IRDO Vsebine Bodite seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in tako prispevajte k trajnostnemu razvoju. Sodelujte z nami! IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti si prizadeva povezati ključne akterje na področju razvoja družbene odgovornosti (posameznike, podjetja, vlado, civilno družbo, mlade ...) in trajnostnega razvoja. Izvaja skupne aktivnosti in kampanje za osveščenost širše družbe o potrebah po in o pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji in globalno. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoča izmenjavo slovenskega znanja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. IRDO je prostovoljska in raziskovalna organizacija ter organizacija v javnem interesu na področju dela z mladimi. Vabimo vas, da postanete naši člani (če to še niste) in da namenite 1 % dohodnine v podporo našemu delu z mladimi v javnem interesu. Več: www.irdo.si. Srčna hvala. Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a, SI-1261 Ljubljana-Dobrunje E-pošta: info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Spletna mesta: www.irdo.si,www.horus.si,www.model-m.si Uredništvo: Glavni urednik: zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej Namestnica glavnega urednika: Nomi Hrast Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Novinarji: člani Inštituta IRDO, Monika Rajšp, Nomi Hrast, Simon Domajnko, Kaja Bračič in drugi mladi Mentorstvo mladim: Barbara Bradač Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Canva Photos Fotografija na zadnji strani: Illiya Vjestica V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elektronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slovenskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje članstva, zato je namenjena članom inštituta IRDO, simpatizerjem, podpornim partnerjem, mladim ter poslovni in širši javnosti. 50 IRDO intervju Miro Mihec, direktor podjetja Etika, d.o.o. HORUS 2022 Objavljen je razpis za nagrado in certifikat HORUS 2022 IRDO 2022: Od znanja o okoljskih izzivih do učenja za delovanje dr. Darja Piciga 20 priporočil mladih za prihodnost neformalnega učenja, trajnosti, inkluzije, participacije in duševnega zdravja DOP v Sloveniji Novice in vabila CSR Europe Novice Razpisi, priložnosti, seminarji, konference V skladu z odločbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Serijska publikacija z naslovom "IRDO Mozaik" ima dodeljeno mednarodno standardno serijsko številko ISSN 2712-5629. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 2 HORUS 2022: RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ TER CERTIFIKAT HORUS Ste družbeno odgovorno in trajnostno naravnano podjetje, zavod, organizacija... aLi pa poznate takšnega posameznika? Kandidirajte za nagrado in/aLi certifikat HORUS 2022 - Slovensko nagrado za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj! Predstavite svoj primer dobre prakse in okrepite vaš ugLed v javnosti. Prijavite se na razpis www.horus.si do 31. 10. 2022! Več na strani 11. INTERVJU Etično oglaševanje in marketing za podjetja Pogovarjali smo se z direktorjem podjetja Etika d.o.o. o etičnem marketingu in delovanju v podjetjih ter o kampanji Kupujem odgovorno. Več na strani 4. IRDO 2022: Od znanja o okoljskih izzivih do učenja za delovanje Objavljamo članek dr. Darje Piciga na temo okoLjske ozaveščenosti, trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti. Več na strani 19. CSR EUROPE - SDG SUMMIT 2022: Sodeluje tudi IRDO Evropa v skladu s svojimi izkušnjami socialne države prevzema pobudo, da bo ustvarila pravičen prehod v zeleno in digitalno družbo. Sodelujte na dogodkih brezplačno tudi vi - od 10. do 12. oktobra 2022. Več na strani 50. Spoštovane članice in člani Inštituta IRDO! »Vsakdo mora črpati in iskati moralno moč in oporo v sebi in ne v drugih ljudeh.« (Demokrit) Upamo, da ste si med poletjem vzeli čas za osebno rast, za sproščeno odgovornost do sebe, do družine in za vaše prostočasne aktivnosti. Jeseni pa smo že zelo zakorakali v obdobje čas novih obveznosti, dogodkov in številnih, tudi globalnih izzivov. Nekaj slednjih predstavljamo v tokratni številki, prav tako pa zanimive intervjuje ter druge aktualne novice. Pomembno je, da pri vsem tem ostanemo zvesti sami sebi in po svojih najboljših močeh prispevamo k skrbi za okolje, družbo in gospodarstvo. Vabimo vas, da se udeležite številnih aktivnosti pri inštitutu IRDO ali drugje in da inštitutu IRDO namenite 1,0 % dohodnine, s katero boste podprli nadaljnji razvoj tega področja, zlasti pa naše delo z mladimi. Iskrena hvala za vašo podporo in pomoč. Vabljeni k branju in k sodelovanju! Uredništvo revije IRDO Mozaik IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 3 INTERVJU IRDO intervju Etično oglaševanje in marketing za podjetja Novinarka: Nomi Hrast Pogovarjali smo se z Mirom Mihcem, direktorjem podjetja Etika, d.o.o. Ste dolgoletni član IRDO inštituta in driektor podjetja Etika d.o.o. Vaše delovanje obsega mnoga področja družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Kaj vse počnete? V času osebne prelomnice leta 2007 sem ustanovil podjetje Etika d.o.o., podjetje za etično oglaševanje in marketing s pozitivnim družbenim in okoljskim učinkom. Gre za razvoj, trženje in promocijo etičnih in družbeno odgovornih projektov, izdelkov in storitev. To je del želje po soustvarjanju bolj etične družbe. Več bomo kmalu objavili na novi spletni strani www.etika.si. Ob tem urejamo tudi portal za zdravo in aktivno življenje www.vitafit.si. Na temo zdravja in okolja smo organizirali še skoraj 150 Vitafit dogodkov v trgovskih centrih. Vsi smo povezani, vsi soodvisni. V začetku poslovanja je bil poudarek na oglaševanju izdelkov in storitev, čemur se je pridružilo oglaševanje projektov, zadnja leta pa je poudarek na soustvarjanju in trženju etičnih in družbeno odgovornih projektov. Miro Mihec Veliko projektov poteka v razvojni fazi na prostovoljski osnovi, npr. Festival Ko dvignem sebe, dvignem Maribor. Letos je na vrsti že 8. festival! Projekt kampanje Kupujem odgovorno, ki ga bomo predstavili v nadaljevanju, je v fazi komercializacije. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 4 INTERVJU Deset Let se ukvarjam tudi s promocijo socialne ekonomije, kajti etična, družbeno odgovorna, trajnostna in socialna ekonomija je ekonomija prihodnosti. Pravzaprav bi to morala že biti ekonomija sedanjosti, saj sicer se nam Ljudem slabo piše na tem svetu. Vse skupaj je poleg oglaševanja in projektov povezano tudi z izvajanjem delavnic na področju etičnega oglaševanja in etične družbe nasploh in marketinga za socialna podjetja (lahko rečemo tudi socialni marketing za vsa podjetja). Ravno na tem področju sem letos pridobil dve imenovanji, in sicer za predavatelja višje šole - predmeti Organizacija in menedžment podjetja ter Trženje v socialni ekonomiji. Ta zadnji predmet je v okviru novega javno veljavnega študijskega programa za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja "Strokovni sodelavec / sodelavka za socialno ekonomijo", kjer sem soavtor programa. Skupaj s partnerjem Tomažem Flegarjem razvijam tudi novo izobraževanje "Ekonomija čiste zavesti". Letos se še posebej intenzivno ukvarjam z Dnevnim centrom aktivnosti za starejše, društvom TOTI DCA Maribor. Namreč skupaj z Marjanom Holcem in Gajo Lašič smo ob začetni podpori inštituta IRDO ustanovili društvo pred desetimi leti in tako letos 25. oktobra pripravljamo svečano proslavo ob 10. obletnici njegovega delovanja! Spletna stran društva je www.dca-maribor.si. Hkrati po nekaj Letih neformalnega medgeneracijskega sodelovanja Letos tudi formalno ustanavljamo Večgeneracijski center Maribor, na isti Lokaciji, na Gorkega 34 v Mariboru. Ob tem bomo 29. novembra pripravili tiskovno konferenco, kjer bomo predstavili naše aktivnosti, načrte in povezovanje društev v bivšem železničarskem kareju, Mestni četrti Magdalena in širši skupnosti na Taboru. Nove strani še ni, zato uporabljamo razdelek https://www.dca- maribor.si/vgc-maribor/. Kaj je etični marketing? Etični marketing je prodaja, trženje, oglaševanje, odnosi z javnostmi s pozitivnim namenom in učinkom; povečati zdravje ljudi in čim manj škodovati naravi. Poleg ekonomskih ustvarja tudi družbene in okoljske učinke. Deluje na osnovi etičnega poslovanja. Ima pozitiven ali vsaj nevtralen trajnostni vpliv. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 5 INTERVJU Kako lahko podjetja svoj marketing preoblikujejo v bolj etičnega? Podjetja ne moremo preoblikovati samo marketinga, temveč celotno poslovanje; marketing je del celote, ki ne more delovati drugače kot ostali deli. Podjetja lahko torej svoj marketing preoblikujejo v bolj etičnega tako, da preoblikujejo poslovanje svojega podjetja na način, da bo bolj etično, družbeno odgovorno, da bo ustvarjalo družbene, okoljske in ekonomske učinke. Kako? Tako, da upravljajo svoje vplive (vplive svojega poslovanja) na svoje deležnike in da se zavedajo tudi vplivov deležnikov nanja in da svoje vplive usmerjajo v pozitivne učinke. poudarja njihovo poslanstvo - ustvarjanje družbenih učinkov. Medtem ko socialni marketing je marketing za družbene učinke. Etika je po standardu ISO 26000 del družbene odgovornosti, tako je tudi etični marketing del družbene odgovornosti, eden od njenih vidikov. Vsa podjetja bi morala poslovati etično in pri tem izvajati tudi etični marketing. Ker velik del podjetij ne posluje etično, moramo žal to etičnost poudarjati. Tako so etična, družbeno odgovorna, trajnostna in socialna podjetja najbližje temu, da poslujejo etično in izvajajo pri tem tudi etični marketing. Upam, da nekega dne, v bolj etični družbi, etičnih predznakov ne bomo več potrebovali, ker bo to samoumevno. Kaj so ključne lastnosti etičnega marketinga? Ključne lastnostni etičnega marketinga so ustvarjanje, trženje in oglaševanje družbenih in okoljskih učinkov podjetja. Torej njihovega pozitivnega vpliva na zdravje ljudi in narave, na kratko povedano. Ali je etični marketing namenjenen le socialnim podjetjem ali lahko vsa podjetja svoje marketinške aktivnosti izvajajo na etičen način? Etični marketing ni namenjen samo socialnim podjetjem. Marketing za socialna podjetja je poseben izraz, ki še posebej Kaj je kampanja Kupujem odgovorno? Kampanja Kupujem odgovorno je kampanja za ozaveščenost kupcev in ponudnikov izdelkov in storitev, da imajo pomemben vpliv na zdravje ljudi in okolje. Skoraj vsak človek je tudi kupec in od tega, kaj kupuje in po čemu povprašuje, je odvisno, kaj bo na policah trgovcev. Kampanja Kupujem odgovorno je portal, ki predstavlja ponudbo zdravih izdelkov, predvsem živil. Je blagovna znamka, ki zagotavlja, da nosilci znaka zadoščajo pravilom kampanje, torej da lahko kupci take izdelke kupujejo brez slabe vesti. Spletna stran portala je www.kupujemodgovorno.si. Kampanja Kupujem odgovorno so tudi prireditve; veliko dogodkov smo organizali na Mali tržnici v Mariboru (blizu železniškega kolodvora, gor po Kopitarjevi ulici in takoj na desno med bloke na dvorišče). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 6 INTERVJU 1.10. FESTIVAL KONOPLJE od 10:00, Posestvo SONČNI RAJ, Vodoie 2 1.10. FESTIVAL ARONIJEiN ASIMIJE od 10:00-14; 00, MALA TRŽNI C A, Oominlsuševa 5 4.10. FESTIVAL JABOLK KOSTANJEV in MOŠTA ^ffljffigj^ MALA tfiiMCA, Deminkuševa S 1 I jJIIJjhJiJJl 22.11. KUPUJEM Unjj^MMI EUfiOPARK Maribor ^^^^ www.kupujemodgovorno.si Naročnik ogl.isa pe Etika d, o. o., podjetje io etično oglaševanje Občasno organiziramo Kotiček Kupujem odgovorno na sejmih, kjer ponudimo skupne stojnice, na katerih Lahko naši člani nastopijo samo dan ali dva, si delijo stojnico in znižajo svoje stroške. Gre tudi za skupno promocijo. . uitml W «r: f m 1ST " L ' s r ^ r ' ^ * ri rUH v 1 Kakšna podjetja in organizacije so vključena v kampanjo? Sprva od leta 2018 so bila vključena pretežno socialna podjetja. Še zmeraj so objavljena na spletni strani http://socialnaekonomija.si/clani/imenik-clanov/. Letos so se začela pridruževati še druga družbeno odgovorna podjetja, predvsem kot razstavljavci na Kotičku Kupujem odgovorno na sejmih in dogodkih na Mali tržnici v Mariboru. Kupujem odgovorno je blagovna znamka, ki jo uporablja prva zero waste trgovina v Mariboru, trgovina Zelena japka na Mali tržnici v Dominkuševi 5 ter nekatera podjetja na svoji embalaži, npr. zadruga Konopko. Med prvimi so jo uporabljali tudi Odgovorna trgovina Natura v Ljubljani, Knof skupnost na tržnici Krško, Kooperativa Dame... Novi člani kampanje Kupujem odgovorno so danes predvsem ponudiki zdravih izdelkov, predvsem zdrave prehrane, ekološke kozmetike, eko čistil... kot razstavljavci na dogodkih Kupujem odgovorno, ki izpolnjujejo pravila kampanje. Kaj predstavlja Certifikat Kupujem odgovorno? Kako ga lahko organizacija pridobi? Kakšne so prednosti tega? Certifikat Kupujem odgovorno je v razvoju. Kupujem odgovorno je najprej standard na področju odgovornega potrošništva. Deležniki kampanje lahko v procesu sodelovanja in izobraževanja pridobijo Certifikat Kupujem odgovorno, ki ga lahko uporabljajo na embalaži svojih izdelkov, na svoji spletni strani in trgovine, v imenu ali v izložbi fizične trgovine. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 7 INTERVJU Prva stopnja v pridobivanju certifikata je članstvo, za kar je potrebno zadostiti pravilom kampanje Kupujem odgovorno: - Nakupovanje izdelkov brez plastičnih vrečk za enkratno uporabo. - Prodaja izdelkov brez plastične embalaže za enkratno uporabo. - Lokalni zdravi izdelki (ni nujno, da so certificirani kot ekološki izdelki). - Kupujem od etičnih, družbeno-odgovornih in trajnostnih prodajalcev in proizvajalcev. - Etični odnos, družbena odgovornost, trajnostni razvoj s pozitivnim družbenimi in okoljskimi učinki ponudnikov. - Brez testiranja na živalih. - Brez gensko spremenjenih organizmov. - Brez palmovega olja. Druga stopnja je deklaracija, ki jo nekatera podjetja že uporabljajo, npr. keramikacenter.com in lepicajti.si/.../deklaracija-kupujeiri-odgovorno. Tretja stopnja bo izobraževanje ter izpit za pridobitev Certifikata Kupujem odgovorno, verjetno na različnih področjih. Miro, ste tudi prejemnik IRDO cerfitikatov Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj ter Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Kakšen pomen ima izobraževanja o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju? Izobraževanje za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja sem opravil že junija 2020, certifikat Strateg za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja pa sem pridobil maja letos. Novo izobraževanje za certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj se prične 10. novembra 2022 (več: https://www.irdo.si/pridobite- certifikatvodja-za-druzbeno-odgovornost- in-trajnostni-razvoj-podjetja-1-stopnja/). Izobraževanje za certifikat Strateg za družbeno odgovorno in trajnostni razvoj pa pravkar poteka pri IRDO inštitutu (več: https://www.irdo.si/najbolj-iskani-so- strategi-nje-za-druzbeno-odgovornost-in- trajnostni-razvoj-postanite-to-v-letu- 2022-tudi-vi/). Obe izobraževanji zelo priporočam, saj prikažeta bistvo trajnostnih ciljev ter upravljanje vplivov in današnjih izzivov. Ti dve izobraževanje mi zelo koristita pri mojem delu. Vodja je osnova, z večjim poudarkom na družbeni odgovornosti, Strateg pa je poglobljeno znanje s področja trajnostnega razvoja z evropskimi smernicami, ki prihajajo in bodo jutri praktično tukaj in so že zavezujoče. To pomembno znanje je že danes obveza za velika podjetja, njihovo poslovanje in poročanje, medtem ko bodo zahteve kmalu postale obvezne tudi tudi za manjša in srednje velika podjetja. Kot pravi ddr. Matjaž Mulej, družbena neodgovornost, se prvič, ne splača in drugič, je nevarna. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 8 INTERVJU Kako lahko posameznik deluje čim bolj družbeno odgovorno? Za začetek je pomembno razumevanje, da družbena odgovornost ni odgovornost družbe do posameznika apriori, temveč njegova odgovornost do družbe, skupnosti. Posameznik Lahko deluje družbeno odgovorno prirojeno aLi priučeno. Prirojeno etično deLovanje je stvar vzgoje, etičnega nazora in prepričanja, stvar osebne etike posameznika in njegove ravni zavesti. Priučena odgovornost do družbe je običajno motivirana zaradi obveznosti biti družbeno odgovoren, kar se zahteva predvsem od veLikih podjetij, tudi s strani že omenjenih vLagateLjev. V celoti gledano pa se družbena odgovornost v vsakem primeru začne in konča pri posamezniku. Pozameznik Lahko deluje čim bolj družbeno odgovorno tako, da pazi na svoje vplive. Ne počnimo drugemu tistega, kar ne želimo, da bi drugi počel nam; prispevajmo svoj talent in znanje k skupnosti za skupno dobro; kupujmo odgovorno, podarimo nasmeh, pomagajmo sočloveku. Veliko je načinov, kako smo lahko družbeno odgovorni, družbeno koristni. Bi našim bralcem še kaj sporočil? Seveda bi lahko še govorila, saj je tema zelo aktualna. Ampak za konec naj velja spodbuda bralcem in vsem nam, posameznikom in podjetjem, da delujemo po svoji vesti, da naredimo vse, kar je v naši moči, da izboljšamo naše odnose, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in vplive, in vsi skupaj se bomo razvijali v bolj radostni, pošteni, družbeno odgovorni družbi. Hvala za pogovor in vaše napredne ideje. Miro Mihec in ddr. Matjaž Mulej Miro Mihec in ddr. Matjaž Mulej Kampanja Kupujem odgovorno in trgovina Zelena japka IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 9 s I fU !ml/Ji v -T 'Verjemi z vsem svojim srcem, da zmoreš in da boš storil, za kar si bil ustvarjen." Orison Swett Marden IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 10 HORUS 2022 r r slovenska, nagrada za družbeno odgovornost in trajnosrni razvoj www.horus.si Objavljen je nov razpis za nagrado in pridobitev certifikata HORUS 2022 Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO) je v sodelovanju s podpornimi partnerji 5.9.2022 objavil 14. razpis za HORUS 2022 - Slovensko nagrado za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Letošnja novost je možnost pridobitve certifikata, ki ga podeljuje neodvisna komisija za certificiranje. Organizatorji k sodelovanju vabimo profitne in neprofitne osebe vseh velikosti, med njimi podjetja, zavode, neprofitne in druge organizacije, lokalne skupnosti, osebe javnega prava, novinarje in posameznike, ki delujejo družbeno odgovorno. Z nagrado in certifikatom HORUS organizatorji prepoznavamo, strokovno potrjujemo in nagrajujemo celovite pristope pravnih oseb in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju. Za prijavitelje je bil 13. septembra pripravljen brezplačni seminar, prijave se zbirajo do 31. oktobra letos, nagrade pa bodo podeljene 9. decembra 2022. Razpis Horus je namenjen vsem organizacijam in posameznikom, ki so že izkušene na področju družbene odgovornosti aLi trajnostnega razvoja ter tistim, ki so šele na začetnih stopnjah te razvojne poti. Prijavitelji se lahko kot doslej potegujejo za Nagrado za strateško celovitost pravne osebe (za strateški pristop podjetij, zavodov k družbeni odgovornosti in trajnostnemu razvoju) ali Priznanje za projekt (za sodeLovanje gospodarstva, šoLstva in mLadih). Po novem se Lahko odLočijo tudi za pridobitev osnovnega Certifikata za strateško ceLovitost pravne osebe aLi osnovnega Certifikata za projekt. Za sodelovanje v razpisu prijaviteLji izpoLnijo speciaLiziran vprašaLnik, uskLajen s smernicami Standarda za družbeno odgovornost ISO26000:2010, načeli ESG (okoljski, družbeni in upravLjavski vidik) ter drugimi aktuaLnimi evropskimi in nacionaLnimi okviri na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Objavljena sta še dva razpisa za Posebno priznanje posamezniku, ki deLuje v kontekstu družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, in Posebno priznanje novinarki aLi novinarju za izkazano deLovanje na tem področju. CeLoten razpis je objavLjen na spLetni strani www.horus.si. SPLETNA STRAN HORUS Glavna prednost sodelovanja na razpisu za Horus 2022 je ta, da prijaviteljem pomaga sistematično in celovito zbrati relevantne podatke ter pripraviti ali nadgraditi strategijo na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Skozi postopek certificiranja prijavitelji dodatno pridobijo še neodvisni strokovni pregled, analizo aktivnosti in napredka ter priporočila za izboljšave. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 11 PREDSTAVITEV "HORUS 2022 je priložnost za vse prijavitelje, da ne le začutite, ampak preverite "temperaturo" svojih aktivnosti na področju DOTR. To pomeni, da vprašalnik omogoča temeljit pregled vsega, kar v organizaciji na tem področju počnete; pa ne le to - pridobite priporočila, usmeritve in primerjavo z mednarodnimi praksami za nadgradnjo trajnostnih in družbeno-odgovornih praks in strategij. Zame kot osebi, ki že petindvajset let delujem na področjih gospodarstva, javne in lokalne uprave, je to bistvena dodana vrednost pred primerljivimi vprašalniki v Sloveniji in mednarodno. Ob tem pa razpis letos dodatno omogoča pilotno certificiranje, ki ga v IRDO razvijamo ob podpornem partnerju TUV Avstrija. Tako v 14. leto Horus stopa še dodatno oplemeniten,« je ob objavi razpisa in certificiranja poudarila mag. Natalie Cvikl Postružnik, predsednica Strokovno-organizacijskega odbora nagrade in certifikata Horus, sicer prokuristka Insights, družbe za odkrivanje in razvoj potencialov d.o.o.. Horus je v Sloveniji ena najbolj prepoznavnih strokovnih nagrad na področju družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, z najdaljšo zgodovino podeljevanja. Od leta 2009 do 2021 se je med imetnike nagrad in priznanj Horus vpisalo že več kot 200 organizacij in posameznikov. Z razpisom želimo organizatorji prispevati h krepitvi zavedanja o pomenu družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, spodbuditi organizacije ter posameznike k aktivnemu delovanju na tem področju ter izpostaviti odlične primere iz slovenske prakse. Celovita družbena odgovornost je strateško orodje za dosego trajnostnega razvoja v skladu s Cilji trajnostnega razvoja do leta 2030, ki jih je že leta 2015 zapisala Organizacija Združenih narodov v svoji Agendi 2030 za trajnostni razvoj. Tej agendi sledi tudi Slovenija s svojo Strategijo razvoja RS do leta 2030 in drugimi strateškimi usmeritvami, ki jih usklajuje z že veljavno oz. prihajajočo evropsko zakonodajo in poročevalskimi okvirji, kot so EU taksonomija, Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti, Evropski zeleni dogovor, Evropski Digitalni Kompas 2030 ter drugi. Celovito družbeno odgovorno ravnanje pomeni, da se morajo organizacije zavedati svojih vplivov na naravno in družbeno okolje ter o svojem delovanju transparentno poročati, skladno z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi kazalci. Že od leta 2017 morajo velika podjetja v EU, tudi v Sloveniji, v svojih letnih poročilih poročati še o nefinančnih vidikih poslovanja, do konca 2022 pa bodo v veljavo stopili predpisi, ki bodo zahteve za poročanje razširili na širši krog zavezancev in poročanje standardizirali. Izkazana družbena odgovornost podjetjem prinaša več konkurenčnih prednosti. Če organizacija deluje družbeno odgovorno, se ji povečata ugled in dobiček, prav tako sta večji produktivnost in inovativnost zaposlenih, manj je absentizma in fluktuacije. Organizacija lažje pridobi nov kader, nova poslovna partnerstva, posle in financiranje. Boljše je njeno sodelovanje z lokalno skupnostjo, dobavitelji. Poveča se ugled podjetja v skupnosti in vzajemno sodelovanje s skupnostjo, več pa ima organizacija tudi medijskih objav in boljšo prepoznavnost. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 12 PREDSTAVITEV Inštitutu IRDO se kot podporni člani projekta Horus pridružujejo še naslednje organizacije: Društvo za odnose z javnostmi (PRSS), CNVOS - Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Društvo za marketing Slovenije, Društvo novinarjev Slovenije, Slovensko združenje ZN za trajnostni razvoj, Združenje socialna ekonomija Slovenije, Slovensko združenje za kakovost in odličnost, Štajerska gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev Slovenije, Združenje Manager, Listina raznolikosti Slovenije in drugi. Projekt tudi letos delno sofinancira Urad RS za mladino. Pri razvoju modela certificiranja sodeluje inštitut TUV Austria. Partner klipinga je Press Clipping d.o.o.. Dodatne informacije: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Cesta 13. julija 65a 1261 Ljubljana - Dobrunje Spletno mesto: www.horus.si,www.irdo.si E-pošta: nagrada.horus@irdo.si Kontakt: mag. Anita Hrast, direktorica, GSM: 031 344 883 IRDO InimuE i.:. nevgf ■ilruJvni" idu"V'.ifmwti REPUB-LIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO 10. IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT URAD REPUBLiKC SLOVENIJE ZA MLADINO _ IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 13 eno odgovorne novi ¡22, str. 14 ■ r ' Jk ** r t ♦ * // v « - sv M SlK "Nekega dne bomo sedli, vzeli glavo med dlani in se vprašali, kam je izginil pravi čas in kam so izginile priložnosti. ■v Cas vedno bo, le nas ne bo. Tudi priložnosti vedno so. Dojeli bomo, da zapravljamo priložnosti, ker čakamo na yboljše čase'. Obstajajo priložnosti in obstaja pravi čas. Toda redko ju najdemo istočasno." %jM Dostojevski IZOBRAŽEVANJA Spoštovani, Vabimo vas, da pridobite certifikat II. zahtevnostne stopnje - Strateg/inja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj in se usposobite za strateško in razvojno trajnostno načrtovanje. Po usposabljanju boste Lahko v vaši organizaciji aLi podjetju družbeno odgovornost in trajnostni razvoj upravLjaLi boLj ceLovito, strateško, participativno in inovativno ter tako izboLjševaLi in utrjevaLi ugLed vašega podjetja oz. organizacije. 7 MODULOV - ONLINE IZVEDBA - 6 UPORABNIH REZULTATOV ZA VAŠE PODJETJE - MAJHNE SKUPINE -POUDAREK NA PRAKTIČNEM DELU (certifikat II. zahtevnostne stopnje) Prijave bodo odprte ponovno v Letu 2023! Vaš interes za sodelovanje pa nam Lahko sporočite že sedaj na naslov: ¡nfo@irdo.si. Predpogoj: pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj (I. zahtevnostna stopnja) aLi drugo ustrezno dokazilo o temeljnem znanju. Kdo vse potrebuje znanja in kompetence, ki jih ponuja certifikat II. stopnje - Strateg? • zaposleni v organizacijah in podjetjih, ki ste vkLjučeni v projektno skupino za pridobivanje certifikata Družbeno odgovoren delodajalec (DOD); IRDO CERTIFIKAT I ; ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETJA • strokovnjaki korporativnega komuniciranja, skladnosti in kadrovskega razvoja, ki želite vzpostaviti temelje trajnostnemu upravljanju v podjetju aLi organizaciji; • vodje projektih skupin in koordinatorji za trajnostno poročanje, ki želite vsebinsko izboljšati trajnostna poročila; • komunikacijski eksperti, ki načrtujete CSR kampanje in/aLi korporativna prostovoljstva in želite širiti svoja znanja; • vsi navdušenci, ki načrtujete trajnostno upravljanje integrirati v samo poslovanje podjetja aLi organizacije. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 15 IZOBRAŽEVANJA Po 7-modulskem usposabljanju in opravljenem izpitu boste: • postali uspešen/a strateg/inja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; • imeli več koristnih vsebin za celostni, strateški razvoj DO in TR vašega podjetja; • prejeli gradivo z usposabljanja v e-obliki, ki jih lahko uporabite za delo in interno izobraževanje vaših sodelavcev; . prejeli Certifikat STRATEG/INJA za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. IZKORISTITE ČLANSTVO V IRDO Kot člani inštituta IRDO lahko koristite še posebne ugodnosti, 20 % popust.... Postanite naši člani, če to še niste! PRIJAVITE SE ŠE DANES! Oglejte si vabilo s predstavitvijo programa usposabljanja in se prijavite s prijavnico. Več: www.irdo.si KLJUČNE PREDNOSTI USPOSABLJANJA: • Pridobili boste strokovno znanje in veščine, ki so ključne za celovito, razvojno naravnano strateško vodenje DO in TR področja v podjetju ali organizaciji; • Napredovali boste od poročevalcev do strategov aktivnega upravljanja DO in TR področja znotraj vaše pravne osebe; • Skozi usposabljanje se boste usposobili za trajnostno upravljanje - pasivni pristop boste zamenjali za aktivni pristop trajnostnega upravljanja; • Primerjali boste delo v vaši organizacijami s praksami slovenskih in tujih podjetij; • Opravili boste 6 praktičnih nalog, ki bodo koristile razvoju vašega podjetja oz. organizacije; • Razvili boste vse ključne elemente strategije upravljanja DO in TR v vašem podjetju oz. organizaciji in izmenjali izkušnje na to temo s sodelujočimi na usposabljanju; • Pridobili boste "vstopnico", da lahko kandidirate za naziv STRATEG/INJA LETA IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 16 "Ni nam treba zapustiti našega mesta niti soseske, da bi nas lahko razveselile oči čudovitega otroka. Tudi zrak, ki ga dihamo, je lahko izvor radosti." Thich Nhat Hanh PRILOŽNOST Institut za razvoj družbene odgovornosti Spoštovani člani! Predstavite se v reviji IRDO Mozaik. Pošljite nam vaše novice, predstavitve, mnenja, razmišljanja, intervjuje, primere dobrih praks, izdane publikacije, knjige... na: novice@irdo.si Veselimo se vaših prispevkov. POSEBNA PRILOŽNOST: ČLANI LAHKO OGLAŠUJETE BREZPLAČNO! Ste se že vprašali, kaj nas čaka v bližnji in kaj v daljni prihodnosti? Čas je, da vsi začnemo razmišljati in delovati družbeno odgovorno! Zato sodeljte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na različna področja našega življenja, dela in okolja. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 18 W^fW^'fJi; _ KOMENTAR IRDO 2022: Od znanja o okoljskih izzivih do učenja za delovanje Dr. Darja Piciga 17. mednarodna IRDO konferenca Družbeno odgovorna družba 2022, ki smo 2. in 3. junija Letos organizirali pod naslovom »Zeleni, digitalni in vključujoči prehod: kako ga izpeljati?«, je prinesla vrsto zanimivih znanstvenih in strokovnih prispevkov. V drugem dnevu (petek, 3. junija) smo se v prvih dveh sklopih posvetili zelenemu in vključujočemu prehodu ter opolnomočenju zanj. Mathis Wackernagel, ustanovitelj in vodja mednarodne okoljske organizacije Global Footprint Network, je v uvodnem predavanju razmišljal o gospodarski strategiji v dobi okoljskega dolga. Po začetnem opozorilu, da prihodnost z omejenimi viri prihaja hitreje, kot se mesta, podjetja ali države smiselno pripravljajo nanjo, je predstavil, kako je preko izračunov ekološkega odtisa mogoče slediti odvisnosti od bioloških virov in kaj rezultati pomenijo za izgradnjo prihodnjih gospodarstev. Takšna gospodarstva regenerativna. bodo neizogibno Po globalni perspektivi smo se osredotočili na Evropo in Slovenijo, s poudarkom na ukrepih v okviru Evropskega zelenega dogovora in sistemskem pristopu k trajnostnim prehodom, ki ga razvija Evropska agencija za okolje. Darja Piciga in Nataša Kovač (ARSO) sva predstavili aktualne smeri raziskovanja o planetarnih omejitvah, ki se IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 19 navezujejo na dolgoročni cilj iz 8. okoljskega akcijskega programa, ki pri doseganju blaginje zahteva upoštevanje omejitev našega planeta. Ana Vovk je referat namenila temi »Ekosistemska vzdržnosti in rodovitna prst narekujeta preživetje planeta Zemlje«. Barbara Bernard Vukadin iz agencije za okolje je orisala razvoj okoljskih presoj pod okriljem Evropske agencije za okolje (EEA) - od podatkov do sistemskih pristopov. Delovanje za zeleni in pravični prehod sta obravnavala prispevka o prvih rezultatih projekta Deep demonstration (Jasmina Karba, Ministrstvo za okolje in prostor) ter priložnostih in pasteh pravičnega izhoda iz premoga (Nataša Beltran, Katarina Mulec, Jernej Stritih, Stritih Trajnostne rešitve). Ob tem lahko ugotovimo, da je slovenski projekt razogljičenja prek prehoda v krožno gospodarstvo in družbo zasnovan kot odličen primer sistemskega pristopa k trajnostnim prehodom. Celovita presoja vplivov na okolje, izvedena za Nacionalno strategijo izhoda iz premoga, pa je opozorila, kako se je pri zapiranju rudnikov nujno osredotočiti tudi na širši družbeni in gospodarski razvoj. Prvi sklop drugega dne konference je tako obravnaval novo znanje o okoljskih izzivih in delovanju za zeleni prehod, ki smo ga v naslednjem sklopu povezali z izobraževanjem in kompetencami za okoljsko trajnostnost. m ..h', KOMENTAR Posebej smo izpostavili znanje o sistemskem pristopu za trajnostne prehode, kot ga razvija EEA in je predstavljeno v naslednjih dveh ključnih poročilih agencije: • SOER 2020 iz decembra 2019 (https://www.eea.europa.eu/sl/highlights /stanje-okolja-v-evropi-2020), • Znanje za delovanje, oktober 2021 (https://www.eea.europa.eu/publications/ knowledge-for-action). Zaradi pomembnosti te nove baze znanja, ki se že upošteva pri pripravi strategij in programov za Evropski zeleni dogovor, nekaj temeljnih izhodišč in spoznanj predstavljam že sedaj. če v temeljih spremenimo sisteme, ki zadovoljujejo potrebe družbe, z globokimi spremembami v prevladujočih strukturah, praksah, tehnologijah, politikah, življenjskih stilih, mišljenju. Potrebni so trajnostni prehodi naših sistemov proizvodnje in potrošnje, povezanih z zadovoljevanjem naših potreb po energiji, mobilnosti, hrani, bivanju, ki so globinski vzrok okoljskih in podnebnih pritiskov. Potrebujemo paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja, v inovacijah in vizijah. EEA razvija kompleksno bazo znanja v podporo tem trajnostnim prehodom. Glede na poročila EEA cilja EU do 2050 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta" ne bomo dosegli, razen Doseganje potrebnih sprememb zahteva sistemske inovacije, ne zgolj postopnih izboljšav obstoječih tehnologij in sistemov, kot je razvidno iz naslednje slike: Izboljšave okoliške učinkovitosti IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 20 KOMENTAR In tehnološke inovacije morajo biti vpete v Tudi spodnje primere trajnostnih inovacij celostne inovacije sistemov, ki vključujejo na mobilnostnem področju povzemamo tudi socialne inovacije. po zadnjem evropskem okoljskem poročilu (SOER 2020, tabela 17.1): Postopne tehnološke inovacije Energetsko učinkoviti avtomobili na bencin afi dizel Radikalne tehnološke inovacije Baterijski električni avtomobili, motorna kolesa, alternativna goriva, avtonomna vozila Socialne ali vedenjske inovacije Souporaba avtomobilov, sprememba načina prevoza, telekonference, delo na daljavo, internetna maloprodaja Inovacije poslovnih modelov Storitve mobilnosti, souporaba avtomobilov, predelava vozit, souporaba koles Infra strukturne inovacije Intermodalni transportni sistemi, kompaktna mesta, integriran promet in načrtovanje rabe zemljišč V naslednji tabeli pa je pregledno politiki in vrednotenju (Tabela 7.1 v prikazano spreminjanje razumevanja poročilu EEA Knowledge for Action, okoljskih izzivov in razvoj pristopov k 2021). Karakterizacija Ključne funkcije V politiki od Pristopi politike (primeri) Pristopi in orodja za ključnih izzivov vrednotenje (primeri) Specifični Linearni vzročno- 70. let 20.stoletja Ciljno usmerjene politike in Podatkovni nizi, indikatorji posledicni, točkovni instrumenti za enkratno izvor, lokalni uporabo Razpršeni Kumulativni vzroki, 90. let 20. st. integracija politik, tržni DPSIR, podatkovni nizi, več izvorov instrumenti, ozavešča nje indikatorji, javnosti okoljski računi, obeti Sistemski Sistemski vzroki, 2. desetletja Skladnost politik, sistemska DPSIR, STEEPV, nabori medsebojno povezani 21. stoletja osredotočenost (npr. podatkov, kazalniki, izvori mobifnostni sistem), računi, na praksi temelječe dolgoročni in znanje, sistemsko večdimenzionalni cilji (npr. vrednotenje, sodelovanje cilji trajnostnega razvoja) deležnikov. predvidevanja (foresight) Trajnost nost Kot zgoraj; 90. let 20. st. in v Kot zgoraj; Kot zgoraj; nestanovitno, fokusu danes odprta upravljanje, post-norm al na znanost, negotovo, zapleteno, participativno, i no vira nje, usmerjeno v odziv, dvoumno (VUCA); eksperimentiranje sodelovalno nujno in v velikem obsegu Opomba: DPSIR = gorilniki, pritiski, stanje, vplivi in odzivi (drivers, pressures, state, impacts and responses); STEEPV = družbeni, tehnološki, ekonomski, okofjski, politični in vrednotni (social, technological, economic, environmental, political and values). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 21 KOMENTAR Novejši dokumenti o učenju za trajnostni razvoj že odražajo predstavljeni premik od obravnave ključnih izzivov kot specifičnih (v 70. letih prejšnjega stoletja) do sodobnega zavedanja o njihovi sistemski povezanosti in soodvisnosti, z ustreznimi premiki v politikah in vrednotenju, kar smo predstavili na konferenci IRDO 2022. Vodnik Učni cilji vzgoje in izobraževanja za cilje trajnostnega razvoja (UNESCO, 2017: http://unesdoc.unesco.org/images/0024/ 002474/247444e.pdf) opredeljuje ključne prečne kompetence za vse cilje trajnostnega razvoja kot: kompetenca sistemskega mišljenja, kompetenca predvidevanja, normativna kompetenca, strateška kompetenca, kompetenca sodelovanja, kompetenca kritičnega razmišljanja, kompetenca samozavedanja, integrirana kompetenca reševanja problemov. Prvo, sistemsko kompetenco, lahko med drugim opišemo kot sposobnosti analiziranja zapletenih sistemov in razmišljanja o tem, kako so sistemi vgrajeni znotraj različnih področij in na različnih ravneh. Kompetenca predvidevanja vključuje tudi sposobnosti ustvarjanja lastne vizije prihodnosti, ocenjevanja posledic ukrepov in za soočanje s tveganji in spremembami. Sposobnost razmišljanja o prihodnosti (»future thinking«) je v svojem prispevku še posebej obravnavala Anita Pirc Velkavrh iz EEA. Povezave z novo bazo znanja za trajnostne prehode so že na prvi pogled očitne tudi pri novem evropskem kompetenčnem okviru za trajnostnost, ki ga je predlagal Skupni raziskovalni center Evropske komisije (poročilo GreenComp, JRC, januar 2022). 12 kompetenc, potrebnih za zeleni prehod, so razvrstili v štiri področja: poosebljanje vrednot trajnostnosti, sprejemanje kompleksnosti in trajnostnosti, predvidevanje trajnostnih prihodnosti, delovanje za trajnostnost. Na konferenci IRDO 2022 smo navedene kompetence podrobneje obravnavali in povezali z aktualnimi slovenskimi projekti. Predstavljeni so bili prvi koraki projekta Podnebni cilji in vsebine v vzgoji in izobraževanju, financiranega iz sredstev Sklada za podnebne spremembe, ki so ga februarja letos začeli izvajati štirje javni zavodi na področju vzgoje in izobraževanja: Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Na konferenci so sodelovali Saša Kregar, Ivana Belasič, Nevenka Bogataj in Domen Uršič. ECO-SMART projekt, financiran v okviru Interreg programa Italia - Slovenija, pa se že zaključuje. O njegovih rezultatih in izkušnjah, pomembnih za izobraževanje o prilaganju na podnebne spremembe z uporabo eko-sistemskih storitev, je govorila Liliana Vižintin. V tem članku sem omenila le del prispevkov iz bogatega programa konference IRDO 2022. Novice o dogodku se objavljajo na spletni strani https://www.irdo.si/. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 22 IZOBRAŽEVANJA IRDO novosti PRIDOBITE CERTIFIKAT v letu 2022 VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 1.Potrebujete dodatno znanje, kako strateško vpeljati trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašo organizacijo, podjetje? 2. Želite pridobiti splošno razgledanost in osnovna znanja s tega področja? 3. Želite organizirati projektno skupino in delo znotraj organizacije ter pridobiti nova znanja, spoznati aktualne trende? Potem ste prava oseba za pridobitev IRDO certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. CERTIFIKAT VODJA ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETJA Vabimo vas, da pridobite strukturiran vpogled v področje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja, da boste to področje lažje vpeljali v svojo organizacijo. Pridobite Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tega je od leta 2016 dalje pridobilo že več kot 250 managerjev, strokovnjakov in mladih. Poglejte, kdo v Sloveniji ga že ima, pridružite se jim tudi vi! Trajnostni razvoj in družbena odgovornost sta postala glavna usmeritev svetovnih podjetij. Bodite na tekočem tudi vi. Več: www.irdo.si Prijave: info@irdo.si MESEC DATUMI IZBOR URE LETO 2022 DNEVI URA DOPOLDAN URA ZVEČER November " 10., 14., 17. in 24. 11. 2022 " 9.00-11.00 " 19.00-11.00 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 23 ZANIMIVO 20 PRIPOROČIL ZA PRIHODNOST NEFORMALEGA UČENJA, TRAJNOSTI, INKLUZIJE, PARTICIPACIJE IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA, ki so jih sooblikovali mladi iz Mest učenja. KAKO SE JE ZAČELO? V okviru projekta »Mladi sooblikujejo mesta učenja« smo v zadnjih dveh letih sodelujoči mladi, lokalni deležniki in partnerji Mest in Regij učenja (angl. »Cities of Learning«) v mednarodno raziskavo o učnih, socialnih in kariernih narativah mladih Evropejk in Evropejcev vključili več kot 600 mladih. Aprila 2022 smo nato 40 mladim omogočili udeležbo na mladinskem seminarju v Lorci (Španija), kjer so nadgradili rezultate raziskave. Nazadnje se je več kot 100 mladih, mladinskih delavcev, izobraževalcev, oblikovalcev politik in odločevalcev julija 2022 zbralo na mladinskem forumu v Magdeburgu (Nemčija), kjer so sodelovali pri ustvarjanju in potrditvi mladinskih političnih priporočil. Cilj priporočil je odgovoriti na izbrane izzive v okviru petih prednostnih tem, ki so jih izbrali mladi sami. Te so: • Neformalno učenje.: vedno več mladih opušča tradicionalne izobraževalne poti, pri čemer se mnogi namesto tega odločajo za neformalna učna okolja, ki pogosto niso priznana. • Trajnost: izzivi, ki jih v Evropi in po svetu prinašajo podnebne spremembe, ter pozivi k ukrepanju in odgovornosti mladih. • Inkluzija: nekateri mladi imajo manj priložnosti za učenje, ustvarjanje kariere in vključevanje v družbo zaradi težav, kot so revščina, slabi standardi izobraževanja in drugo. • Participacija: padanje zaupanja v demokratične institucije in procese ter potreba po novih oblikah participacije. • Duševno zdravje: napredek tehnologije in svetovna pandemija sta vplivala na duševno zdravje posameznikov. Udeleženci foruma, tako mladi kot starejši, smo skupaj ustvarili 20 priporočil, za katera menimo, da so bistvenega pomena in jih je potrebno v naslednjih 10 letih upoštevati. Trenutno jih zagovarjamo partnerji iniciative Mesta učenja in si tako aktivno prizadevamo ustvariti boljšo prihodnost za vse, a tega ne zmoremo sami. Za uresničitev teh priporočil potrebujemo podporo političnih odločevalcev v Evropi in širše. Zato pozivamo ključne deležnike na vseh ravneh izobraževanja, kot tudi podjetja, nevladne organizacije in odločevalce na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, da se nam pridružijo in omenjena priporočila čim prej podprejo in jih tudi implementirajo. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 24 ZANIMIVO PRIPOROČILA Priporočila, ki so pred vami, so oštevilčena z namenom boljše preglednosti in ne zato, ker bi bilo eno pomembnejše od drugega. Menimo, da so vsa naša priporočila enako pomembna in da jih je potrebno obravnavati celostno. A. Neformalno učenje Na priporočila je treba gledati celostno. A.1 Šole naj imajo vsak mesec vsaj en »dan neformalnega učenja«, ki ga izvajajo strokovnjaki, mladi ali drugi posamezniki z izkušnjami na tem področju. A.2 Pomembni deležniki v formalnem izobraževalnem okolju (odločevalci, učitelji, predavatelji, starši, prostovoljci in drugi) naj bodo bolje obveščeni o prednostih neformalnega učenja in imajo možnost povezovati se z vzorniki in strokovnjaki na tem področju. A.3 Podprite in zagotovite več raziskav o učinkih, koristih in namenih neformalnega učenja, da se ga lahko bolje razloži ključnim deležnikom (delodajalcem, staršem, učiteljem, prostovoljcem, predavateljem in drugim) in se ga ustrezno predstavlja širši javnosti. A.4 Lokalne oblasti naj zagotovijo vire za sodelovanje med nevladnimi organizacijami, šolami in drugimi partnerji in olajšajo dostop do njih. S tem ustvarjajo močnejšo in bolj celostno mrežo, v kateri lahko mesta in/ali države delujejo iz istega izhodišča. B. Trajnost Politična priporočila (oziroma zahteve). B.1 Zagotovite, da bodo posamezniki bolje obveščeni o prednostih trajnostnega načina življenja, da bodo lahko tako postali zagovorniki, skrbniki in aktivisti za prihodnost sveta. B.2 Od podjetij zahtevajte, da objavljajo natančne, standardizirane in splošno dostopne podatke o onesnaženju, ki ga povzročajo. Ta postopek je potrebno tudi neodvisno regulirati. Posameznike moramo opolnomočiti, da lahko na podlagi podatkov izvajajo pritisk na podjetja. B.3 Zagotovite, da so mladi bolje obveščeni o ključnih trajnostnih vprašanjih in da lahko dejavno sodelujejo pri oblikovanju odločitev, ki vplivajo na njihovo prihodnost. To vključuje teme, kot so krožno gospodarstvo, ozaveščanje javnosti, pridobivanje virov, potrošniške prakse in transport. B.4 Odločevalci morajo takoj ukrepati glede praktičnih in hitro rešljivih stvari, vključno z izvajanjem politik in praks na področjih, kot so: • hidroponsko kmetijstvo, • trajnostni ribolov, • pristopi ponovne uporabe in popravil, • dodeljevanje sredstev za prevoz samo zelenemu javnemu prometu, preusmeritev sredstev v manjše lokalne in trajnostne projekte ter podjetja. C. Inkluzija C.1 Ustvarjajte bolj specifične priložnosti za sodelovanje izključenih mladih (vključujoči dogodki in dejavnosti, učenje jezikov, omogočanje večje mobilnost za pridobivanje bistvenih življenjskih izkušenj). C.2 Lokalne in regionalne oblasti morajo zagotoviti vire za omogočanje varnih prostorov, projektov in dejavnosti za povezovanje skupnosti in za kulturne izmenjave, ki so na voljo ter so za njihove skupnosti pomembne in privlačne. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 25 ZANIMIVO C.3 Formalno izobraževalno okolje mora na aktiven način omogočiti varno mesto za razpravo o LGBTOIA+ temah, vključno z zagotavljanjem ustreznega usposabljanja za osebje, ki mladim omogoča svobodo izražanja. C.4 Ustvarjajte dostopne in vključujoče prostore in dogodke tudi za vse mlade invalide, in sicer s tem, da je zagotovljena podpora pri dostopu, na primer primerna fizična infrastruktura, osebni asistenti, tolmači znakovnega jezika in napisi v Braillovi pisavi. C.5 Odločevalci morajo nemudoma zagotoviti sredstva, s katerimi bo omogočila posebne priložnosti za integracijo mladih beguncev in priseljencev, da bodo ti postali del skupnosti. D. Participacija Na priporočila je treba gledati celostno. D.1 Upoštevanje in ukrepanje na podlagi mnenj in interesov mladih mora postati pravna zahteva za odločevalce na lokalni, regionalni, nacionalni in mednarodni ravni. Prav tako mora obstajati mehanizem za izpodbijanje odločitev z jasnimi časovnimi okviri ter postopki. D.2 Kampanje in priložnosti za vključevanje morajo biti zasnovane na način, da pritegnejo mlade, da jih dosežejo prek kanalov in lokacij, kjer se ti zadržujejo, ter da spodbujajo politično angažiranost. D.3 Odločevalci bi morali zagotoviti, da so na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ustanovljeni svetovalni mladinski sveti in parlamenti ter zagotoviti smiselno in učinkovito, ustvarjalno in starosti primerno demokratično priložnost za sodelovanje. D.4 Na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni morajo odločevalci zagotoviti trajnostno financiranje, da mladim na ta način zagotovijo možnost sodelovati v projektih in biti del mladinskega sveta ali parlamenta. E. Duševno zdravje E.1 Odločevalci morajo šolam zagotoviti sredstva, ki so namenjena vključevanju duševnega zdravja in zdravega načina življenja v formalno izobraževanje preko razvoja: • predmeta »zdravstvena vzgoja«, ki vključuje teme duševnega zdravja, ne-tekmovalne telesne aktivnosti, zdravega življenjskega sloga in prehrane, ter vključuje specialistično usposabljanje učiteljev za izvajanje le-tega okvira, • standardiziran okvir duševnega zdravja, ki ga institucije lahko uporabijo pri pisanju novih ali pri pregledu obstoječih politik in postopkov, • izobraževanja mentorjev (vrstniško) in šolskega osebja za duševno zdravje. E.2 Odločevalci morajo razviti ustrezne mehanizme pomoči za brezplačne storitve duševnega zdravja, vključno z: • izobraževanjem in pripravo izobraževalcev za temo duševno zdravje, ki v skupnostih delujejo poleg psihologov in zdravstvenih delavcev, • enostavnim dostopom do telefonskih številk, strokovnjakov in storitev za pomoč pri duševnem zdravju, • rednimi zdravstvenimi pregledi v šolah s strani psihologov in z možnostjo, da se učenci udeležijo usposabljanja za mentorje zdravja, • zagotavljanjem obstoječih publikacij za otroke in odrasle o tej temi. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 26 ZANIMIVO E.3 OdLočevaLci morajo prepoznati pomen duševnega zdravja in njegovo prepoznavnost. To Lahko storijo z: • nacionalnimi kampanjami za povečanje ozaveščenosti javnosti o duševnem zdravju, vključno s tiskom in medijsko dejavnostjo, z namenskimi dogodki (kot je svetovni dan duševnega zdravja) in z drugimi komunikacijskimi metodami, • povečanjem števila kadrov in zmogljivosti na način, da bosta študij in zaposLitev na področju duševnega zdravja dostopna in privLačna, • zagotavljanjem priznavanja kvalifikacij, povezanih z duševnim zdravjem in zagotavljanjem možnosti za opravljanje Le-teh. tipovejlorg Iz mreže Mesta in Regije učenja (angl. Cities of learning) in partnerskih organizacij iz Evrope so z nami delili rezultate projekta "Cities of k Learning: Youth co-design learning, civic and career pathways" in z željo raziskovanja priložnosti za morebitno sodelovanje v prihodnosti. Namen projekta je pritegniti, povezati in opolnomočiti mlade za sooblikovanje svojih učnih, socialnih in kariernih poti. V zadnjih dveh letih so: ■ več kot 600 mladih vključili v mednarodno raziskavo o učnih, socialnih in kariernih narativah mladih Evropejk in Evropejcev. ■ več kot 40 mladim omogočili udeležbo na mladinskem seminarju v Lorci (Španija) aprila 2022 in ■ julija 2022 zbrali več kot 100 mladih, mladinskih delavcev, izobraževalcev, oblikovalcev politik in odločevalcev na mladinskem forumu v Magdeburgu (Nemčija), kjer so sodelovali pri ustvarjanju in potrditvi 20 mladinskih poLitičnih priporočiL (gLej tudi priponko), za katera menijo, da so nujna in jih je treba obravnavati v naslednjih 10 Letih. Partnerji iniciative Mesta učenja in si aktivno prizadevajo ustvariti boLjšo prihodnost z mLadimi in za mLade. Vabijo vas, da podprete in uporabite ta priporočiLa, saj je deL priporočiL povezan s TEMAMI, ki jih obravnavate tudi sami pri svojem deLu. Za več informacij obiščite spLetno stran Zavoda TiPovej!. Vir informacij: TiPovej!. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 27 dobro; začneš' ; dan, je tale: ko se {Zbudiš, pomislili ne bi Mogel ta dan enemu človeku ppgi^esti veseiia.fc^MiBIHI Friedrich Nietzsche DOGODKI DRUŽBENA ODGOVORNOST V SLOVENIJI IN PO SVETU SUSTAINABLE ENTREPRENEURSHIP - DRIVER FOR GROWTH Doba 16. 11. 2022, 10.00 Academics, Lecturers, practitioners, entrepreneurs, and students - we kindly invite you to attend the 11th International Scientific Online Conference of DOBA Business School with a highly interesting and topical theme »Sustainable Entrepreneurship - Driver for Growth«. The theme of the conference reflects the mission of the DOBA Business SchooL. The main purpose of the conference is to disseminate research resuLts, share experiences and identify key issues, chaLLenges and barriers, with a speciaL focus on sustainabLe entrepreneurship, aLso covering management, marketing and economics. Our renowned guest speakers will cover the areas of entrepreneurial ecosystem growth, social entrepreneurship, family entrepreneurship and application of the concept of digital transformation in business. The conference will enable the exchange of ideas among academics, lecturers, practitioners, entrepreneurs and students from different countries, research fields and levels of academic careers, and open up opportunities to promote and further strengthen collaboration and networking. 16 November 2022, at 10.00 a.m. (CET) The participation at the ONLINE event is free of charge. Register HERE. PORTOROŽ YOUTH HEALTH FORUM YHO 27. - 30. 10. 2022 The aim of the Portorož Youth Health Forum 2022, is to empower and improve the skills of youth health professionals and youth workers by building their capacity on health prevention and promotion, research, networking, advocacy, campaigning and policy making. Dates: 27 - 30 October 2022 Place: Portorož, Slovenia Applications are now open! More information can be found here. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 29 DOGODKI 4 SREČANJA ZA KREPITEV KOMPETENC S PODROČJA DRUŽBENIH INOVACIJ Center Noordung I November 2022 - januar 2023 V sklopu projekta SEED, katerega cilj je zasnovati kompetenčni center za družbene inovacije, bomo Slovenski partnerji pod vodstvom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo vzpostavili nadgrajeno različico laboratorija za družbene inovacije za namen izmenjave znanja in ustvarjanja priložnosti za sodelovanje med podjetji, izobraževalnimi institucijami in javnim sektorjem. V sklopu aktivnosti bodo akterji lokalnega ekosistema lahko okrepili digitalne spretnosti, kreativnost in sposobnost skupnega reševanja družbenih izzivov. Projekt vključuje oblikovanje in izvajanje programa krepitve znanja in kompetenc za vključevanje družbenih inovacij v vsaki državi konzorcija. Program bo vključeval akterje družbenih inovacij in jih podpiral pri spodbujanju in izvajanju intervencij na področju družbenih inovacij, vključno z boljšo in učinkovitejšo uporabo sredstev ESS. Podprl naj bi oblikovalce politik, zlasti organe upravljanja ESS in druge javne institucije pri oblikovanju politik za spodbujanje in vključevanje družbenih inovacij. Vsem partnerjem in ključnim akterjem bo na voljo za podporo pri uporabi SEED orodij za skupno učenje in izmenjavo praks. Program zajema ključne teme povezane z družbenimi inovacijami, predstavljal bo dobre prakse in orodja, ki lahko podprejo oblikovanje, izvajanje in razširjanje dobrih praks, projektov in rešitev, ki spreminjajo družbo na bolje. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 30 Več o mednarodnih delavnicah in prijava: Capacity building - Seed (seedeuproject.eu) Slovenski partnerji SEED konzorcija pa bomo organizirali štiri srečanja za krepitev kompetenc na štirih različnih lokacijah po Sloveniji, da bi dosegli najpomembnejše ciljne skupine in deležnike. Vsako srečanje bo trajalo tri do štiri ure. Izbrane lokacije so regionalna središča, coworking prostori ali podjetniški inkubatorji. Glavni cilji nacionalnega programa za krepitev kompetenc so: - razširiti znanje in ozaveščenost o družbenih inovacijah v Sloveniji - razširiti orodja in vsebine projekta SEED - predstaviti in pridobiti komentarje in predloge o izvajanju pilotnega projekta (Digital SI lab) - vključiti nacionalne deležnike k prispevanju vsebin in izgradnji slovenskega kompetenčnega centra za družbene inovacije Na štirih srečanjih želijo razširiti ideje in rezultate projekta ter predstaviti zamisli nacionalnega pilota. Cilj je, da bi to priložnost izkoristili za začetek pridobivanja idej in povratnih informacij o zasnovi ideje kompetenčnega centra. S strani nacionalnih akterjev želijo prejeti povratne informacije o potrebah in pričakovanjih, ciljih in vizijah deležnikov, ki oblikujejo ekosistem socialne ekonomije in družbenih inovacij v Sloveniji. Več informacij lahko pridobite TUKAJ. DOGODKI 6 MEDALJ VREDNOSTI Nastja Mulej 9- tedenska spletna delavnica Najbolj interaktivna spletna delavnica, ki bo vašemu teamu pomagala do zmage! Organizacije prepogosto ne morejo izraziti osnove za svoje odločitve. Posledično ljudje morda ne bodo opazili in razrešili sporov v vrednostih, ki negativno vplivajo na zaposlene, organizacijo, stranke, odnose v skupnosti in še več. Do zdaj ni bilo konkretnega načina za oceno vpliva odločitve na naše poskuse ustvarjanja in zaščite vrednosti. Ko lahko zaposleni skenirajo, prepoznajo in dajo prednost vrednostim, postanejo ključni partnerji za rast vašega podjetja. 6 medalj vrednosti dr. Edwarda de Bono, zbranih v 9-tedenski spletni delavnici. Več informacij na: https://www.nastjamulej.com/sest- medalj-vrednosti-o-delavnici/ POGOSTO ZASTAVLJENA VPRAŠANJA NA PODROČJU ZDRAVJA IN VARNOSTI PRI DELU Inšpektorat RS za delo 5. 10. 2022, 12. 10. 2022, 19. 10. 2022, 26. 10. 2022 10.00 - 10-40 Na Inšpektoratu za delo ugotavljajo, da veliko delodajalcev nima ustreznih informacij glede zakonodaje, ki ureja varnost in zdravje pri delu, zato že 5 let brezplačno informirajo delodajalce o njihovih zakonskih obveznostih. To izvajajo v okviru projekta Odpravimo konflikte na delovnem mestu, ki se konča novembra 2022. Do leta 2020 so imeli BREZPLAČNA predavanja v živo po celi Sloveniji. Trenutno izvajajo t.i. webinarje zaradi vsem znane situacije. Izkoristite to odlično priložnost, ki jo imate še nekaj mesecev na voljo. Vsako dodatno znanje pride prav, pa še nič vas ne stane (razen nekaj minut časa, čas je denar, hmmm mogoče pa vas stane, no v vsakem primeru ne škodi). Program: 10:00 - 10:40 mag. Mladen Markota, dr.med. itd. - odgovori na najpogostejša vprašanja, ki jih delodajalci zastavljajo Inšpektoratu za delo. Več informacij najdete TUKAJ. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 31 DOGODKI GOSPODARSTVO BLAGINJE IN OBNOVLJIVA RAST V SLOVENIJI, EVROPI, SVETU ZRS 12. 10. 2022, 10.00 - 12.00 Evropski zeleni dogovor je velikopotezen načrt, da bo EU do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Ob tem bo zaščitila, ohranila in krepila naravno bogastvo EU ter varovala zdravje in dobro počutje državljanov pred okoljskimi tveganji in vplivi. Na podlagi modela obnovljive rasti, ki planetu vrača več, kot mu jemlje, določa okoljske prednostne naloge. Zeleni dogovor je hkrati sestavni del strategije za izvajanje Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja, predstavlja pa tudi rešilno bilko za izhod iz pandemije COVID-19 in drugih kriz, kot sta energetska in prehranska. Tako tudi Osmi okoljski akcijski program kot del zelenega dogovora določa dolgoročni prednostni cilj EU: »... da bodo najpozneje do leta 2050 ob upoštevanju omejitev našega planeta ljudje dobro živeli v gospodarstvu blaginje, kjer se nič ne zavrže, kjer je rast obnovljiva, kjer je dosežena podnebna nevtralnost v Uniji ter kjer je raven neenakosti znatno zmanjšana.