni zapor obtoženca in naj izrečejo oprostilno sodbo.
Odv. Flego, branitelj Lenassija, pravi, da ni možno ob-dolževati obtoženca goljufije, ker se tako nizkotnemu zločinu upira vse javno delovanje tega moža, ki je opetovano zavzemal v javnem življenju najčastneja mesta. Tudi se upira temu naziranju dejstvo, da je bil obtoženec bogat mož s 400.000 K premoženja in cvetočo industrijo.
Glede iger na borzi se mu ni moglo dokazati, da bi nosilo niti jedno pismo v tej zadevi njegovega podpisa. Iz tega sledi, da on ni vedel, da se igra. Nasprotne trditve Colleta v tem oziru ne odgovarjajo resnici. Zato tudi odpade sum, da bi bil Lenassi sporazumno z drugimi postopal. Če so bile nerednosti, za te ne more biti odgovoren, če upoštevamo, da Lenassi ni bil kak knjigovodja, in kako naj bi bil on odkril nepravilnosti, ko jih niso bili v stanu določiti niti izvedenci po dveletnem napornem delu.
Glede falsificiranja bilanc opozarja porotnike, da mora biti vsem znano, da nikjer v nobeni banki ne sestavlja bilance predsednik, ampak ravnatelj. V tega ravnatelja pa je imel Lenassi neomejeno zaupanje. So pa tu še revizorji, ki bi bili morali nadzirati b3nko.
Izključeno je, da je bil namen oškodovati druge in okoristiti sebe. Da obstoji zločin goljufije, pa mora biti dejanje storjeno iz dobičkarije.
Pri Lenassiju manjka ta moment. V tem procesu, da se nič konkretnega ni dokazalo, marveč slone vse obdolžitve zgolj na sum-ničenju in kombinacijah. Priporoča porotnikom naj enoglasno zanikajo vsa vprašanja.
Vesti iz Goriške.
Toča je v nedeljo padala v Koprivi na Furlanskem in bližnjih vaseh ter naredila precej škode izlasti v vinogradih. Uničena je polovica poljskih pridelkov in grozdja.
Vesti iz Istre.
Železnica nižega reda Iz Opatije na Učko. Železniško ministerstvo je ravnateljstvu stavbenega društva ,Union" na Dunaju za dobo enega leta dovolilo, da prične tehnična preddela za železnico nižjega reda iz Opatije na Učko.
Zdravstvene razmere v Bregu. Medtem, ko se v mestu z vso energijo pobija kolero, se v Bregu prav nič ne stori. Na neke ukaze s strani županstva se ljudstvo prav nič ne ozira, ker manjka za to izobrazbe. Potrebno bi bilo strogih odredb, da se obvaruje narod pred to strašno boleznijo. Pred vsem bi se moralo vode, kolikor se ni še zgodilo, zapreti, ter nastaviti sesalke. Ker manjka vode, bi bilo umestno prepovedati pranje perila iz mesta, ker s perilom se najlažje prenašajo kali bolezni. Iz mnogih hlevov teče gnojnica kar na cesto. Prisiliti bi se moralo dotične posestnike, da si v njih lastno korist napravijo kloake, izvozijo gnoj na njive itd, ker vse to ni ravno v čast dotični vasi. Oblastim se menda ne mudi. Ko pa se enkrat bolezen zanese, potem bo boj proti bolezni veliko težavneji. Dasi šteje Breg nad štiri tisoč ljudi, vendar ni tukaj niti enega zdravnika. V slučaju potrebe se mora čakati na zdravnika iz Kopra ćii iz Trsta. Na vsak način bi se moralo ljudstvo na deželi malo več podučiti, ker mi mislijo, da je bolezen slab zrak, drugi da je vsakemu usojeno, kdor zboli itd.
