ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MEJAŠTVO IN ORGANIZACIJA VINSKIH GORA FRANCE GORŠIČ I. Etimologija imena mejaš (omejaš). Be- seda meja, -e ž., ima dandanes pomen ^grà- nica, die Grenze, finis. Toda v izrazoslovju Gorskih bukev (G. b.) je imela dva posebna pomena.1 Prvi pomen po gorskem pravu je bil breg ali liosta med dvema vinogradoma, der Rain, limes; gre za ime omejku, ki sta ga bila dolžna trebiti oba »najbližja mejaša«, soseda, die Anrainer, confines finitimi (čl. 47 G. b.).^ Drugi pomen besede meja po gor- skem pravu je bil dobrava, das Gehag (mn. Gehäger, Khager),^ ki je bila obsežno zem- ljišče. Prireditelji slovenskih gorskih členov so rabili izraz meja večkrat v temle drugem pomenu,^ ki že sam ob sebi zbudi pred- stavo, da gre za večji svet, ležeč ob meji, za krajino. Dobrave, imenovane meje, so se raztezale kot pust, kulturno neizkoriščen svet — v prekmurski priredbi se imenuje pušča — od kultiviranega dela gore tja do same gospoščinske meje. Znamenito je mesto v Labasserjevi priredbi, kjer je govor o »meji ali gruntih, od katerih bi se štivra ali pravda dajala«,^ saj je s temi besedami izraženo to, da je bila meja v gori parcela velike povr- šine, kakor tudi to, da ta svet ni štel v ob- močje, za katero je Veljala vladavina gor- skega prava, kakor pod le-to tudi niso šteli kmetije brez vinograda, ki bi se bila kdaj zelo izjemno pojavila na tleh vinske gore. Šele če bi se na takem »gruntu« osnoval vinograd, bi bila ta »pravdna zemlja« prišla spet pod gorskopravni režim.' Dele dobrave, imenovane meja, so dajale gorske gospoščine v dedni zakup vnanjim osebam,' ki so se morale obvezati s posebno pogodbo po mest- nem pravu (burgrecht), da bodo na zakup- ljenem svetu zrigolale in potem redno obde- lovale vinograd, od katerega bodo plačevale gorskemu gospodu dačo v denarju, gornino. Za razliko od sogornikov (perkholden), ki so bili podložni kmetje gospoščine, so jeli vna- njike nazivati za mejaše. Ce je bil mejašev vinograd v resnici prav na kraju gospoščin- skega sveta, se ga je prijelo ime omejek -jka m.,^ der Weinbergrain, njegovega imetnika pa ime omejaš.^ Vnanjiki so bili ponekod, n. pr. v Beli kra- jini in na jugu Dolenjske, tudi podložniki kake druge gospoščine,^" vendar pa name- ravamo v pričujoči študiji upoštevati zgolj vnanjike svobodnega stanu. Vprašanje ne- svobodnih mejašev še ni zadostno raziska- no.^i Svobodnemu vnanjiku, ki je vzel od gorske gospoščine del »meje« v dedni zakup, ni dopuščala stanovska čast svobodnjakov. da bi bil vstopil v gorsko skupnost sogorni- kov kot član in se formalno družil z njimi. Tudi je bil pravni odnošaj do gorskega go- spoda dedni zakup, ne užitna lastnina na podlagi vdajne pogodbe, a dačo je dajal vnanjik v denarju, ne v naravi.^^ Običajno gorsko pravo zaradi tega sploh ni prišlo v poštev glede svobodnih mejašev. Za nedo- pustno so imeli celo to, da bi gornim me- jašem dajal ukaze in navodila stari odbor sogornikov, imenovan gorniki mn., tako da je kmalu prišlo do preosnove pragorščine v sogorščino in do osnovanja ustanove urad- nega gornika (gorska, perkmaistra), izvo- ljenega iz srede sogornikov, toda postavlje- nega od gorskega gospoda. Temu organu gorske gosposke so se smeli pokoravati tudi svobodni vnanjiki brez kvara za svojo sta- novsko čast. Na Štajerskem so dobili mejaši veliko premoč nad sogorniki.'' Sprva je bil mejaš tovariš (perkgnoss) gorskemu go- spodu,^^ s časom pa so si sogorniki isto gor- sko tovarištvo do te mere prilastili, da so uredniki G. b. oglasili ime perkgnoss kratko malo za soznačno ime perkholdu, sogorniku. Nenški mejaš je tako prišel ob svoje edino ime perkgnoss. Njegova daljna imenoslovna usoda je zelo zanimiva. II. O pravni preobrazbi gorskega meja- štva. Nekateri so domnevali, da so kodifika- torji G. b. res hoteli podeliti gorskemu me- jašu novo ime paumann (der Baumann, co- lonus). Gre za razlago člena 51 G. b.,'^ kjer se bere reklo »geschworn pauleute und perk- genossen«. Same ob sebi dopuščajo te besede sicer res razlago, da so pauleute gorski me- jaši, saj je paumann sprva dejansko pomenil svobodnjaka, ki je prejel zemljišče kakega gospoda v zakup.