« Blaginja vseh prebivalcev je tudi ključni del vizije Slovenije, izražene z besedami: »Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove.« V strategiji je ekološki odtis vključen med vodilne kazalce za spremljanje stanja rabe naravnih virov s ciljem njegovega znižanja za 20 odstotkov do leta 2030. Prijava: Prijava je obvezna za vse udeležence, kotizacije ni. Prijava na dogodek je na POVEZAVI Rok za prijavo: 7. oktober ali do zapolnitve prostih mest. Dogodek bo potekal na Univerzi v Mariboru in se bo v živo predvajal na spletni aplikaciji Zoom. Dogodek bo potekal v angleščini. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 32 ZANIMIVO ZAKLJUČEK PROJEKTA ORODJA ZA UČENJE - ORODJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Zelena Istra Prizadevanja za trajnostni razvoj, to je za dolgoročno, medgeneracijsko, medsektorsko in čezmejno odgovoren odnos do okolja, narave in družbe, so po svoje že stara, hkrati pa vse bolj aktualna. Združeni narodi so opismenjevanju za trajnostni razvoj posvetili desetletje med letoma 2005 -2014 (UN DESD). Evropska komisija ZN za Evropo (UNECE) je svojo regionalno Strategijo izobraževanja za trajnostni razvoj pripravila že leta 2005. Znanje za sodelovanje v procesih trajnostnega razvoja pod vplivom podnebnih sprememb pridobiva pomen in se krepi. Junija bodo tri partnerske nevladne organizacije, Zelena Istra iz Pule, Legambiente Lombardia Onlus iz Milana in IPoP iz Ljubljane uspešno zaključile projekt Tools for Learning - Tools for Sustainable Development, ki so ga izvajale s podporo programa ERASMUS+. Cilj projekta je bil okrepiti sposobnost partnerskih organizacij za inovativno delo z mladimi na področju trajnostnega razvoja (treningi za partnerje), sestaviti zbirko orodij za razvoj veščin in znanja za trajnostni razvoj (priročnik) ter prispevati k opolnomočenju mladih za to, da povedejo k spremembam za trajnostni razvoj (delavnice). Organizacije so glede na svoje poslanstvo in prakso v projektu izpostavile tri vsebinske vidike trajnostnega razvoja: ravnanje z odpadki, podnebne spremembe in urejanje prostora. Partnerske organizacije so tako najprej okrepile svoje znanje in veščine za delo z mladimi z izmenjavo izkušenj na treningih za partnerje. Vsaka od partnerskih organizacij je tako leta 2021 organizirala tridnevni trening, s katerim je na interaktiven način predstavila svoje vsebine in načine ozaveščanja in širjenja znanja za trajnostni razvoj. Partnerji so v procesu spoznali tudi lokalne/nacionalne posebnosti soočanja nevladnih organizacij z izzivi trajnostnega razvoja in dela z mladimi. IPoP je v svojem seminarju za trening partnerjev izpostavil trajnostno urejanje prostora in predstavil svoje raznolike izkušnje z neformalnim izobraževanjem o trajnostnem urejanju prostora. Partnerjem smo predstavili tako podrobnosti iz programov, ki smo jih razvili za delo s šolami (Delavnice za šole, Informator za učitelje) kot Berilo za trajnostni razvoj in orodja s katerimi vključujemo mlade in druge skupine prebivalcev v procese trajnostnega urejanja prostora. Posebej smo izpostavili aktivnosti, ki jih izvajamo z spreminjanje potovalnih navad in aktivne mobilnosti. V priročniku Orodja za učenje - orodja za trajnostni razvoj je zbranih osem orodij, s pomočjo katerih si lahko učitelji in mladinski delavci pomagajo pri učenju in na vključujoč način razvijajo znanje in veščine mladih. Vsako od orodij, med njimi simulacija globalne podnebne konference, kuhanje z ostanki hrane in urbani sprehod, je najprej postavljeno v vsebinski kontekst in podprto z izvedbenimi napotki, tudi načini preverjanja znanja in grobim opisom usvojenih znanj. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 33 ZANIMIVO ZAKLJUČEK PROJEKTA ORODJA ZA UČENJE - ORODJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Zelena Istra Partnerske organizacije so vsebino priročnika testno predstavile učiteljem in mladinskim delavcem, ki so vsebino ocenili kot zanimivo. Priročnik je od julija 2022 na voljo v tiskani in elektronski različici v jezikih vseh treh partnerskih organizacij (HR, IT, SI) in v angleščini. Vsaka od organizacij je s pomočjo delavnice za mlade preverila eno od novih orodij, ki jih je spoznala preko drugih dveh organizacij v projektu. IPoP je v sodelovanju s Pekarno Magdalenske mreže in mladimi aktivisti iz Maribora preveril Simulacijo podnebne konference. Orodje se je izkazalo za izredno zanimivo, mladi so se odlično vživeli v vloge predstavnikov držav in pogajalcev za zmanjševanje ogljičnega odtisa in za obvladovanje dviga temperatur za največ 2 stopnji Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Vir informacij: IPoP iz Ljubljane ZELI (SIRA IP P Co-funded by Ih« Erasmus* Programme of Ihe European Union IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 34 GREENTEAM GREENTEAM - EDUCATION FOR CLIMATE AND ECOLOGICAL EMERGENCY is an Erasmus + funded project under the Key Action 2: Cooperation partnerships in vocational education and training. Project timeline: 1. II. 2021 - 31.10.2023 The GreenTeam project aims at building knowledge, skills and attitudes in the field of climate change and sustainable development. GreenTeam envisages popularization of modern, innovative e-learning methodology and tools to raise participants' competences related to ecology and providing educators and teachers with appropriate tools for working with youth. PROJECT TEAM: The coordinator of the project: Stowarzyszenie EURO-LIDER from Poland (https://euro-lider.eu) Contact: krzysztof.ceglowski@euro-lider.eu The partners: Valencia Inno Hub (Spain) http://valenciainnohub.com Center for education and innovation r INNOVED (Greece) https://www.innoved.gr Consorzio Materahub - Industrie culturaii e creative (Italy) https://www.materahub.com Univerza v Mariboru (Slovenia) https://www.um.si greenteam TVie European Commission support lo/ tie [xoducbon ol tfjis fjuuJtoaiicrt ifocK nut cansiifuto art aniysdmejii iif (île èuiiA'îiîï i'/tticfl rwieets (Tie veil's anJy at iha ¡rurfiors. and the CtMimfssM)r> tamol bt /jew respunsJbfo lor any usf Mifcrt rray to matte olilie mloimaUon contained ifwißn. Co-funded by the European Union tj-äBTTiLfs ' KA2 - CDijperaijDri .irncnq organisations Find iistrtmicinE. KA250-VET - Coopiraiidn psrtri rshi 5 • VDcalional fcduc alien niid tramps Ayeemwi N" £C'2i-i-fLtii-KAiis-vt:-(JDtiaj0ios reenteam.um.si E3 DOBRA PRAKSA ODGOVORNI DO OKOLJA, DRUŽBE IN KORPORATIVNEGA UPRAVLJANJA V Novi KBM se zavedajo vloge, ki jo imajo kot pomembna sistemska banka v Sloveniji. Odločeni so, da bodo še naprej ravnali odgovorno v odnosih z deležniki, pri upravljanju svojih vplivov na okolje ter zagotavljanju najvišjih standardov upravljanja. Lani so uspešno začeli s celovitim programom ESG, ki se izvaja po vsej Skupini Nove KBM, njihova prizadevanja, s katerimi soustvarjajo boljši svet, pa so sedaj povzeli tudi na spletni strani banke https://www.nkbm.si/esg, kjer je na voljo pregled vseh aktivnosti, ki jih na področju ESG izvajamo v banki. Strategijo ESG med drugim uresničujejo tudi z bančnimi produkti in storitvami, ki imajo pozitiven vpliv na okolje. Strankam ponujajo storitve in produkte, ki jih lahko sklenejo ali uporabljajo brez papirja ali z omejenim obsegom papirja, so energetsko učinkovite in povzročajo manj oz. minimalne emisije. S spodbujanjem trajnostne mobilnosti zmanjšujejo tudi lasten ogljični odtis: zaposlenim v Ljubljani in Mariboru so za brezplačno izposojo na voljo kolesa, od junija naprej pa je za službene poti na voljo tudi 6 električnih vozil. Njihova zaveza je, da bodo do konca letošnjega leta ogljični odtis banke zmanjšali za 7 %, zaradi česar bodo z električnimi vozili zamenjali 20 % njihovega voznega parka. Vir informacij: Nova KBM d. d. Na strehi poslovne stavbe v Mariboru so postavili urbani čebelnjak, ki je postal udoben dom petim čebeljim družinam, v njegovo neposredno bližino pa so nasadili tudi medovite rastline, ki čebelam zagotavljajo kvalitetno hrano. V Novi KBM so z ESG strategijo zavezani povečevati tudi lastno energetsko učinkovitost - v poslovni stavbi RCA Tezno v Mariboru so letos uvedli sistem učinkovite rabe energije za potrebe ogrevanja in hlajenja, zamenjali žaluzije ter večji del obstoječe razsvetljave zamenjali z energetsko varčnejšimi LED-lučmi. Vse navedene aktivnosti so sestavni del naše ESG strategije, z njimi pa ustvarjajo trajnostne odnose z našimi zaposlenimi, strankami, poslovnimi partnerji, gradijo skupnost in skrbijo za okolje. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 36 ZANIMIVO RAZVIJANJE SREBRNE EKONOMIJE IN POVEZANI VLADNI ORGANI ZA SENIORJE DOKUMENT O STALIŠČU ■ Svetovno omrežje združenj in omrežij: Upokojenci razvijajo srebrno ekonomijo M* ê V okviru Svetovnega omrežja združenj in omrežij: Upokojenci razvijajo srebrno ekonomijo (Global Network of Associations & Networks: Retirees Developing Silver Economy) so sestavili in objavili Dokument o stališču v zvezi z razvijanjem srebrne ekonomije in povezanimi vladnimi organi za seniorje v angleškem jeziku. Dokument o stališču je nastajal postopno na podlagi razprav na treh Zoom sestankih članov omrežja v letu 2022 (16. februar, 6. april in 1. junij); programi in seznami udeležencev so objavljeni. Dodatno so iskali, proučili, izbrali in uporabili relevantna objavljena e-gradiva (članki, poročila, znanstveni članki). Povezave do e-publikacij so objavljene na spletni strani. Podpisniki dokumenta so v naslednjih državah: Albanija, Avstrija, Belgija, Bocvana, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Kitajska, Madžarska, Malezija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Severna Makedonija, Slovaška, Slovenija, Švica, Wales, Združene države Amerike. Seznam podpisnikov (Signatories List) je objavljen. Podpisniki v dokumentu nakazujejo pomen upoštevanja štirih vidikov sodelovanja za učinkovito in uspešno razvijanje srebrne ekonomije: IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 37 OMREŽJE. Potrebno je svetovno omrežje združenj in že obstoječih omrežij, ki se ukvarjajo s temo aktivnega staranja. Kot je razvidno iz objavljenih gradiv, delujejo znotraj držav in med državami, a precej nepovezano in predvsem organizacijsko in glede na njihovo vlogo precej nehomogeno. Zato ni mogoče poznati in se učiti o dobrih izkušnjah drugih. Z e-sodelovanjem, ki ga omogoča internet, je mogoče v najkrajšem možnem času pospešiti izmenjavanje dobrih praks in tako zagotoviti želene e-rešitve, ki so skladne s potrebami in možnostmi starejših (senior centricity). Zagotavljanje povezljivosti spletnih strani (websites interlinking) se zdi bistveno. SREBRNA EKONOMIJA. V dolgoživi družbi je potrebno organizirano povezovanje starejših (od 55 let), da bodo lahko živeli po svojih potrebah in željah ter še dolgo prispevali k razvoju posameznika, njegove družine in celotne družbe. Delež teh ljudi v populaciji je že zdaj velik, v naslednjih desetih letih pa bo še večji. Družba dolgoživosti je velik dosežek človeštva, ki je rezultat niza ugodnih dejavnikov v zadnjih desetletjih (zdravstvo, prehrana, življenjski slog). Srebrna ekonomija vključuje vse, kar zadeva ljudi, starejše od 55 let. ZANIMIVO Samo glede na število vemo, da se giblje okoli 20% bruto nacionalnega proizvoda. Ne bo nastala sama od sebe; potrebno jo je vzpostaviti in organizirati. MINISTER SENIORJEV. V vsaki državi je potreben minister seniorjev, ki organizira razvoj srebrne ekonomije in povezuje prizadevanja drugih zadevnih ministrov za večanje blaginje seniorjev in izrabljanje njihovega prispevka k razvoju družbe. SVET SENIORJEV. Pri vladi ali parlamentu je potreben svet seniorjev kot posvetovalni organ. Svet seniorjev je lahko vzpostavljen na ravni države, regije ali občine. Podpisniki Dokumenta o stališču se zavezujejo, da bodo razširjali ta dokument med ustreznimi lokalnimi organizacijami; sodelovali v akcijah, ki prispevajo k uresničevanju navedenih idej in predlogov; spodbujali in se vključevali v čezmejno e-sodelovanje; spodbujali dogodke, ki podpirajo dejavnosti tega omrežja, kot tudi rast števila skupin v omrežju; objavljali ugotovitve o ukrepih za uresničitev teh idej in predlagali nove ukrepe na podlagi pridobljenih izkušenj. Nekateri podpisniki so Dokument o stališču, ki je objavljen v angleškem jeziku, prevedli v svoj jezik. Prevodi so kot priponke objavljeni na spletni strani (Links to Position Paper in National Language). Koristno je, da se Dokument o stališču objavi v čim več nacionalnih jezikih, da ga bo prebralo čim več oseb v državi. Ker gre za strateški dokument, bo to pripomoglo k pripravljenosti čim več ljudi, da pomagajo pri akcijah za uresničevanje predlaganih usmeritev. Srebrna ekonomija zadeva vse več ljudi različnih poklicev in veliko organizacij vseh vrst ter zahteva sodelovanje različnih starostnih skupin v vseh državah. Za skupne pojme pa uporabljajo različne besede, kar otežuje sporazumevanje. Stališče v nacionalnem jeziku bo prispevalo k poenotenju nekaterih pojmov, ki so temeljnega pomena za poenotenje predstav o sestavinah srebrne ekonomije. Na primer besede stari, starejši, seniorji, za katere dokument predlaga "seniorji". Ali pa imenovanje ministra seniorjev ali ministra za seniorje, za katerega je predlog "minister seniorjev". Podobno tudi za svet seniorjev kot najboljši izraz med mnogimi možnimi. Vljudno vabijo, da pri teh prizadevanjih sodelujete. Ta akcija je prvi prispevek omrežja k letošnjemu proslavljanju 1. oktobra -Mednarodnega dne starejših oseb 2022 (International Day of Older Persons on October 1). Luigi Campanella in Jože Gričar Koordinatorja, Global Network of Associations & Networks: Retirees Developing Silver Economy Dr. Luigi Campanella, Professor Emeritus, Sapienza University of Rome, Italy Predhodni generalni sekretar, European Association of Professors Emeriti - EAPE Generalni sekretar, Italijanska sekcija EAPE Luigi.Campanella@UniRoma1.it Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru, Slovenija Tajnik, Professors Emeriti Network Tajnik, eSeniors 55+ Network Joze.Gricar@UM.si IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 38 DOBRA PRAKSA NOVA KBM PREJELA CERTIFIKAT GREEN STAR IN SE UVRSTILA MED ZELENE VODITELJE V Novi KBM, eni največjih bank v Sloveniji, se zavedajo svoje odgovornosti in odločeni so, da bodo še naprej ravnali odgovorno v odnosih z deležniki pri upravljanju svojih vplivov na okolje ter zagotavljanju najvišjih standardov upravljanja. Verjamejo, da so v preteklem obdobju na podlagi naših zavez v poslovanje uvedli veliko dobrih trajnostnih