List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto d gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt leta 80 8. — Tako pa hira celo telo, če le en ud trpi. Resnično ispovem, jaz ne umejem, kako zamere biti država, ki se nasproti svojim sovražnikom velikodušno in prizanesljivo skazuje, sè svojimi lastnimi narodi v večnem prepiru. Vlada pač nima niti dobre volje niti kacega ozira. Zato pa lahko razumite, da nijma dada pii ljudstvu nobenega zaupanju, da pa pri vsili pravih domoljubih naj resnejše pomislite vzbuja. Vender bodem glasoval za postav n] vender naj nihče ne išče v mojem glasovanji zaupnice za sedanji sistem : iz rečenega pač lahko sodite, da bi ne imel vzroka za to. Tako je govoril kmečki Jeremija ! Da bi ne bil podoben preroku, in bi ne tožil vže na razvalinah kmečkega stanu! Ali ne, slovenski kmetje, da Vam je pošteni mož iz srca govoril ) Pckazal je rane, na katerih krvavi kmečki stan, pa tej vladi je odrekel celo dobro voljo zaceliti jih! Ali je zastopnik Goriških slovenskih kmetov na Dunaji tudi tako pogumen ? — O11 je dober Slovenec, pa je — uradnik, zato prikimaj e vladnemu sistemu in vladi, in niti ta niti uni hočeta bremena zlajšati kmetu. Jerusalem convertere (spreobrni se). Ponosni Tominci in korenjaški Kraševci, kedaj spregledate? Bratuš. I> opisi. Iz Brd, 12. febr. — Zadnji »Glas* je omenil okrožnice, ki se po Podgorski županiji podpisuje zoper nameravano združenje sè Štverjausko veliko županijo. Tudi pisatelj teh verstic jo je imel pred očmi, kaj lepe iu mikalne. Kdaj se je začelo, pepel trositi vernim na glavo, tako, kakor se ta obred zdaj po naših cerkvah opravlja, tega ne moremo za gotovo povedati. Navadno se misli, da se je to začelo, kedar so bile odpravljene očitne pokore. V starih časih namreč so s pepelom potroševali glavo le takim grešnikom, kteri so imeli delati očitno pokoro. Oni so morali pervi dan vélikega posta v spokorni obleki in bosi pred cerkvena vrata se ustopiti. Tu se jim je naj pred oznanila kazen, ki so jo imeli za svoje grehe prestati. Potem so bili v cerkev poljani, kjer so pokleknili z nizko priklonjeno glavo, in škof jim je pepela na glavo trosil z besedami : Memento homo, qu ia pulvis es9 et in puiverem reverteris: uge poeniten-liani, ut habeas vilam aelernam t. j. spomni se, o človek, da si prah, in da se v prah verneš : delaj pokoro, da prideš v pa je ni hotel podpisati, ker je bila laško sestavljena, čeravno odločno pogublja načelo, ki je rodilo take, ogromne županije. Ali to ni nič posebnega. Sveta jeza pa nas jo zgrabila, ko smo po »Glasu* zredili, da je ono laško okrožnico zložil mia-doslovrnsk gorišk prvačič. Take baže ljudje ki po taborih iu političnih društvih do hri-povosti kričijo po slovenskem napredku, ke-dar bi pa morali z dejanjem pokazati svoje — da ne rečemo domoljubje, kterega ne išči pri liberalcih — vsaj spoštovanje do maternega jezika, le lahončajo ali ueinču-rijo, zaslužijo naše zaničevanje. Narodni listi nnj odkrivajo brezznačajnost takih slavohlepnih in vrtoglavih ljudij in potem v črne bukve ž njih imeni. O značaji, zna čaji ! Čudimo se le g. načelniku Podgorske županije, da ni poslal nazaj laško o-krožnico z ostrim protestom. Gg. župani! Vas je ljudsko zaupanje postavilo na naj častnejše mesto ; Vi pred vsemi morate čast svojega naroda braniti. Posnemajte Solkanskega župana — on Vam je skala, na kteri se valovi nenarodwega uradovanja u-bivajo. In ti čestita huhovččina! Koliko časa boš mili Sloveniji žalost delala z nenarodnim uradovanjem? Ali naj se nas jezik samo v cerkvi in ljudski šoli glasi? Ali mu ne odpreš vrat v svoje urade? Ne izgovarjaj se, da bi ti delalo slovensko uradovanje težavo. Železna volja premaga vse; non est viii■ timer e lobnrem. — Vsi naši napori so zastonj, ako se ne podvizamo narodnemu jeziku veljavo v javnem življenji pridobiti. Kolo zgodovinsko v naglem tiru drvi, kedo zna, kaj bližnja prihodnjost v svojem krilu za nas skriva? Silimo zato oblasti, da nam jezik spoštujejo! Nikedo pa ne posluje toliko z uradi kot ravno duhovščina ; zato naj pa vsem uradom le slovensko dopisuje. Pisatelju teh verstic je dobro zazno, da je uže mnogo duhovnov, ki le slovenski uradujejo — ne bo jih hvalil, ker spoli»ujejo svojo dolžnost — pa veliko več jih je še, ki ne pustijo slovenskega jezika v svoje uradne sobe. Duhovščina v sedanji dobi ne more zadostiti svoji velikanski nalogi, če ni goreča v svojem poklicu in