** Toda prireditelji sloven- skih gorskih členov so prevajali izraz pau- mann z nazivoma gospodar ter vinogradar,'' ker ga niso imeli za občno ime, ki bi ozna- čevalo vrsto svobodnih vnanjikov, marveč za skupno (kolektivno) oznako obdelovalcev zemlje vseh vrst, tako da so v njej obseženi tudi gorski vinogradarji. V slovenskih bese- dilih iščeš zaman termin paumann, preve- den z izrazom mejaš. V teh primerih naletiš v G. b. zgolj na opisne dikcije, ki so jih uredniki uporabili očitno le zato, da bi se izognili tvorjenju do- ločnega termina za pravni pojem gorski me- jaš. Za razliko od gorskih členov, ki obrav- navajo izrecno pravice in dolžnosti sogor- nikov (perkholden, perkgnossen), naj ti 31 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO splošni besedni obrati opozore bralca, da gre za določbo, ki se tiče tudi mejašev.'^ Sloven- ski pisci so se večinoma držali tega sploš- nega izražanja, prevajajoč nemške, največ- krat nedoločne zaimke na začetku stavkov z zaimki kateri, vsakateri, sleherni, kdor ipd.'' Nikjer v besedilu izvirnika G. b. ni na'jti takega nemškega občnega imena, ki bi moglo veljati za izvirno oznamenilo svobod- nega vnanjika in ki ga je ljudstvo nazivalo za mejaša. Sele v zapisnikih gorskih pravd z Dolenjskega je Metod Dolenc našel nemški termin »der Mejasch, Meiasch, Meäsch«, ki se v teh arhivalijah stalno ponavlja.^" Že sam ob sebi zahteva ta strokovni izraz odgovor, kam sodi pravna ustanova mejaštva, ali v tuje ali v domače pravo. Brž ko vzamemo za dognano, da so skle- pali gorski gospodje s svojimi mejaši poseb- ne dednodačne pogodbe po mestnem pravu, moramo brez okolišenja priznati, da gre pri mejaštvu za ustanovo germanskega prava. Ostane pa vprašanje, ali ni bila ta zamej- ska pravna ustanova po tako imenovani preobrazbi (specifikaciji) pretvorjena v pravno ustanovo domačega ali t. im. nada- njega (bodenständig) prava. O taki pre- olarazbi je dovoljeno govoriti tedaj, če se je sprejeta zamejska pravna ustanova do to- likšne mere priličila (asimilirala) domačemu pravu, da se po pravici sme trditi, da je po izvirnem ustvarjalnem načinu postala se- stavni del samoraslega domačega prava in da se v priličeni obliki bistveno loči od svo- jega matičnega pravnega lika. Glede meja- štva si moremo zamisliti tako preobrazbo kot samoraslo, se pravi, kot nastalo po genetič- nem razvoju kar sama iz sebe, ali pa tako, da je posledek silnega priličevalnega pritiska preobražujočega prava. Zgodovinsko dejstvo je, da gorski mejaši nikjer na slovenskem ozemlju niso ustano- vili svoje lastne gorske organizacije.^' Sprva so bili dedni zakupniki vinogradov v gospo- ščinskih gorah le posamezniki in pri tem je na Kranjskem z malo izjemami tudi ostalo. A celo na Štajerskem, kjer se je število me- jašev zelo množilo, čimbolj je rasla blaginja prebivalcev mest in trgov, ni bilo posebnih mejaških organov, razen v prehodni dobi gorščine, ko se je kak meščan oprijel službe gornika (gorska) v gori, kjer je imel vino- grad v dednem zakupu.