praks, hkrati pa si z ambicioznimi cilji začrtali našo prihodnjo ESG pot. Ponosni so, da je Nova KBM uspešno pridobila certifikat Green Star za leto 2021 z oceno štirih zvezdic, kar jo uvršča v kategorijo »zeleni voditelj«. Mednje sodijo podjetja, ki imajo trajnost močno vpeto v poslovno strategijo, vpeljava trajnostnih rešitev kaže rezultate, podjetje pa za doseganje podnebne nevtralnosti sodeluje z različnimi deležniki. Izdajatelj certifikata, Partnerstvo za trajno gospodarstvo (CER), je prepoznal njihov napredek in ugotovil, da Nova KBM že dlje časa stopa po poti zelene preobrazbe, ima zastavljene cilje in ukrepe za trajnostno poslovanje ter podnebno ukrepanje. »Certifikat Green Star potrjuje, da so na pravi poti; da uvajajo, glede na sektor, katerega del so, smiselne in učinkovite ukrepe. Na podlagi poročila, ki so ga prejeli, so potrdili tudi njihove cilje in zaveze na področjih, na katera se bodo osredotočili v prihodnje. Vir informacij: Nova KBM d. d. V Novi KBM so na dosežek ponosni, hkrati pa njih to priznanje za uspešnost na poti zelene preobrazbe dodatno motivira in nalaga odgovornost, da so v prihodnje pri zastavljanju lastnih ESG ciljev še ambicioznejši,« je ob prejemu certifikata Green Star povedal direktor Sektorja marketing in komuniciranje Jure Bračko. Certifikat Green Star predstavlja oceno poslovanja banke na področju trajnostnega poslovanja in podnebnega ukrepanja, temelji pa na mednarodnih okvirjih in standardih za trajnostno poročanje ter EU zakonodaji. Ocenjuje vpliv dejavnikov upravljanja, okolja ter družbe na podjetje in odtis ter vpliv podjetja na okolje, podnebje in družbo. Podrobnejše informacije o ESG aktivnostih v Novi KBM so dostopne na njihovi spletni strani https://www.nkbm.si/esg. GREEN STAR 2021 CERTIFIKAT za trojnostno poslovanje In podnebno ukrepanje /y\ /Tn m IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, it. 7/XV, september 2022, str. 39 AKTUALNO Kampanja Kupujem odgovorno Etika, d.o.o. Kupujem odgovorno je kampanja za ozaveščenost kupcev in ponudnikov izdelkov in storitev, da imajo pomemben vpliv na zdravje ljudi in okolje. Skoraj vsak človek je tudi kupec in od tega, kaj kupuje in po čemu povprašuje, je odvisno, kaj bo na policah trgovcev. Tudi to je njihova družbena odgovornost. Seveda velja tudi obratno - na kupce in njihovo zdravje vplivajo tudi proizvajalci in ponudniki. Kampanja je nastala 13.10. 2017 na dnevu socialne ekonomije v okviru drugega dne 3. festivala Ko dvignem sebe, dvignem Maribor (www.kodvig.si) in se angažirala pri promociji ankete Ali si odgovoren potrošnik leta 2018 in 2019. Odziv na anketo je bil dober - zbrala je preko 800 odgovorov in tako pokazala, da obstaja zavedanje in interes po zdravi ponudbi socialnih, družbeno odgovornih in trajnostnih podjetjih, dobaviteljih njihovih zdravih izdelkih. Prva trgovina z blagovno znamko #Kupujem odgovorno Zelena japka je odprla vrata 9. maja 2019 v Mariboru, sicer tudi prva trgovina brez plastične embalaže v Mariboru in druga v Sloveniji. Drugo trgovino #Kupujem odgovorno smo odprli 18. maja 2019 v prostorih KNOF Skupnosti na tržnici KRŠKO kot prvo trgovino brez plastične embalaže v Posavju. Oktobra 2019 je svoja vrata odprta že tretja trgovina z blagovno znamko Kupujem odgovorno, odgovorna trgovina Natura na Gosposvetski 7 v Ljubljani. Na sejmihi uspešno deluje Kupujem odgovorno s skupnimi nastopi članov na stojnicah (sejem Green Gornja Radgona, sejem Altermed Celje...). Od leta 2022 organiziramo sejme Kupujem odgovorno na Mali tržnici na Dominkuševi 5 v Mariboru in drugod. Kupujem odgovorno je blagovna znamka Zadruge socialne ekonomije Slovenije, društva Pupillam, podjetja Etika d.o.o. ter vseh članov in simpatizerjev, ki zagovarjajo odgovorno nabavno-prodajno verigo, odgovorno potrošništvo, prodajo brez plastične embalaže za enkratno uporabo in druga načela kampanje. Člani lahko koristijo sledeče ugodnosti: - Objava logotipa na spletni strani www.kupujemodgovorno.si z linkom na njihovo spletno stran. - Soustvarjanje strokovne vsebine na spletni strani www.kupujemodgovorno.si - Eno brezplačno udeležbo na sejmu Kupujem odgovorno na Mali tržnici v Mariboru - Velik popust pri sodelovanje na stojnicah na sejmih in v trgovskih centrih v kotičku "Kupujem odgovorno". - Popust na oglaševalske storitve: 50% pri objavi v e-katalogu, 35% pri upravljanju družbenih omrežij, 1-7% za oglaševanje v različnih medijih, organizacija dogodkov. - Prednostno udeležbo na različnih dogodkih kampanje Kupujem odgovorno v primerih zasedenosti. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 40 AKTUALNO Več na www.kupujemodgovorno.si. Festival jabolk, kostanja 4.10.2022 Članstvo v kampanji Kupujem odgovorno je prostovoljno in se lahko kadarkoli prekine. Član lahko postane vsaka etično, družbeno odgovorno ali socialno podjetje in organizacija, ki izpolnjuje kriterije Kupujem odgovorno (link na kriterije). Pod enakimi pogoji lahko član postane tudi posameznik. Letna članarina za podjetja in organizacije je 50€ letno, za posameznike 30€. Članstvo prične z dnem podpisa pristopne izjave, ko mora biti tudi poravnana članarina. Članstvo se lahko prizna tudi na podlagi dogovora v primeru, da bodoči član prispeva storitve, ki jih potrebujejo ustanovni člani oz. njihove organizacije za delovanje kampanje Kupujem odgovorno. Članstvo prične z dnem podpisa pristopne izjave, ko mora biti tudi poravnana članarina... Festival aronije in asimine 1.10.2022 V soboto, 1.10.2022 bo od 10. do 14. ure potekal Festival aronije in asimine. Kaj lahko pričakujete? BREZPLAČNA predavanja renomiranih strokovnjakov, ki nam bodo predstavili, zakaj je pomembno, da podpiramo ekološko kmetijstvo, prednosti uživanja aronije, značilnosti kraljice sadja asimine, pa še kaj.. Program: - 10:00 začetek in pozdravni nagovor gospe Iris Magajna, predsednice društva Pupillam - 10:15 predavanje na temo ekološkega kmetijstva, dr. Tamara Korošec, KGZ Maribor - 10:40 predavanje na temo asimine, dr. Andrej Hanzlowsky, univ. dipl. kem. - 11:00 predavanje na temo aronije: Žan Voglar, mag. kmet., KGZ Maribor - 11:30 druženje, prodaja in pokušina izdelkov iz aronije, asimin ter drugih pridelkov EKO kmetije SEN. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 41 in mošta Spletna stran www.kupujemodgovorno.si in dogodki na Mali tržnici na Dominkuševi ulici v Mariboru so nastali tudi ob podpori Regionalnega stičišča NVO Podravje. Na Mali tržnici tako nastaja info točka trajnostnih izdelkov in storitev za širšo javnost. Najem prodajnega prostora na torkovih tržnicah na lokaciji Mala tržnica brezplačno omogoča Mestna občina Maribor, Mestne nepremičnine, Mariborske tržnice. Soorganizatorji dogodkov Kupujem odgovorno na Mali tržnici so društvo Pupillam, zero-waste trgovina Zelena Japka, Etika d.o.o. - podjetje za etično oglaševanje in projekte, Zadruga socialne ekonomije Slovenije in Mariborske tržnice-Mestne nepremičnine. V torek, 4.10.2022 bo ob 13:30 do 17:00 potekal Festival jabolk različnih ponudnikov. s stojnicami Program: - 13:30 pogovor o draginji in samooskrbi - delavnica smutijev - 15:00 Pečeni kostanji in mošt - Mariborska kolesarska mreža: - popravila koles, živa glasba - anketa Klima moje soseske - velika ponudba jabolk in naravnih izdelkov - glasovanje participativni proračun MOM Kontakt: Sandra Zemljič, sandra@etika.si, 040 701-017 AKTUALNO Kupujem odgovorno v Europarku Maribor 22.11.2022 Kampanja Kupujem odgovorno bo sklenila sezono torkove ponudbe na stojnicah Male tržnice s prireditvijo »Kupujem odgovorno« v mariborskem nakupovalne središču Europark v torek, 22.11.2022. Od 9. ure naprej bodo na voljo stojnice ponudnikov zdravih lokalnih izdelkov brez plastične embalaže, gensko spremenjenih organizmov, etične nabavno-prodajne verige, od 17. do 19. ure pa bo na odru pred Hervisom ozaveščevalno-zabavni program na odru s Slavcem L. Kovačičem in njegovimi mladimi talenti ter drugimi nastopajočimi. Kontakt: miro.mihec@etika.si, 041 710-277 Svoj interes po sodelovanju v kampanju Kupujem odgovorno oz. postati član pošljite z e-mail sporočilom na zdravo@kupujemodgovorno.si ali pokličite 041 710-277. Pripravil: Miro Mihec, so-organizator kampanje Kupujem odgovorno Izjava družbene odgovornosti Družbena, odgovornost je zAvect podjetja* Družbena odgovornost je naša odgovornost do družbe, ki izhaja iz. naše osebne odgovornosti Certifikat #KJPUJEM ODGOVORNO Kupujem odgovorno je sta.*\de-rd hA področju odgovornega fotročtvČtvA. Deležniki kampanje lahko v procesu sodelovanja fin fjobrsževanja pridobijo Certifikat Kupujem odgovorno, ki ga al:ko uporabljajo na embalaži svojih izdelkov, na svoji spletni strani in trgovine, v imenu ali izložbi fizične trgovine. Deklaracija Kupujem odgovorno kot predhodna stopnja certifikata Q keramikacerrter.com ^^ le p Icajt I, si/, JcJ ek I ara cija - ku p ujem -oclgovoi n o IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 42 Najbolj dragocen in pomemben vir v vašem podjetju ni vaša poslovna zgradba, temveč ljudje, ki v njej delajo. Zato je za uspešno poslovanje pomembno imeti uspešno ekipo. Pojdite v korak s časom pri skrbi za svoje zaposlene in združite ljudi, aktivnosti in tehnologijo na enem mestu -z Intrix HRM - enostavnim, preglednim in prilagodljivim sistemom za spremljanje in razvoj talentov. Popolna informacijska podpora pri delu z zaposlenimi Poslovite se od ročnega vpisovanja podatkov, dolgih preglednic in si olajšajte proces upravljanja zaposlenih. Intrix HRM je sistem, ki se bo prilagodil vašim potrebam in pomagal avtomatizirati obsežne kadrovske procese na enostaven način. Prednosti, ki jih Intrix HRM ponuja: 1.Popoln pregled nad podatki vaših zaposlenih, dostopen kjerkoli in kadarkoli 2.Poenostavljen proces iskanja in izbora kandidatov za zaposlitev 3.Enostavno oddajanje in potrjevanje zahtevkov za odsotnosti, dokumente, izobraževanja in opremo 4. Lažje in pregledno upravljanje z izobraževanji 5.Jasen prikaz organizacijske strukture z organigramom 6.Priprava, generiranje in podpisovanje dokumentov na klik 7.Zmanjšanje operativnega kadrovskega dela in s tem možnost, da se čas nameni strateškim HR temam. Prepoznavanje talentov in razvoj kompetenc je ključnega pomena! Priprava dokumentov, izračuni delovne dobe ali letnega dopusta še nikoli ni bila lažja kot s sistemom Intrix HRM. Čas, ki ste ga prej porabili za iskanje informacij v papirni dokumentaciji, za "ročno" pripravo dokumentov - izračune ali odobritve -, lahko sedaj namenite pomembnejšim strateškim HR temam, kot so npr. ohranjanje ključnih kadrov, razvoj talentov in izboljšanje zadovoljstva kolektiva. Zaposleni so zadovoljni, kadar delovno mesto podpira njihove potenciale, jim pomaga k razvoju novih kompetenc in spodbuja k napredku. Intrix HRM vam omogoča zaposlovanje in selekcijo kadrov, uvajanje novih sodelavcev, spremljanje razvoja zaposlenih, spremljanje uspešnosti ter analitiko in pripravo poročil za kadrovnike. HRM sistem Najboljša pot do sanjske ekipe sodelavcev Preizkusite 30 dni brezplačno. www.intriK.sj/hrm IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 43 KOMENTAR KAKO SI ZAGOTOVITI HRANO ZA DANES IN V PRIHODNOSTI? PREHRANSKA (NE)VARNOST? PREHRANSKA VARNOST NA NIVOJU DRŽAVE, GOSPODINJSTVA IN LOKALNE SKUPNOSTI, JE LAHKO SAMOOSKRBA DEL REŠITVE? Ekoci (vir infomacij) V iskanju odgovorov aLi smo Lahko prehransko varni za prihodnost v primeru nepredvidenih razmer na trgu in dokaj verjetnem pomanjkanju semen, živiL, krmiL za živali in hrane, zagotovil o brezskrbni prihodnosti ni biLo. KoLiko odstotkov smo Lahko prehransko varni v primerih motenj na trgu - brez uvoza samooskrbni -podatki o tem ne obstajajo. Prikazane dobre prakse na posvetu, ki samooskrbo in oskrbo na LokaLni skupnosti in na ravni gospodinjstva udejanjajo v praksi navdihujejo. Birokracija in neupoštevanje reaLnih dejstev in potreb ter pobud Ljudi iz terena, nereaLna projekcija svetovnih razmer in ne - ukrepanje v prid večje prehranske varnosti, preveč birokracije in prednostno umeščanje muLtinacionaLk pred sLovenskimi interesi ovirajo našo prehransko varnost, so ugotovitve posveta. Kako naprej? V pozdravnem nagovoru je Nina Ermenc PangerL predstaviLa prizadevanja CeLjskega sejma, da se rešitve in ozaveščanje o prehranski varnosti čim boLj predstavijo čim širšemu krogu Ljudi, za kar je sejem izvrstna priLožnost in podpirajo tovrstne aktivnosti. Kot je povedaLa Irena Rotar iz Ekoci - eko civiLna iniciativa SLovenije je potrebno v SLoveniji čimprej ukrepati gLede prehranske varnosti. Pretirana odvisnost od uvoza hrane in dobrin ni priLagojena na sedanje in pričakovane razmere. ALi bodo tuje korporacije v primeru pomanjkanja živiL najprej oskrbeLe nemški, avstrijski trg aLi trge večjih držav aLi sLovenski trg ? ALi bo nova skupna evropska poLitika res poskrbeLa za več sLovenske hrane in večjo samooskrbo s sonaravno prideLano aLi z hidroponsko prideLano hrano? ALi bodo Ljudje in kokoši boLj zdravi in boLj samooskrbni zaradi registracije kokoši na domačih dvoriščih? ALi bo SLovenija boLj prehransko varna in bo prideLaLa več zaradi programa Sopotnik, ki 24 ur na dan snema vse, tudi kmetijske površine -tudi kaj raste na vsakem m2 površin in koLiko cm je zrastLa hrana aLi žito, fotografije o posevkih pa morajo na zahtevo Agencije za kmetijske trge še dodatno pošiLjati kmetje in kmetijski svetovaLci, če žeLijo uveLjavLjati subvencije; ukrep je Letos informacijski, drugo Leto obvezen. ALi gre pri tem ukrepu za upravičenost do subvencij in Lažje živLjenje kmetov, večjo prehransko varnost aLi za nadzor nad prideLavo hrane? Je kmet spLoh še svoboden? Zgodovina nas uči, da so k sreči SLovenci vedno našLi pot. Ocenjuje se, da se v SLoveniji na LokaLni ravni združuje več deset skupin in gibanj, društev in neformaLnih združenj, ki jim je mar za IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 44 KOMENTAR samooskrbo, za zdrav način življenja, za vrednote in medsebojno pomoč. Kaj pa bo v primeru redukcij elektrike ali izpada internet sistema, ko ne bo mogoče nič kupiti? Se bomo zbirali pred 1500 gasilskimi domovi po Sloveniji ter izmenjavali hrano in dobrine? Ali bo prehransko varnost zagotovila država ali se bo moralo ljudstvo organizirati samo. Vprašanje je, kako bi zmogla Civilna zaščita dolgotrajno poskrbeti za vse potrebe ljudi v primeru nepredvidenih razmer. Mateja Rotar, Oskrbimo Slovenijo- štafeta semena, je poudarila pomen semen in dosedanje aktivnosti gibanja za samooskrbo v združenju Ekoci in partnerjev ter izpostavila pomen samooskrbe ter nujnost zagotavljanja možnosti za prehransko varnost in trajnostno prihodnost. Gostje posveta, Joži Cvelbar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izpostavila sprejetje skupne kmetijske politike ter predstavila nekatere ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti. Iz povedanega ni bilo razvidno, da bi ukrepi povečevali večjo preskrbljenost s hrano. Boštjan Noč, Čebelarska zveza Slovenije je poudaril pomen čebel in opraševalcev in samooskrbe ter ocenil, da imamo premalo ambicioznih ciljev in birokracije, da bi imela Slovenija res večjo prehransko varnost. Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja, je predstavil dobre prakse v lokalnem okolju ter opozoril na velikokrat premajhno fleksibilnost administracije tudi pri črpanju evropskih sredstev ter podal predlog za Slovenijo eko regijo Evrope. Sanja Lončar, Samooskrbni.net pa je predstavila moč povezane skupnosti več 100 ljudi v Sloveniji, ki se tedensko družijo in skrbijo za prenos znanja in izkušenj, sadijo, sejejo, pobirajo in shranjujejo pridelke. Skupaj skrbijo za kokoši. Izpostavila je pomen sodelovanja z državo, ki naj čimprej izpostavi ukrepe in zakonodajo za povečanje samooskrbe, za pospeševanje sonaravno pridelane hrane, ohrani svobodno pridelavo hrane in omogoča življenje tudi v so-bivanjskih skupnostih ter se pripravi na nepredvidene, a predvidljive razmere. Marjan Kogelnik, Oskrbovalnica, Posvojimo kmeta, je predstavil Oskrbovalnico posvoji kmeta, nabavo živil direktno od kmeta do potrošnika, ki zagotavlja uporabnikom zagotovitev večje prehranske varnosti pri izbranem kmetu, tudi v času nepredvidenih razmer. Aktivni so bili tudi somišljeniki in udeleženci posveta - želijo ukrepe za več slovenske hrane v šolah, vrtcih, ukrepe, ki vzpodbujajo zagotovitev slovenske hrane, od semena do krožnika, manj birokracije in zagotavljanje pravice do svobodne pridelave hrane ob sočasni skrbi za trajnostno prihodnost. Želijo tudi, da država čimprej pristopi k splošnemu izobraževanju ljudi. Nič nas ne sme presenetiti, bodimo pripravljeni in tako s konkretnim dejanji poskrbimo za svojo in tujo varnost, poučimo ljudi glede prehranske varnosti, nudenja pomoči drugim ob morebitnih nesrečah ter zagotavljanja varnosti. Sklepi posveta: Iz posveta bodo podana vprašanja udeležencev in somišljenikov ter konkretni predlogi za povečanje prehranske varnosti. Zahteva iz posveta je tudi, da država poskrbi za zalogo semen v državnih rezervah in zadostno založenost s hrano za ljudi in krmili za živali. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 45 KOMENTAR Udeleženci so sprejeli sklepe posveta in podali mnogo vprašanj in pobud, ki jih bodo organizatorji posredovali na ministrstvo in odločevalcem ter naprednim medijem. Navdihujoč in razmišljajoč je del govora udeleženca posveta: "Če zmorem tudi jaz, slep in na vozičku nekaj pridelati za samooskrbo, kaj vse bi še lahko naredili vi, ki ste zdravi in umni ljudje?" Ali bomo dopuščali nadaljnji proces vzgoje ne-umnih otrok in državljanov, ki ne bodo znali poskrbeti niti zase? Prizadevanja za samooskrbo so potrebna vse od vrtca, šole, gospodinjstva in naprej. Od odločevalcev pa je potrebno zahtevati, da nam zagotovijo pogoje do prehranske varnosti, čistega zraka, vode, energije in okolja ter svobode. POVZETEK POSVETA Joži Cvelbar, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrana za kmetijstvo je podala podatke o ukrepih skupne kmetijske politike. Zagotovitev, da bomo zaradi nje v Sloveniji bolj prehransko varni ni bilo ugotoviti. Kljub naprej poslanim vprašanjem na Ministrstvo ni bil podan noben podatek na naslednja vprašanja: koliko % smo res samooskrbni na področju samooskrbe s perutnino, jajci, govedino, mlekom - če izvzamejo uvoz hrane za krmljenje živali, semen in mladih živali za nadaljnjo vzrejo? Koliko slovenskega žita je odkupila letos država? Za koliko mesecev imamo žitaric v državnih rezervah? In iz katerih držav poteka uvoz? Samooskrba na domačijah in vrtičkih? Kokoši? Nerealna je bila tudi uveljavitev zakonodaje, ki omogoča veterinarjem UHVR, da hodijo po domačijah in popisujejo kokoši, čeprav EU uredba o obvezni registraciji kokoši še ni bila sprejeta in implementirana v Sloveniji? Koliko % samooskrbe naj bi po oceni MKGP pokrivala samooskrba z jajci na domačijah - torej pri neregistriranih nekmetih? Ali je za zagotavljanje večje prehranske varnosti previden tudi lažji odkup hrane vrtičkarjev in znižanje praga za definicijo kmetije? Kakšna je ocena MKGP koliko % dosega vrtičkarska samooskrba z zelenjavo v Sloveniji? Brez semen ni hrane. Ali bodo za drugo leto zagotovljena semena za setev, bodo semena tudi v državnih rezervah in kaj bo ministrstvo naredilo, da bo čim več slovenskih semen iz genske banke žlahtnjeno in dostopno kmetovalcem za trg? Ohranjanje slovenskih kmetij in podeželja - ločitev kmetijstva na intenzivno in sonaravno. Vzpodbujanje lokalnih skupnosti za prehransko varnost na nivoju lokalne skupnosti v času morebitnih izrednih razmer. Kakšni ukrepi so predvideni za vzpodbujanje sonaravnega kmetijstva - ohranitveno ekološko, biodinamično in permakulturno ter zaščito in odkup kmetij, ki bi zaradi poslabšanih razmer propadle? Ali bodo intenzivni kmetje dobili subvencije vezano na kg prodane hrane? Kolikšne kvote pridelane hrane so na ravni EU dovoljene za posamezne vrste pridelkov v Sloveniji? Kako bi zagotavljali prehransko varnost v primeru, da se uvoz hrane popolnoma ustavi? Ali boste vzpodbujali kmete, da se povežejo v agrarne in strojne krožke in si tako znižajo vhodne stroške pridelave? Ali boste vzpostavili enotno spletno mesto, kjer bodo objavljeni vsi rezultati izvedbenih projektov in bo znanje na voljo tudi drugi zainteresirani javnosti'? Kako napredujete z ukrepi tudi za pridobitev novih znanj za prilagoditev rastlin in način pridelave v času podnebnih sprememb? IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 46 KOMENTAR Kaj menite o pobudi, da bi si Ministrstvo prizadevalo razglasiti Slovenijo za eko cono - regijo Evrope in tako ustvarilo platformo za višje odkupne cene in povečanje samooskrbe s čaji in zelišči, ki bi lahko bila tudi čudovita poslovna in tržna niša? Zakaj ministrstvo ne uvede višjih subvencij za semenarstvo? Kljub odkupljenem semenarskem centru v Ptuju ni strategije kako in kje bodo Slovenci lahko kupili več slovenskih semen, prilagojenih našemu okolju. Zahteva iz posveta je, da država poskrbi za zalogo semen v državnih rezervah. Joži Cvelbar je zagotovila, da si bo prizadevala, za podane odgovore na poslane pobude. Boštjan Noč, Čebelarska Zveza Slovenije, je predstavil pomen Svetovnega dneva čebel in kaj je to pomenilo za razvoj čebelarske panoge, za naravo za kmetijstvo. Sedaj se že kar 80 % medu proda direktno pri čebelarjih, ker je kupec spoznal kakovost in poreklo. Poudaril je pomen slovenske hrane in prizadevanja, da bi se več slovenske hrane lažje dostavilo v javne ustanove kot sedaj, ko je kriterij samo najnižja cena. Predstavil je pomen shem kakovosti in vzroke zakaj se več ljudi ne odloča za nakup slovenske hrane. Vzpodbude v ohranitveno sonaravno pridelavo hrane bi morale postati stalnica za prilagoditev na podnebne spremembe, ki bo omogočala tudi prehransko varnost v prihodnost. Birokracije in neupoštevanje realnih dejstev, okorela birokracija, pomanjkanje zavedanja, da je potrebno sprejeti dejstva in da je potrebno hitro ukrepanje. Napačne in prepočasne odločitve lahko prinesejo dolgoročne posledice za biodiverziteto, za čebele ter ljudi ter prehransko nevarnost. Trditve je podkrepil s konkretnimi primeri, kako je potrebno slovensko kmetijstvo in gospodarstvo postaviti IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 47 pred odprti svetovni trg In zaščititi nacionalne interese Slovenije ter ščititi in razvijati slovenske panoge. Stojan Praprotnik Razvojna agencija Slovenije, ki je poznana kot zelo inovativna agencija, ki na svojem področju vključuje v LAS in ostale projekte, vedno tudi skrbi za okolje in samooskrbo. Predstavil je učinkovite projekte, ki so bili izvedeni na nivoju občin Spodnje Savinjske doline za večjo samooskrbo prebivalcev spodnje Savinjske doline: mlekomati, tržnice, Center za vzpodbujanje sonaravnega vrtnarjenja. Birokratske ovire, nezadostna fleksibilnost pri investicijah slovenske in evropske birokracije pri črpanju evropskih sredstev je velikokrat ovira, da na terenu ni še več učinkov. Podal je mnenje, da bi lahko Slovenija veliko pridobila na področju višjih cen sonaravno pridelane hrane, turizma, razvoja gospodarskih in turističnih dejavnosti, če bi si prizadevala Slovenijo razglasiti za eko cono - eko regijo, eko cono Evrope, saj imamo cca 60 odstotkov gozdov, skoraj dve tretjini ozemlja Natura parkov, skoraj 60 odstokov prebivalcev živi na podeželju. Potrebno se je osredotočiti na tisto, kar že imamo, okrepiti podeželje, razviti močno lokalno skupnost, sonaravno pridelavo zelišč, okrepiti pospešen razvoj storitev, kar bo v času spremenjenih gospodarskih razmer v ukrepih reindustralizacije še kako pomembno. Sanja Lončar, Samooskrbni, net, je poudarila moč povezane skupnosti in njihovega društva. Predstavila je kaj vse zmore narediti več sto ljudi s konkretnimi dejanji na področju samooskrbe na sonaraven način. KOMENTAR Člani društva na svojem in skupnostnih ter učnih vrtovih sadijo, izmenjujejo znanje, sadike, semena, pridelujejo, shranjujejo pridelke. Na sonaraven način pridelajo cca 4 kg hrane na m2. Izkoristijo moč skupnostnih nabav in se aktivirajo vsak teden s konkretnimi dejanji. Tedensko poteka tudi izobraževanje preko Zooma. Skupnostno skrbijo tudi za kokoši, kjer vsak teden za kokoši skrbi druga družina. Kokoši poskrbijo za uničevanje insektov, dajejo gnoj za pridelavo zelenjave, poskrbijo za samooskrbo z jajci in zmanjšujejo odpadke. Sedaj je že skoraj 50 lokalnih odborov po celi Sloveniji, ki vztrajno rastejo. Za večjo prehransko varnost je potrebno poskrbeti tudi tako, da odločevalcem prenesemo svoje zahteve in podamo predloge, da bodo sprejeli zakonodajo in ukrepe za zagotavljanje prehranske varnosti, tudi v primeru nepredvidljive prihodnosti, ureditev področja sobivanja in oživitve podeželja in zagotavljanja pogojev za osnovne dobrine: čisti zrak, vodo in ohranjanje kmetijske zemlje, energijo in zagotavljanje trajnostne in varne prihodnosti tudi v času nepredvidenih, a zelo verjetnih razmer, je poudarila Lončarjeva. Marjan Kogelnik je pobudnik ideje Oskrbovalnice - Posvoji kmeta. Predstavil je aktivnost, kako poteka direktno naročanje od kmeta do potrošnika. Zainteresiranih je čedalje več Potrebno je okrepiti direktne dobave, da bodo kmetje vedeli, kaj sejati, kupci pa imeli zagotovljeno dobavo živil. Udeleženci posveta in gostje so odšli iz posveta še na razstavni prostor, kjer so bile prikazane dobre prakse od semena do krožnika, priročniki in način delovanja Samooskrbni. net, Priročnik za preživetje, Izmenjevalnica semen. Prikazane so bile tudi dobre rešitve v projektu EKO MALE in Zelpodter bioplastike v v projektu Life Biothop vodilnega partnerja IHPS. Celoten posnetek posveta bo objavljen na spletni strani www.ekoci.si: Prihodnost soustvarjamo skupaj. Vsako dejanje šteje. Za Ekoci, partnerje in somišljenike - Irena Rotar. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 48 18. Salzburg Europe Summit A Conference at Uie Institute of Llie Regions of Europe Europe and Peace Visions for Europe -Expectations and Reality from Sunday, 23 October 2022 to Tuesday, 25 October 2022 Salzburg Congress, Austria European Year of Youth: We are Europe -Young People discuss their Future IRE Forum: New Enlargement -Ukraine, Georgia, Moldova Opening Dialogue: Will the EU survive its Crises? Dialogue I: Industry 4.0 for Europe Dialogue lit Row Materials and Energy -more Autonomy for Europe? Dialogue III: Investing in the Regions of the Western Balkans Dialogue rv-Is "Regional'' the New "Organic"? BÜ be s; land C 5alzquiïs V ■ rm ■ ¿{CA MECHANGERS CSREUROPE CSR Europe NOVICE - .r-U) t" CSR ■ i L il. JOIN THE EUROPEAN SDG SUMMIT 2022, TOGETHER FOR AN INCLUSIVE GREEN DEAL Register now for free and secure your spot for the 21 virtual sessions in programme, including 3 high-level plenaries and 18 European SDG Roundtables. The event will see the participation of +100 C-level speakers, including EU Commissioners Nicolas Schmit & Mariya Gabriel. From 10-12 October, the European SDG Summit "Together for an Inclusive Green Deal" will bring together +100 sustainability leaders worldwide to accelerate the journey towards climate neutrality and the adoption of an inclusive approach to the green and digital transition. Confirmed speakers include EU Commissioners Nicolas Schmit and Mariya Gabriel, Ilham Kadri, CEO Solvay, Francesco Starace, CEO Enel, Camille Putois, CEO of Business for Inclusive Growth (OECD), and many more. The event will be hosted by CSR Europe - the European Business Network for Corporate Sustainability & Responsibility - virtually. Register now for free to have access to all the 21 sessions in programme, including high-level plenaries and 18 European SDG Roundtables to scale up collaborative action towards a Social and Green Deal. Highlight of the event will be the launch of the European Business Roadmap for Just Transition and the second edition of the European Sustainable Industry Barometer at the opening plenary on the 10th of October. The Roadmap - developed by the CSR Europe People Leaders Hub in collaboration with BCG - supports enterprises in the strategic direction, methodologies, and tools to embed Just Transition within their purpose, strategy, and operations. The Barometer, on the other hand, provides data on the sustainability level and maturity of European businesses, with a focus on the social dimension of their ESG efforts, demonstrating the progresses made and where additional efforts are needed. NEXT The European SDG Summit virtual platform was launched on 26 September. From that date onwards, registered participants are able to start networking and exploring the resources available on the "CSR Toolbox" page of the platform. IRDO INSTITUTE is one of co-organizing partners at SDG Roundtable tittled Educating the Future Sustainability Leaders - October 10, 2022. For more information and registration visit the CSR website HERE. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 50 DOGODKI IN PRILOŽNOSTI RAZPISI, PRILOŽNOSTI, SEMINARJI, KONFERENCE DELODAJALCI LAHKO PREJMEJO PO NOVEM POVABILU 680 EVROV. PREDVIDENA JE SUBVENCIONIRANA ZAPOSLITEV 300 BREZPOSELNIH OSEB IZ VSE SLOVENIJE. Zelena delovna mesta so pomemben vidik trajnostnega razvoja, ki lahko prispeva tudi k spodbujanju aktivnosti brezposelnih. S spodbudami za zaposlitev na takšnih delovnih mestih želijo prispevati k ozelenitvi gospodarstva, okrepitvi prizadevanja za učinkovitejšo rabo energije in virov ter k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Prav zato je Zavod RS za zaposlovanje 19. avgusta 2022 objavil javno povabilo delodajalcem za spodbujanje zaposlovanja na zelenih delovnih mestih. Povabilo je odprto do porabe sredstev, najdlje do 30. 6. 2024. Na voljo je skupaj 2.453.280,00 EUR, ki jih zagotavlja Ministrstvo za okolje in prostor iz Sklada za podnebne spremembe. Predvidena je subvencionirana zaposlitev 300 brezposelnih oseb iz vse Slovenije. Delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje javnega povabila, za zaposlitev brezposelne osebe na zelenem delovnem mestu lahko prejemajo mesečno subvencijo 680,00 EUR. Izplačuje se lahko največ 12 mesecev. Delovno razmerje morajo skleniti za nedoločen čas. Na javno povabilo se lahko prijavijo delodajalci, ki so pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imajo vsaj enega zaposlenega v zadnjih treh mesecih ali so samozaposleni ter izpolnjujejo še vse druge pogoje za prijavo. Ponudbo za subvencionirano zaposlitev na zelenih delovnih mestih oddajo elektronsko na portalu za delodajalce. Več informacij najdete TUKAJ. EC CALL: BECOME A HORIZON EUROPE YOUNG OBSERVER As part of the European Year of Youth 2022, master's students in the EU are invited to become "Young Observers" in Horizon Europe proposal evaluations, which is an opportunity to see how the EU selects projects for funding. Young people have been strongly affected by the impacts of the COVID-19 pandemic in their lives, education and careers. The European Year of Youth 2022 is dedicated to them It will intensify efforts to include youth priorities in relevant EU policy areas and at every level of the EU's decision-making process. Special emphasis is placed on the need to support young people with fewer chances, to acquire relevant knowledge and experiences to be active and engaged citizens. At all levels, EU, national, regional or local, the European Year of Youth aims to support young people to engage in opportunities that can boost their personal and professional development. You can find more information HERE. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 51 "Vendar naj te to ne zavede, da * se tebi ni potrebno truditi. Zavedaj se, da je življenjska kal v tebi inteligenca, ki lahko prikliče v specifično delovanje vse življenjske sile iz vsega vesolja, vendar lahko deluje le skozi tvojo inteligenco in skladno s tem, kar trdno verjameš, da zmore in bo m ^^^^^^■gtjSR Ti naredila." _ - if-jw MODRE MISLI TRILOGIJA O ODGOVORNOSTI DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ddr. Matjaž Mulej, objavljeno v Delu Ta trilogija sporoča raziskovalna in izkustvena spoznanja, ki jih nismo imeli, ali vsaj ne zajeli v 15 zbornikih mednarodnih konferenc IRDO (s preko tisoč prispevki iz vsega sveta, 2006 - 2020), v štirih knjigah 'Social Responsibility beyond Neoliberalism and Charity' (Bentham Scientific) s 33 poglavji 48 avtorjev iz 15 držav (2013, 2014), v treh zbirkah člankov v revijah za teorijo sistemov in kibernetiko 'Systems Research and Behavioral Science (2014, 15 člankov 33 avtorjev iz 11 držav), Systems Practice and Action Research' (2013, 10 člankov 20 avtorjev iz 5 držav), Kybernetes (2013, 19 člankov 38 avtorjev iz 10 držav), niti v trilogiji 'Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke' (2016, 30 poglavij 53 avtorjev iz Slovenije) niti v 'Uvodu v politično ekonomijo družbeno odgovorne družbe (2019, 12 poglavij 9 avtorjev iz Slovenije), če o prejšnjih publikacijah niti ne govorimo. Tretjo knjigo trilogije iz l. 2016 smo v celoti posvetili tematiki družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju, a se je potrdilo - podobno kot iz posamičnih prejšnjih prispevkov -spoznanje, da zasluži več pozornosti, da bi se kolikor toliko približali celovitosti, ki je ena od treh temeljnih postavk v ISO 26000 o družbeni odgovornosti, to je odgovornosti za vplive na družbo. Na taki podlagi smo ustvarili sedaj predstavljena spoznanja, razporejena v tri knjige po treh tematikah, ki v njih prevladujejo. V prvi knjigi obravnava v 6 poglavjih 9 avtorjev osnove družbeno odgovornega ravnanja. Povezuje jih poudarek na vrednotah, ki jih štejemo za osrednjo tematiko vzgoje in hkrati družbene odgovornosti. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 53 Najprej pojasnimo bistvo koncepta družbene odgovornosti in podlage, da bi se razvila. Nato ga povežemo s skrbjo za naravno okolje, ki je pogoj, da človeštvo obstane, preživi, z odgovornostjo vzgojno-izobraževalnih dejavnosti za trajnostni razvoj (ki povezuje naravne in druge pogoje, da človeštvo preživi), z možno tehnološko podporo pri njej in zaokrožimo premisleke z obravnavo človekove zavesti, v kateri se vrednote oblikujejo in zrcalijo. V drugi knjigi tako oceno o pomenu vrednot dopolnjuje osem praktičnih primerov. Prvi poroča o raziskavi, kako (prešibko, kar pomeni premajhno družbeno odgovornost do mladih) se povezujeta srednje strokovno šolstvo in gospodarstvo. Drugi in tretji prikazujeta dve različni, medsebojno dopolnilni izkušnji, kako se dosega razvoj družbeno odgovorne prakse v visokošolskem okolju in pri usposabljanju v kmetijskem delu šolstva z znanostjo o okolju; oba povezujeta, enako kot prvi prispevek, inoviranje in družbeno odgovornost. Naslednji (z zaporedno številko 10, ker druga knjiga nadaljuje, kar je prva odprla) govori o mednarodnem sodelovanju srednješolske mladine, da bi bolje razumeli, kako so ljudi ali zlorabljali ali reševali v vojnih razmerah. Enajsto poglavje nudi spoznanja o modelu družbeno odgovorne družbe, ki je pogoj, da se take grozne razmere ne bi ponovile (tudi tu, saj se žal pojavljajo drugod po svetu); to povezuje z opozorilom na vpliv knjig na vrednote, vzgojo in izobraževanje (bralcev, ne samo učencev in študentov). MODRE MISLI Svojstven primer družbeno odgovorne prakse je skrb za mlade s posebnimi potrebami, ki iščejo službo. Naslednji poglavji se usmerjata na metode dela usposabljanja za ustvarjalnost po sodobnih de Bonovih in podobnih metodah v šolskem in športnem okolju (na primeru nogometa). Šibka ustvarjalnost in inovativnost pomenita šibko družbeno odgovornost. Avtorjev je osemnajst, vsi so Slovenci. Doslej omenjena spoznanja opogumljajo: družbena odgovornost je izvedljiva, dosegljiva, četudi morda ne povsod enostavno in zlahka, zlasti tam, kjer že učinkujejo vrednote, ki jo podpirajo. V prvi knjigi obravnava v 6 poglavjih 9 avtorjev osnove družbeno odgovornega ravnanja. Tretja knjiga, ki je izšla zdaj, pa opozarja, da so okoliščine, v katerih se trud za razvoj družbene odgovornosti pojavlja kot odziv, podpira ali ovira, globoko zakoreninjene. V uradnih, a ne zakonsko obveznih, četudi globalno sprejetih dokumentih, je veliko podpore za družbeno odgovorno družbo, četudi je ne omenjajo izrecno. Omenjajo pa lastnosti, ki jih njej pripisujemo. Naslednji trije prispevki kažejo na primerih fakultete, ki ima prodekanjo, ki izrecno skrbi za razvoj družbene odgovornosti (kot je Univerza v Mariboru imela prorektorico več mandatov) kot del strokovnosti, pa mednarodnega projekta, ki jo razvija z inovacijskim projektom v več vzgojno-izobraževalnih organizacij, in osebe, ki jo je razvijala kot svojo osebno lastnost, da je podpora družbeni odgovornosti možna, stvarna in učinkovita. Pogoj za to so ustrezne okoliščine, ki pa jih je treba in možno zavestno ustvariti. A to ne uspeva nujno.Znanost bi naj reševala in rešila vse probleme, a ne zmore doseči dovolj celovitosti, da ne bi problemov hkrati IRDO MOZAIK, Prve slovenske št. 7/XV, septemt tudi povzročala; pričakovanja so hkrati upravičena in pretirana, saj je ozka specializacija nujna, hkrati koristna in pogubna. Naravna, od pradavnine vplivna je tudi lastnost ljudi, da skupne interese postavijo pred ožje svoje interese samo takrat, ko kriza sicer ni rešljiva, potem pa ne več. Razloge za take navade se da najti tudi v načelih vzgoje, ki preveč poudarja prijetnost namesto garaškega obvladovanja težav. To škoduje družbeni odgovornosti in je zato nevarno za družbo, ki išče pot iz sedanje globalne družbenoekonomske krize. Skratka: globalno sprejete odločitve sodobnega človeštva, da je družbena odgovornost obetavna pot iz sedanje krize, ki je nujno vredna podpore, je smiselno upoštevati in vztrajno uveljavljati. Tudi v vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Ni enostavno, a posledice verjetne alternative so veliko manj enostavne. Prastara izkušnja, ki jo izraža že latinski rek, da 'naj se pripravlja na vojno, kdor hoče mir', ne preprečuje vojnih grozot. Družbena odgovornost nudi več možnosti za mir, njene vrednote - odgovornost za vplive na družbo, soodvisnost in celovitost - in načela, po katerih (naj) se uresničujejo (pristojnost, preglednost, etičnost, spoštovanje interesov deležnikov, vladavine prava, mednarodnih norm obnašanja in človekovih pravic - po ISO 26000) -omogočajo mir. Seveda družbena odgovornost nekaj stane in ne zmore rešiti vsake težave, a stane dosti manj kot družbena neodgovornost in zmore rešiti, a tudi preprečiti, dosti več problemov kot njena alternativa -neodgovornost do družbe, vključno s samimi seboj. VAS TO MALCE SPOMINJA NA VZGOJO ZA EMPATIJO? Upamo, da je tako. družbeno odgovorne novice, >er 21022, str. 54 IRDO založništvo ODGOVORNOST DO DRUŽBE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU 3. KNJIGA: OKOLIŠČINE IN IZZIVI Uredniki in avtorji s soavtorji: • dr., dr. Matjaž Mulej, zaslužni profesor, upokojenec Univerze v Maribor in vodja raziskovanja v IRDO - Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti; • dr. Martina Rauter; univerzitetna diplomirana komunikologinja, magistrica sociologije - socialne ekologije, doktorica socioloških znanosti; • mag. Anita Hrast, direktorica IRDO -Inštitut za razvoj družbene odgovornosti; • in drugi Ključne besede: družbena odgovornost, IRDO, ISO 26000, vzgoja in izobraževanje, praksa Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 026 Cena: 29,00 EUR Strokovna recenzenta: prof. dr. Mirko Markič, izr. dr. Tjaša Štrukelj Jezikovni pregled: Metka Pelc Vrečar, prof. sl. jezika Izdajatelj: IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (zbirka Družbena odgovornost) Založnik: Kulturni center Maribor, knjižna zbirka Znanstvena monografija 026 Cena: 29,00 EUR DR. ŽIVKO BERGANT JE IZDAL NOVO KNJIGO ZAVEDANJE DRUŽBENE ODGOVORNOSTI IN POSLEDICE: EKONOMIKA NA PODLAGI DODANE VREDNOSTI Pri založbi Springer je izšla strokovna monografija Accountancy and Social Responsibility: An Innovative New Approach to Accountancy Theory and Practice. Je prva knjiga slovenskega avtorja o računovodstvu, ki je izšla v angleškem jeziku. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 55 IRDO članstvo POSTANITE ČLANI! V Evropi je trend, da se odgovorna podjetja in organizacije odločajo za članstvo v organizacijah, ki krepijo družbeno odgovornost. Na ta način pridobijo večji ugled, lojalnost kupcev, večjo motiviranost zaposlenih za delo, boljša sodelovanja s skupnostjo in drugimi poslovnimi partnerji. S tem povečujejo svojo konkurenčnost, svoj socialni in poslovni kapital ter inovativnost. Člani inštituta IRDO so podjetja, ustanove, organizacije in posamezniki. Združujemo se v Svet članov, ki podpira delo inštituta in podaja razvojne usmeritve. Izmenjujemo znanja z različnih strokovnih in poslovnih področij, osveščamo o pomenu družbene odgovornosti ter povezujemo gospodarske, socialne in druge interesne partnerje z namenom izvajanja in ustvarjanja projektov za več družbene odgovornosti v Sloveniji in v tujini. Občasno organiziramo srečanje članov inštituta, člani pa so vabljeni tudi na druge dogodke inštituta in njegovih partnerjev. V inštitutu IRDO od leta 2008 združujemo več kot 80 članov ter partnerskih organizacij. VABILO Med njimi so tako velika, kot majhna in srednje velika podjetja, ustanove, zavodi, organizacije in številni znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, zaposleni, študentje, upokojenci... Med kolektivnimi člani so podjetja in organizacije, na srečanjih sodelujejo člani vodstva ali posameznih strokovnih področij, člani uprav ter predsedniki večjih slovenskih podjetij, organizacij in ustanov. Člani posamezniki so: študenti, raziskovalci, znanstveniki, strokovnjaki in vsi, ki se zavedajo pomena družbene odgovornosti in jo zato sorazvijajo. V inštitut IRDO se lahko kadarkoli včlanijo pravne osebe iz gospodarstva in negospodarstva (kolektivno članstvo) in posamezniki (individualno članstvo), ki podpišejo pristopno izjavo oz. dogovor o kolektivnem članstvu ter spoštujejo pravila inštituta. Inštitut IRDO je nacionalna partnerska organizacija evropske mreže CSR Europe, preko katere naše člane dodatno informiramo o novostih na tem področju v svetu. Več: www.csreurope.org IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 56 ZANIMIVO IRDO članstvo ZAKAJ POSTATI ČLAN? Inštitut IRDO svojim članom omogoča naslednje pravice in ugodnosti: • sodelovanje pri oblikovanju programa dela in razvoja inštituta, • promocija člana in njegovih projektov na spletnih straneh, na konferencah ter v izbranih strokovnih in drugih publikacijah inštituta, • sodelovanje na panožnih in tematskih razpravah v povezavi z družbeno odgovornostjo, ki omogočajo izmenjavo izkušenj članov inštituta, • brezplačen dostop do primerov dobre prakse s področja družbene odgovornosti, • brezplačna udeležba na srečanju članov inštituta, • brezplačno prejemanje e-novic inštituta (e-informacije o aktivnostih članov inštituta, aktualnih dogodkih v Sloveniji in tujini, poročanje o aktualnih temah.), • brezplačen dostop do virov informacij na portalu inštituta IRDO (informacijski portal za člane, partnerje in javnost z aktualnimi informacijami, povezavami, primeri dobre prakse, novicami članov in drugimi novostmi), • s svojimi pobudami in predlogi lahko aktivno sodeluje pri načrtovanju dejavnosti Inštituta, • seznanjen je z rezultati raziskav, ki jih je sofinanciral s članarino, • dodatni popusti pri uporabi storitev in izdelkov inštituta (praviloma 20% popust na svetovanje, izobraževanje, založništvo, oglaševanje, raziskave, projekte). IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 7/XV, september 2022, str. 57 r HRM Sistem za celosten razvoj talentov. Enostaven. Pregleden. Prilagodljiv- 4 ■ ■ m iii Tri Jm ■ J m Preizkusite 30 dni www.intrix.si/hrm IRDO MOZAIK, skupajzakras.si W'f r Š ■ -2 ' - feT ' Sfi. :it 3SkV I f Ki :■ . -¿ M i iBFvfSiSf v.?.: Kr ' m-SjBM z aIb^a V ,