Na naslov poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Iz Plomina: Naša po-štarica, gospa A. Zele, ki je služila tu pri nas skczi mnogo let na obče zadovoljstvo, je bila te dni na lastno prošnjo, radi rod-
	Hill OGLASI	En
	MALI OOLAS1 tt računajo po 4 rtot. besedo. Mastno tisk j ne besede se računajo enkrat već. Najmanj« pristojbin« znat* 40 stot Plača •• takoj Inser oddelku	^ i w i
tfineka cnrfln	lz fine^a hrailovega ,e8a> v
*l||Snti 9UUu	veliki množini in razne *ae-
bine ima 1 a prodaj	An.on Zaje, {jOdO_.il. tajnik v
Trnovem (Kotra-j-ko)	" 1394
blnskih razmer premeščena na Prosek pri Trstu. Na njeno mesto je prišla neka go-spica — Furlanka, ki nič ne pozna jezika tukajšnjega ljudstva in so radi tega vsi ne-' zadovoljni žnjo. Priporočamo zato slavnemu ravnateljstvu pošte in brzojava, naj dobro pazi ob imenovanju bodočega poštarja ali poštarice za naše mesto, da bo dotični konkurent dobro poznal hrvatski ali slovenski jezik, da bo mogel razumeti ljudstvo in ljudstvo njega. Si. ravnateljstvo naj ne gleda
na onih par Italijanov, ki še vladajo v tej	miMrBke d^ce Olira Fer-
občini nad hrvatskim ljudstvom, kar pa bojice 88	£/{
— tako upamo — le še malo časa. Isto-1__I-
časno prosimo to si. ravnateljstvo, naj že' K^jn* nilf) P('dPi8l,°, nazhDja r,,av- občin"
. . .	... .. 4S '	1*0*11* ll«V. at u, da j® otvonl trgovino
enkrat da spremeniti tisti samoitahjanski vn v B|>rko h	P ča Bse z8
napis na tabli in pečatu našega poštnega Obilen ohi«k J Pahor.	1393
urada v dvojezičnega, dp ne bo mislil svet, —--———-:— . ,-—-
ki hodi tod mimo, da smo kje v Ka.abriji! fla p odaj! g? 3 ^M^i.gdSSl
Plominskl Občmar. zgo nj-j _ Hi»a, ti i tobe kahUja velik vrt in
Na naslov finančne uprave in sani- vodnjak zh 1*2100 kron pod ugodnimi v g<>ji. — tetne oblasti. Iz Buzeta: Zalogo t« baka H ia in 15#oo mtr □ ze.i.i i§ć* na Rešni cesti v Buzetu ima Jurij Rottini, brat pokojnrga «	Rudolf Jtt ie, Cam,o
finančnega direktorja Rottinija Prva zahteva	-—
do vsake zaloge je, da bodi čista in urejena I	OS«. fu iim kat me eć ih K 80. želi upoznati Mesto tega imamo v n*š» zalogi tobaka nekaj povsem protivnega. Razun tega skfa-
GOKILNA N. D. 0.
v Trstu, ulica Carradori št. 18
ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je
popolnoma na novo preurejena
in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila.
3G
,CofK Goldoni'
Trst, Pi zza Carlo -.oldoni št 2
Pijače naravne in prve vrste. Časopisi In iinstra ijc. POSTRKŽBA TOČNA. Za obilen obisk se nujtopleje priporoča
FRANJO MARIN ŠE K.
nr
dišča ima g. Rottini tudi trgovino z mešano robo. Ko si vstopil v njegovo prodajalno, ne moreš razlikovati, ali je to prodajalna, ali nekako smetišče v pravem smislu besede. Tu je: barv, kolonijalnega blaga, pomešanega z jestvinami, železninami in kežnim blagom; tam vidiš razne zaboje z mišjimi gnezdi. A med vsem tem se pode Rottini-jevi otroci, umazani, da se ti gabi. Poleg tega ta neprijetni vzduh, prah in druga nesnaga po podu in stalažah silijo, da bežiš č m prej. V isti hiši, kjer je ta trgovina, je tudi zaloga tobaka. A pri izdavanju tobaka — na debelo, ali na drobno — servirajo oni isti ljudje, ki služijo v isti uzorni trgovini. Ta nered ni od danes, ali od včeraj, ampak je to pravilo g. Roitinija, odkar ima zalogo tobaka. Dosedaj ni še nikdo oporekal. Finančni organi, katerim bi bilo to prvim v dolžnost, niso storili tega, ker je bil finančni direktor brat g. Rottini-ja. Ne vemo pa, kako so vršili svojo dolžnost sanitetni revizijonalni organi, ki so bili pred nekoliko časa v Buzetu?!