^ Posebna organiza- cija mejašev pač ni bila potrebna, saj so gorski gospodje brez obotavljanja izpolnje- vali pravice, ki so bile mejašem obljubljene v individualnih pismenih pogodbah. Bosa je pripoved, da so obstajali krogi ali kola gor- skih mejašev, kjer bi se bilo formalno skle- palo o sprejemu novih članov.^' Pač pa je res, da je bila .na slovenskem ozemlju povsod uvedena ustanova gornika (gorska, perkmai- stra) in da je z njo prenehala sploh vsakršna potreba po kaki posebni mejaški organiza- ciji. Ce pa v vseh stoletjih ni bilo lastne me- jaške evolucije, tedaj ni bilo niti gibalne sile, ki bi bila pravni odnošaj mejaša do gorskega gospoda sama iz sebe preobrazila. Toda mejaš, čigar delavci so zrigolali nov vinograd v meji gore, ni stopil le v sosedski odnošaj k sogornikom, na katerih gorne delce je mejil njegov zakupljeni svet, pač pa tudi v gospodarsko-družbeni odnos k sami gorski skupnosti. Ta odnos je moral neiz- ogibno dobiti značaj kooperativne sovisnosti, brez katere ne bi bilo niti uspešne obdelave vinograda, niti najboljšega koriščenja rente od zakupljene zemlje. Ni naključje, ampak globoko utemeljen nasledek pravnega ustroj- stva gore, da se je mejaš imenoslovno pojav- ljal po eni strani kot neposredni sosed, čigar ime izhaja iz samostalnika meja v le-tega pomenu hieg ali hosta med dvema vinogra- doma, po drugi strani pa kot vinogradski vnanjik, čigar ime je izvedeno iz samostal- nika meja v le-tega pomenu grajska dobrava. Zato je jedro problema v tem, ali ni domače pravo gorske skupnosti pravni odnošaj me- jaša domače gore sebi priličilo, zakaj vna-^ prej je gotovo, da glede sosedskega odnošaja ni bilo priličenja, ki bi bilo dovedlo do pre- obražaja, saj bi bilo moglo nastati stoprav posredno preko preobražaja gospodarsko- družbenega odnosa in časovno kajpada za njim. Prvotni mejaški odnos po mestnem pravu se je jel priličevati gorski skupnosti običaj- nopravno ob prodiranju načela, da sodijo vse pravne stvari quoad vineas v izključno posebno podsodnost krajevno pristojnega gorskega sodišča prve stopnje. S pogodbeno zajamčeno mejaševo pravico in dolžnostjo, obligatorno sodelovati v plenumu in fakul- tativno prisedovati poroti ljudskega sodišča na gorskem pravnem dnevu, so jele gorske gospoščine povezovati pripadnike svobodnih stanov, ki so se pojavljali kot dednozakupni reflektanti, s skupnostjo sogornikov in njiho- vim privilegiranim ljudskim sodstvom. Treba je bilo le nekoliko pokolenj, da so bili mejaši v gorah, v katerih so nekdaj držali vino- grade pod dednim zakupom po mestnem pravu, običajnopravno priznani za viriliste gorskih pravd na gorskih pravnih dnevih. III. O mejaštvu slovenskih virov. Prav gotovo je obstajalo mejaštvo davno prej, preden so bile potrjene G. b., saj nam zgodo- 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vina kodifikacije poroča o silnem političnem vplivu štajerskih meščanskih mejašev, ki so po štirinajstletnem razrednem boju dosegli, da so jih deželni stanovi prelatov, gospode (baronov) in plemstva spet pritegnili k za- konodajnemu posvetovanju in sestavljanju osnutka G. b.^* Izvirnik G. b., enako pa tudi najstarejši dve slovenski priredbi gorskih členov, ki tvorita prvi razred teh domačih besedil,^^ so dokaz, da mejaši XVI. stoletja niso želeli, globlje posegati v tradicionalni ustroj gorske skupnosti, temveč so svoje pri- zadevanje osredotočili le bolj na to, da bi za- varovali svoje gospodarske koristi brez kvara za obstoječe sogorščine. Stališče meščanskih mejašev je gotovo pripomoglo, da se je obi- čajnopravna organizacija gorskih skupnosti dejansko okrepila, čeprav je uredniki G. b. uradno niso pravno priznali. Gorski členi imajo dosti takih določb, ki gredo sogorni- kom prav tako v prid kakor mejašem. Ni še dognano, od kod izvira izmenska raba terminov sogornik in mejaš v bese- dilih slovenskih priredb gorskih členov, mo- rebiti prav iz kooperativnega tovarištva me- jašev predkodifikacijskega razdobja s sogor- niki. Gotovo je, da so posredno pripomogle same G. b., ker so kodificirale udeležbo me- jašev v gorski organizaciji in v ljudskem sod- stvu na gorskih pravnih dnevih. Prvi pojav termina mejaš v pomenu sogornik sega nazaj do najstarejše slovenske priredbe Andreja Reclja iz leta 1582. Raba postaja potem če- dalje bolj pogostna ter zadobi v priredbah XVII. stoletja, ki jih štejemo v drugi razred virov,^' tolikšen obseg, ko bi se bili mejaši sami začeli puliti za odločilni vpliv v gor- skih skupnostih. Jasno sliko razvoja dobimo, ko bodo obdelani zapisniki gorskih pravd XVI. in XVII. stoletja. Verjetno je, da je v XVIII. stoletju ime mejaš postalo odveč za dotedanje prave imetnike tega imena, ker so le-ti začeli opuščati sodelovanje s sogor- niki, pa je ime mejaš, ki je bilo že preneseno na sogornike, zdaj postalo sinonim imena sogornik. Cas imenoslovne dominacije ter- mina mejaš sovpada s propadanjem gorskega ljudskega sodstva, ko so gorske gosposke jele odrivati gorske sodovce in se polaščati soje- nja na gorskem pravnem dnevu. Vsekakor je v XVIII. stoletju na Kranj- skem termin mejaš podlegel izrazoslovni usodi, kakršna je bila dve stoletji prej zadela ime perkgnoss v nemškem pravnem izrazo- slovju, ko je bilo to ponižano na raven poj- ma perkhold. Zdaj je tudi naziv mejaš po- stal soznačen termin termina sogornik. Prek- murska priredba gorskih členov,^' edina do- slej znana slovenska priredba, ki so jo našli izven bivše Kranjske, kaže jasno na to, da je ime mejaš tudi pri ogrskih Slovencih do- bilo imenoslovni položaj termina sogornik oziroma gorman, gorničnik. Ostale dosehmal objavljene priredbe z Dolenjskega obilujejo z imanentnimi dokazi, da je termin mejaš polagoma zdrknil na raven pojma sogornik in mu na kraju postal imenoslovno nadome- stilo. Socialnohistorično je Metod Dolenc za- gotavljal, da se v zapisnikih gorskih pravd opušča razlikovanje terminov mejaš pa so- gornik brž po letu 1781, ko je odpadlo zna- menje sogornikov »glebae adscriptus«.^* Toda poprej je pisatelj trdil, da iščimo vzrok v tem, da so se plemiči jeli umikati iz gorskih pravd zaradi stanovskih razlogov,^' prepu- ščajoč gorske skupnosti njihovi usodi. Po vsem sodeč so se znamenja imenoslovnega izenačenja pojavila prej, kot pa se je začel umik mejašev iz gorske kooperacije. IV. Karakteristika mejaštva. Mejaštvo je zapadlo pravnemu preobražaju zaradi svoje - gospodarsko-družbene povezanosti z delovno skupnostjo sogornikov. Emfitevtične pogod- be, ki so jih sprva sklepali gorski gospodje z gorskimi mejaši, so postale osnova za iz- gradnjo običajnopravnega lika mejaša, ki je bil njega pravni zadržaj fevdnemu pravu neznan in celo zoprn. Dednozakupni odno- šaj pogodbenega prava je bil votek, okoli katerega so se nanizovala nova domača prav- na pravila. Sčasoma se je zgostil nov meja- ški pravni lik z naslednjimi tremi značil- nimi lastnostmi: prvič s podrejenostjo me- jaša pod upravno in nadzorno oblast gor- nika (gorska) kot organa gorske gosposke v stvareh, ki zadevajo goro in sodijo v gor- nikovo pristojnost po G. b. in običajnem pravu, po določbah občnih sodba, izrekih gorskega sodišča in ukazih gorske gosposke; drugič z izključno posebno podsodnostjo so- gornikov pri gorski pravdi, tako da ima me- jaš v pravnem sporu s sogornikom aktivno pravdno legitimacijo edinole pri domači gor- ski pravdi; naposled z dolžnostjo mejaša, osebno ali po namestniku se udeleževati so- jenja v plenumu na gorskem pravnem dnevu, in s pravico na poziv gorskega sodnika sto- pati kot sodovec med prisednike porote ter dajati gorski pravdi pravno pomoč kot odre- jeni sodnik, izvedenec, izvedena priča ipd. Proti samosvojosti običajnopravnega me- jaškega odnošaja ne govori —■ čeprav se to cesto trdi — niti predkupno in utežno (re- traktno) pravo, ki se obravnava v členu 50 G. b.