Orugm slovenske dežele
Nova odkritja v postojinski jami.
Poročajo, da so te dni odkrili v postojinski jami nove hodnike s krasnimi okapninami.
Na Kranjskem je bilo koncem koledarskega leta 1910 snupaj 97 416 šoloobveznih otrok in sicer 48.722 dečkov in 48.694 deklic. _
Razne vesti.
Novo župno cerkev sv. Blaža so začeli zidati v Zagrebu na voglu Prilaza in Primorske ulice. Cerkev bo služila tudi ka-i kor garnizijska cerkev.
Naseljevanje v Argentinijo. Minulo leto se je naselilo v Argentiniji 269.640 oseb, vrnilo se je 97.854 oseb.
Največji kontingent je dala Španija in sicer 131.466 naseljencev, Italija je dala 102.019, Turčija 15.478, Rusija 13 765 in Avstrija 4542 naseljencev.
Potnikov I. in II. razreda je bilo 38 897 oseb. Prevoz je izvrševalo 29 družb in sicer 8 turških, 4 francoske, 3 nemške, 7 angleških, 3 španske, 1 avstrijska in tri drugim narodnostim pripadajoče družbe.
V zadnjih 54 letih se je v Argentiniji naselilo 3,699 180 oseb, dočim se jih je izselilo 1,041.239 oseb.
Povišek prebivalstva potom naseljevanja znaša torej v zadnjih 54 letih 2,649.910 oseb.
Minulo leto se je naselilo v Argentiniji 37.741 družin z 106.329 članov in 183 311 posamičnih oseb.
Proda se
takegfl rokode t»tva ali aluž> e. honuctbe pod „Sirota* na in f rat ni > ddeletc E i orni	1390
bou pletnb piHurna in ledenica po z^lo ii-k» ceni. Natančneje se izve pri tvrdki J. Uldukar & C.o Via Torre bianca 9 v Tratu_^88
n Q železni t vhli in 26 podložkov za m ze je UVts na prodttj po jako nizkib cenah. Obr iti se ie k lastniki kavarne Commercio, u. CaBerma 18. J	1385
Slovenci
in meščani ! Vaša dolžnost je <!a se poslužujete le v slovenski briv-nici v ulici fette Fontane 3, za to se Vam toplo priporofH udani Ant_n Novak, brivec. — SVOJI K SVOJIM!__
M rini* hiPj kupiti gostilne, kavarne, pro-IVUUr	dajalnice likerjev in druga
podjetja, najtmščine biš, dvorcev, v mestu in zunaj, naj se obrne s polnim zaupanjem na Hermana Kolarčič. Caffe Oorso 9—11, 3—6. Telefon
Tr*i Piazza P0nter0830 št. 5 Trgovina jeutvin in kok nijal. Zaloga nveč, mila in čistila v prid družbe rv. Ciri a in Aietcda. Priporoča se Ivan Bidovc
Kat. v d Mulej
V dobroznani žganjarni
Ferdinand Pečenko - Trst
ulica Miramar št. 1	317
dobijo se vedno pristne pijače prve vrste, kakor n. pr.
žganje, slivovec in brinjevec,
kakor tudi mrzle pijače
frambois, tamarindo in šemade.
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov
pri Satjel-u
= = GORICA = = --Stolna ulic« štev. 2-4.
Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Ceniki fraDko. - Zaloga in zastopstvo lahkih švicarskih motorjev „Motosacocl eu na navadnem kolegu. — Kupuje se stara dvokolesa. Siv. stroje, gramofone itd.
ia slovenska
Skladišče šivalnih strojev
Luigi Gramaccini
TRST, ulica Barrlera vecchla M. II.
Ceie Uspone. Plačilo na otrste
Sprejme s* popravljanje šivalnih strejfv /takega zistema. Prodaja igel, olja In aparatov.