^" Tudi določbe tega gorskega člena, ki so germanskega porekla, so po pravni pre- obrazbi postale del običajnega prava in so 53 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kot take bile sprejete v G. b. Ljudstvo je bilo to pravno ustanovo priličilo gorskim obi- čajem in dalje tako izgradilo, da je postala pravno preobražena ustanova domačega prava. Kljub kodifikaciji je bila preobra- žena ustanova predkupa in retrakcije neneh- no ukoreninjena v ljudskem izročilu. Zgodo- vinar prava je dolžan smatrati jo kot pre- obraženo ustanovo domačega (nadanjega) prava. Preobražena mejaška pravna ustanova se je razlikovala od germanske emfitevtične pravne ustanove v treh pogledih, v organi- zacijskem, pravdnonormativnem in pravdo- pravnem pogledu. Na podstavi emfitevze se je mejaški pravni odnošaj pod vplivom so- gorščine in v sožitju z njo razrasel v samo- svojo, domačim običajem priličeno, od ma- tičnih pravnih likov bistveno različno, pre- obraženo pravno ustanovo. Kolikšen je bil preobražaj, se vidi po tem, da so členi G. b., ki naj bi bili imeli pravno veljavnost enako ~ za mejaše kot za sogornike, v številčni ve- čini.'* Ni naključje, da Nemci tako zelo preobraženemu pravnemu liku niso nadeli nemškega termina, temveč slovenizem der Mejasch, priznavajoč očito, da gre za pre- obraženo ustanovo domačega prava. Y družbenoorganizacijskem pogledu je so- gorščina ostala združba, katere članstvo so tvorili sogorniki, novo je bilo le, da so gorni mejaši stopili z njo v gospodarsko, samo- hotno (spontano), kompleksno kooperacijo- agrotehničnega značaja, ki se je očitovala v organizacijskem pogledu po tem, da se je mejaš podvrgel vladavini gore in postavil na samem mestu svojega viničarja kot poobla- ščenca. V pravdnonormativnem pogledu je plenum gorske pravde zdaj obsegal tudi gor- ne mejaše, ne več samo sogornikov. Judika- tura gorskih pravd je bogata s primeri, ki se nanašajo na kooperacijo mejašev s sogor- niki. Mejaš, sprva tovariš (perkgnoss) gor- skemu gospodu," se je ustvarjalno povezal z gorsko skupnostjo domače gore v obeh organizacijskih pogledih, tako v upravi gore kot v gorskem sodstvu. Opis njegovega prav- dopravnega sodelovanja prekaša okvir pri- čujoče študije. Metod Dolenc se je v obeh svojih slovar- skih zbirkah ukvarjal z opredeljevanjem pojma mejaš. V prvi zbirki je trdil.^ä da po- meni termin mejaš 1. sosednega posestnika vinograda in 2. člana vinogorske občine, po- sestnika vinograda v vinski gorici. Pisateljev komentar te opredelitve navajamo v opom- bi.** V drugi slovarski zbirki** je dodal pi- satelj še novo točko in se je opredelitev zdaj glasila: 1. sosed, tudi omejaš, der Anrainer;** 2. posestnik vinograda, ki spada pod pod- sodnost gorske palice samo glede vinograda, ne pa tudi v osebnih zadevah, der Bergge- nosse;** 3. v XVIII. stoletju vsak podložnik ' gorske palice.*' Podobno je pisatelj opisal mejaštvo tudi ob več drugih priložnostih in vztrajal pri napačni trditvi, da je termin mejaš slovenski izraz za nemški termin der Berggenosse Gorskih bukev,*^ vtem ko je ter- min sogornik slovensko ime za nemški ter- min der Berghold.*» Termin mejaš, -a m., ima v gorskem pravti tele tri pomene: 1. sosed, der Anrainer, accola finitimus, v G. b. imenovan bližnji mejaš, ker je mo- ral skupaj s sosedom trebiti breg ali hosto (mejo) med obema vinogradoma (čl. 47 G. b.) in imel glede gornega delca soseda, če je ta bil sogornik, predkupno pravico po čl. 40 G. b.;" 2. svoboden vnanjik, ki je imel vinograd v meji gorske gospoščine v dednodačnem za- kupu, gorni mejaš, der Measch (Meäsch), co- lonus vineae hereditariae iure emphyteutico (po mestnem pravu, nach Burgrecht);** 3. sogornik, der Bergholde (Berggenosse), colonus vinitor, nesvoboden užitni lastnik delca v gospoščinski gori in član domače gor- ske skupnosti, imenovane sogorščina (gor- ščina), ko je bil proti koncu novega veka imenoslovno izenačen z gornim mejašem. OPOMBE 1. Beseda meja, -e ž., se rabi v slovenskih pri- redbah gorskih členov tudi v pomenu živa meja, die Hecke, saepes viva (čl. 10 Recljeve priredbe, čl. 9 Vagensberškega fragmenta, čl. 7 Kapscheve priredbe ter točki 7 in 18 Prekmurske priredbe), toda ta raba za pričujočo študijo ni prišla v )oštev. — 2. Tak zarasel svet je bil res mnogo- cje med gemimi delci namesto žive meje (čl. 47 Recljeve priredbe, čl. 33 in 36 Kapsoheve pri- redbe, čl. 18, 41 in 44 Labasserjeve priredbe itd.). — 3. Pleteršnik I 566 ima te-le pomene besede meja, -e ž.,: 1. Die Grenze, 2. lebendiger Zaun, die Hecke, 5. das Gebüsch, das Gehölz, niederer Wald, der Hain. Vendar pa je Pleteršniku me- jaš zgolj der Angrenzen, der Grenznachbar. Me- tod Dolenc se je Pleteršnikove razlage držal tudi pri opredeljevanju termina gorski mejaš. — 4. Gl. čl. 55 K apscliers'e priredbe (Vinograde, meje, kolosek ali lefs Inu koshenine), el. 42 priredbe, ki se hrani v Narodnem muzeju v Ljubljani [Prir. NiM] (nograde, Meje ali koshenize) in čl. 55 So- teske priredbe (Vinogradi, Meje ali koshenize). — 5. Cl. 18 Labasserjeve priredbe se glasi: »Ta 18. Artici. Vsi ofsobeneki, kir per Vuinogradih pre- biuaio imaio vn is gore na lemlo jwiti. Kateri bo pak nehotl sturiti, s tem fe more kakor je nauada Deshelska hondlati, letu fe pak Ven Vsame, kadar bi meda aH gruntie bilj, od katerih be fe ftiura inu pravda da dotala. Aku fe pa Is eniga grunta, od kateriga fe ftiura inu pravda daje, en Vinograd fturi, taku more en Gorski Gosput fjKwnainem teh Meiascheu eno spodobno 34. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Gorshino na taisti neloshiü«. — 6. Kadar gre za tak svet v delcu kakega sogornika, se nevino- gradska zemljišča v gori pogostokrat nazivljejo gorščdna, -e, iž. i(čl. i20, 3(1, 49 in 50 G. b.). Pri priredbah člena 20 G. b. gre za srednje treh mest, na katerih je uporabljen izraz gorščdna. V priredbi Andreja Reclja se glasi to mesto: >... Vun Vsetu, kadar bi ta gorshina hpraudni- mu Imeni raitala... «, a v Prir. NM: »... Ven je useta ta gorshena keder je k zhinshnemu Blagu postala«. — 7. Izraz vnanje osebe v pomenu extranei, Aussenseiter, se bere v besedilu čl. 49 priredbe, ki se hrani v ljubljanski )Narodni in univerzitetni knjižnici [Prir. NUK] (sa meias.ham moreio vnany kupiti). Za časa turških vpadov je bilo na slovenskem ozemlju mnogo opustelih vinogradov. Gospoščine so zelo rade sklepale emfitevtične pogodbe z vnanjiki svobodnega sta- nu, z duhovniki, plemiči, zlasti pa z meščani in tržani bližnjih mest in trgov. Da so na Šta- jerskem večino in jedro mejaštva tvorili me- ščanski mejaši, pričuje jasno kodifikacijska zgo- dovina G. b. — 8. Po Pleteršniku I 823 je ome- jek, -jka. m., der Ackerrain, der Rasenrain. Bar- tei navaja za besedo der Rain pomene: meja, omejek, rob. — 9. Termin omejaš se bere v dveh členih (31 in 41')^ Boštanjske priredbe. Obakrat gre za prisednike porotne (sodovske) mize. Bo- štanjska priredba je namreč iz kasnejše dobe, ko je termin mejaš že imel pomen sogornik. Gre torej za sogorniške sodovce. Vprašanje pa je, zakaj