Kupuje in prodaja že rabljene šiva (ne stroje. soi
24. prihodnjega avgusta se preseli v ul. Barriera vecchia št. 25.
Eliksir iz kine in koke
pospešuje tek, krepi želodec, pospešuje pre-bavljenje in upliva tonično na živčevje. Cena: Kron 1*20 steklenica.
Lekarna ,AL GALENO'
Trst, ulica S. Cilino.
3BE
DTRATTORIA	li
„Ali' Antico Pompe!" i
Trst, Piazza Carlo Goldoni 4
Priporoča se slavnemu občinstva. - Toči se lcrotno vino: teran, istrsko, furlansko ln belo. Sieinfeldako pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrelimi in gorkimi Jedili. — Za obilen obisk se toplo priporoča
FRANJO MARIN SE K.
E1PSE
S
Kron 6300!!
AUTOMOBILI FORD 191!
Malvečla tovarn« »veta. Izdelovanje letno 40 000 vol edinega tipa CHASSIS 20 HP šest raznih tlpcv kočij
Kočila FORD" jo najpopolnejša, naihltrejša tn najekonomičnejia, J " kar jih obfltojiT GENERALNI ZASTOPNIK
ANTON SKERL . TRST
Piazza Goldoni 10-11, Tel 1734
Velika oantraina garage, ulica del Saohi 16, vogal nlloa Botohatto TELEFON 2247. 8TOCK PNEUM GOODRICH (amerikanake).
Automobili na posodo po zmerni oenl.
Varstvo ln Tidrfcvanje avtomobilov,--Solidna postrežba.
knjigoveznica
ANTON REPEHŠEK, TfSt, Ul. Cedilu 9
Izdeluje vsakovrstna knjigoveška priprosta In fina dela ST PO KONKURENČNIH CENAH.
ZOBOZDRAVNIK
UNIV. MED.
Dr. Wu Barrv Brillant
v Trstu, ulica Acquedotto 13.
Indolnje nadelanje n emajlem, porcelanom,
srebrom ln alatom. Izdeluje posamezne umetne zobovo, kakor
]87	tudi celo zobovje.
ORDINIRA, od 9.—12. predp., 3.-5. popoL
Zfl_o_neLWnnr_otwoo|i^
Oglase (Inserate) Ireba našlovljati ne na Uredništvo lista, in Đ6 na Tiskarno »Edinost«, ne na „Narodni DomM in ne na „Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino
nn „lnseratn! oddelek44 našega lista
= ali na Upravo. =====
Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika-kega opravila.
To naj si dobro zapomnijo oni, ki naročajo oglase v našem listu in £el6, da bodo isti točno uvrščeni. — — — —
HHHHHHHHHHHHHHHjš
H H
n
II
n
ti
I i
CENIKE
JEDIL IN PIJAČ
za gostilne, restavracije in hotele v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku je založila v raznih oblikah in po zmerni ceni
tiskarna „Edinost" v Trstu
::: ulica Giorgio Galatti 20. :::
Slovenci m Slovani
Kadar kupujete pri tvrdlcah katere oglaSajo v „Edinosti"; sklicujte it vedno na oglas v našem listu, ker fako bode znale dotične tvrdne, da prinašajo oglasi, ki jih uvršiajo * Edinosti, doMek, in radi +e§s bodo uvrščale svoje oglase tudi v bodoče v našem listu. Za to budete bolje postreZeni, zraven tega pa pomagate s tem ma> :: terijalno listu „Edinost" ::
M
H ■
13
r
EiE3i9EiHEaiii9i!iiiiE3Ei§3iaEl
= Nofo pogrebna podjetje =
Trst, Corso St. 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica detla Tesa Št. 31.
Podjetje je popolnoma presta-bljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd.
■ po najnovejšem praktičnem sistemu.	---— — ■
Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zaročence, birmance In druge sluč je.
SiMfie voščenih steC um cdliioTa e Tištarne ggsj. J Ko;a£-a t Gorici.
Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov:
J. MRZEK, A. JAMŠEK m F. BERNETIĆ,	T. VITEZ,
OpČina št. 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu	Nabrežina, glavni trg pri
ceste.	(Noghere).	cerkvi.