se ti sodovci ne nazivajo mejaši, temveč oniejaši. Prejkone so boštanjski vinogradi ležali vsi na enem samem gos-poščinskem omejku. Ne drži pa mnenje Metoda Dolenca, da je pomen termina omejaš sosed, der Anrainer, accola fini- timus (Gorske bokve v izvirniku, prevodih in T>riredbah 1940, 215). Sosed se imenuje tudi v Boštanjski priredbi »bližnji mejaš« (čl. 50) ali kar mejaš (čl. 47). — 10. Vprašanje nesvobodnih vnanjikov, ki so bili podložniki tuje gospoščine, je načel pisec pričujoče študije v članku Aktivna in pasivna pravdna legitimacija po gorskem pra- vu. Pravnik 1959 (XIV), 37. — 11. Gre za dve vprašanji, prvič, ali ni bila mejašu, ki je bil pod' ložnik druge gospoščine, po običajnem pravu natvezena ista podsodnost kakor domačim so- gornikom, to se pravi tudi pasivna, ne le aktivna pravdna legitimacija, ki je veljala za svobodne vnanjike; drugič pa, koliko je vplivalo ime me- jaš nesvobodnih dednih zakupnikov na poznejšo' imenoslovno zenačenje termina mejaš s termi- nom sogornik. — 12. Metod Dolenc, Gorske bukve itd., 231. Pisatelj je označil za gotovo, da se je »oddajala gornina, če že ne povsod, pa vsaj v pretežni večini, v denarnem relutu, ne pa in natura«. — 13. Število meščanskih mejašev je bilo na Štajerskem zelo veliko. Odločno so se bojevali za pravico zakonodajnega sodelovanja pri G. b. Med vnanjiki je njim pripadala naj- večja vlog-a. V Prekmurski priredbi (toč. 11) se mejaši gore nazivajo tudi »'■'ošteni naprej hodeči ljudje«. — 14. Jakob Kelemina, GMS 1939 (XX), ^4 je za Antonom Mellom opozoril na cenilni zapisnik Auerspergovih gospoščin Viltuš-Štaten- berg iz leta 1542, v katerem se nazivljejo du- hovni, plemiči in meščani »meine perggenossen«, sogorniki pa »pauernsleute«. Svobodni dedni za- kupnik vinograda je Auerspergii veljal za »perg- genossa« še eno leto pred potrditvijo G. b. — 15. Andrej Recelj je prevedel termin paumann v besedilu člena 31 G. b. z besedo gospodar, ki so |o rabili tudi drugi prireditelji vselej tako, da se jasno vidi, da ne gre za sogornike, temveč za vi- nogradnike vobče, torej za zborno ime, v kate- rem so kajpada obseženi mejaši (gl. čl. 12 Va- gensberškega fragmenta, čl. 40 Kapscheve pri- redbe in čl. 19 Prir. NM). Metod Dolenc (Gorske bukve itd. 198) je menil, da pomeni beseda paumann isto kot nemški »hold«. Jakob Kele- mina, GMS 1939 (XX), 386/11, je dognal, da je bil izraz paumarm sprva sinonim za termin dež- man (furl, diesmanni) ali vazal, za oznako člo- veka, ki je imel od kakega gospoda zemljišče v zakupu. Teza Metoda Dolenca, da je bil pau- mann sogornik (perhold), torej ne drži. Gre za kolektivno ime vseh vinogradnikov v gori. —• 16. Jakob Kelemina, n. d. 287. — 17. Isti, prav tam, 286/11. Pisatelj meni pravilno, da pri pau- mannu ne gre le za vinogradsko, ampak za splošno kmetijsko obdelavo. — 18. Prim. čl. 9, 19, 20, 23, 46, 51 Reclfeve priredbe, čl. 8, 15, 22, 28, 33, 45, 46 Prir. NUK, čl. 9 Vagensberškega fragmenta, čl. 6, 14, 17, 26, 35, 36, 40 Kapscheve priredbe, čl. 16, 19, i20, i23, 29, 46, 47 Prir. NM. — 19. Tako reklo G. b. je včasih prevedeno tudi s priredjem »sleherni mejaš in sogornik« (čl. 13 in 14 Prir. iNM). — 20. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 213. Reklo »Meäschen und Erbholden« je omenil pisatelj že v svojem prvem spisu, ob- javljenem v OZN 1914, 4il. — 21. Jakob Kelemina n. d. 285. Pisatelj je mislil, da so obstajale po- sebne viteške gorščine z lastnimi gorniki, ki so se imenovali »des schälten pergmaister«. Toda beseda Schild pomeni v tem reklu gorskega go- spoda. — 22. O pojavu meščanskih gornikov gl. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 15 ter Milko Kos, Urbarji salzburške nadškofije 98. — 27. To je trdil Metod Dolenc, ČZN 1914, 43. — 24. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 19 si. Deželni stanovi so v septembru (1541. leta vnovič poklicali za- stopnike mest in trgov k posvetovanju. — 25. V prvi razred štejemo dva vira, ki sta nastala v zadnji jjetini XVI. stoletja, namreč priredbo Andreja Reclja iz 1582. leta in Priredbo NUK. — 26. Drugi razred tvorijo tri prii^dbe, ki so na- stale v začetku XVII. stoletja, namreč Vagens- berški fragment, Kapscheva priredba in iPrir. NM. — 27. Prekmurska priredba rabi izraz me- jaši v toč. 8, sogornike pa nazivlje za gazde (toč. 4 in 11'). — 28. Metod Dolenc, Gorske bukve itd. 216. — 29. Isti, Slovenska ljudska sodišča v dobi od 16. do 18. stoletja (239. knjiga Rada Jugoslavenske akademije znan. in umjet. u Za- grebu 1930), 22. si. — 50. Gl. člen 50 G. b. Bližnji mejaš je seveda tu sosed, der Anrainer. — JI. Od 52 členov G. b. je 27 takih, da zadevajo tako mejaše kot sogornike (čl. 7, 8, 10, 12—15, 18—21, 24, 25, 31—35, 38, 39, 41^3, 46, 47, 50, 51), vrhu tega se nanaša samo na mejaše, ne tudi na so- gornike čl. 6 G. b. — 52. Metod Dolenc, Pravni izrazi v prevodih ^'inogo^skega zakona, ČJKZ 1920, 72—91. — 35. Pisatelj pravi: »Iz prevodov vinogorskega zakona samega ni razbrati določe- ne razlike med mejaši in sogorniki. Recelj in Prir. NUK rabita izraz mejaš sploh le v pomenu ad 1), tako tudi Kapsch. Še e v 18. stoletju stoje poleg sogornikov — mejaši. Po zapisnikih kostanjeviške opatije je razumeti pod sogorniki —■ nevoljnike, tlačane gorskega gospoda, mejaši pa so bili vinogradniki — posestniki, ki so spa- dali samo glede vinogradov v podsodnost gor- skega gospoda. Posebne važnosti je, da najmlajši prevod sogornikov sploh več ne pozna (Sloven- sko cesarsko odločilo iz 1675. leta jih imenuje germane, prim. Štrekelj, CZN I, 25)«. — J4. Me- tod Dolenc, Gorske bukve itd. 66 do 71. — 55. V tej opredelitvi sta dve napaki. Mejaš ni termin, ki bi pomenil soseda vobče, temveč pomeni le bližnjega (najbližjega) soseda, der Anrainer (čl. 35 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 47 in 50 G. b.). Potem pa v Boštanjski priredbi termin omejaš ni uporabljen v pomenu sosed, temveč obakrat (čl. M in 4Ì1) v pomenu sodovec, to se pravi sogornik. — 56. Vinogradnik vobče je vendar paumann, glej spredaj op. 15 in 17. Tudi ni vse odvisno od kriterija podsodnosti, temveč tudi od drugih momentov. Naposled je nevzdržna opredelitev', zgrajena na tezi, da imajo srednjeveške pravne ustanove dva poj- movna dela v sebi, katerih eden naj bi bil stva- ren, drugi pa oseben. Vse te ustanove so kakor iz enega kova. Pisatelj je prezrl tudi glavno, da je bil mejaš svobodnjak. — 37. Ta opis je pre- širok. Gre za sogornika, ki je dosegel ime mejaš, ne pa »za ostale podložnike gorske palice«. — 58. Dobesedni prevod termina perkgnoss se glasi sogornik. Perkgnoss je pomenil mejaša le neko obdobje pred kodifikacijo G. b. — 59. Cl. 47, 50 Recljeve priredbe, čl. 4Ì6, 49 Prir. NUK, čl. 30, 36, 39 Kapscheve priredbe, čl. 47, 50 Prir. NM, čl. 41, 42 Labasserjeve priredbe, čl. 42, 44, 46 Boštanjske priredbe, čl. 39, 40 Soteske priredbe. — 40. Uvod Prir. NM in čl. 14, dalje čl. 1, 16 Labasserjeve in Boštanjske priredbe. — 41. Stare priredbe sporadično, tako Recljeva čl. 47, Kap- scheva čl. 1, Prir. NM čl. 9, poznejše priredbe pa redno: čl. 1, 9, 16, 18, 20, 25, 30, 41 Labasser- jeve priredbe, čl. 1, 9, 17, 18, 19, 22, 44 Boštanjske priredbe, čl. 1, 6, 7, 14, 15, 16, 20, 22 Vagens- berškega ekscerpta, čl. 8, 14, 15, 16, 17, 19, 24, 25, 29, 39 Soteske priredbe, slednjič gl. tudi toč. 8 Prekmurske priredbe. 36