ob enem odločno-dejan-sko narodna! Kedaj slečemo starega »šlen-drijana* ? večno življenje. Nato je škof blagoslovil spokorne pasove, in je spokornikom razdelil, ter je opominjal naj resnično pokoro delajo, naposled jim je iz cerkve iti velel, rekoč; »Zaztran vaših grehov in hudobij ste iz hiše božje zapodeni, kakor je bil Adam zapodeu iz raja zavoljo svojega greha* (Pontif. Kom. P. III.) Tem spokornikom so se drugi kristijaiii nekaj iz ponižnosti, nekaj za to pridruževali, da so je tolažili, njih število je bilo vedno veče, in v 12. in 13. stoletji je bila vže splošna cerkvena navada, da so vérui kristjani v zavesti svoje pregrešnosti očitno pokoro postni čas delali. Ker so tedaj vsi, ali skoraj vsi to pokoro delali, tedaj se je tudi vsem blagoslovljeni pepel na glavo deval. (Thomas-sin. de dier. fest. celebr. II. 14.) Posebno navado so imeli v Saksonskem mestu Halberstad-u v tej zadevi, kakor piše Si!vij (Europa,, cap. 2.) Za V Kalu dne 14.'februarja. — Neki dopisnik iz Avč v 6. št. »Soče* graja moje postopanje v zadevi županije Kal-ske in zarad nove volitve občinskega starešinstva, tor vso stvar preveč zvija ; zato ue morem, da bi k temu popolnoma molčal. Županija Kal obstoji iz treh duhovnij: Kal, Lom in Levpa. Sedež županstva je že čez dvajset let v Levpi, kjer je manj volilcev kot v Kalu. Kaljani so se namreč iz nemarnosti vselej v tako majhnem številu volitev vde-leževali, da so bili Levpljani voljeui v večini. Letos so pa Kal ja ni vender enkrat spoznali važnost volitev in šli skoraj vsi volit; zato so tudi slavno zmagali. To pa ni g. dopisniku iz Avč po volji; zato jav-da in toči solze po »Soči*. Res je, da smo prošnjo do deželnega zbora napravili, naj bi se za Kal-sko duhovni jo posebna županija ustanovila, pa to le po želji ljudstva, da hi domače županstvo za svoje velike potrebe kaj boljši skerbelo, kakor so se drugi za nje brigali. Vprašam, je li bila kedaj prošnja prepovedana ? — Tudi smo hoteli polajšati delo Levpskemu tajniku. Prošnjo smo tedaj le iz dobrega namena pri deželnem $boru vložili, ne pa iz sovraštva ali zavida kakor nekdo misli. Nadalje opisuje g. dopisnik po svoji razburjeni domišljiji moje oznanilo v cerkvi, ter govori kakor slepec o barvah. Ljudštvo zbujati in mu volitve priporočati, to je, nespodobno, kaj ne g. dopisnik če ne gre za vas dobiček!? — G. dopisnik, je tu pokazal, da mu ni mar za ljudski blagor, ampak za svoj interes, ki je po novih volitvah v nevarnost. prišel. Prav imate g. dopisnik, da se je letos tako volilo, kakor še nikdar poprej; kajti let' s se je prav postavno volilo. Duhovnija Kal ima od nekdaj več volilcev ko Levpa; zato ji tiče večina starešin. Tudi imate prav, da je bilo ljudstvo razdraženo in da je skorej do tepeža prišlo ; pa še to •ste imeli dostaviti, da je neposlovno postopanje nekterih vaših prijateljev in s tilnikov k temu povod dalo (!!) — Zakaj od naj vavžniše okoliščine popolnoma molčite? — Ge se je prepir vnel, niso bili tega Kal-ski vo-lilci krivi in tudi njih vikarij ne, kterega tisti dan še v Levpi bilo ni, ampak kdo drugi. Toliko v pojasnenje omenjenega dopisa in v mojo obrambo. — A. V. vik. II ■■■» —— — ■ — É» ... pepelnično sredo so Halberstadjani izmed sebe poiskali človeka, ki je bil veči grešnik. Tega so oblekli v žalovalno, černo obleko, in z zagernjeno glavo v cerkev pripeljali; po svetem opravilu pa so ga ven iz cerkve spodili. On je ves štirdesetdanski post bos hodil, vse mestne cerkve obiskoval, pa v nobeno cerkev ni smel noter, tudi ni nobeden ž njim govoril ves čas ; vendar pa so ga korarji k svoji mizi jemali po versti eden za drugim. Spat se je podajal še* le po polnoči. Veliki četertek je dobil odvezo od vseh svojih grehov; in vsi so ga po tem Adam klicali. (Macri Hiero-lex, v. Cinerum). Do konca 16.ga stoletja je imela 0-glejska, in vse od Oglejskega patrijarha odvisne cerkve svoje posebne obrede, o kte-rih sem poseben spis Fol. dioeces. Tergcst. L 1872. in 1873. priobčil. Tudi na pepelnično sredo je bila neka posebna navada. V Mirnu dne 16. februarja. — Predlog postave gledè združenja občin v velike župauije, sprejet v goriškem deželnem zboru, nij ljudstvu kar nič povoljen, izv-zemši ono, koje prebiva v trgih, v katerih bo sedež velicih županov. Cast je tudi nekaj vredna. Male občine nijso praktične, dejo, kedó bo občeval s zarobljenim županom, z nevednim tajnikom itd., naj bo! TodA prevelike županije so silno nepraktične, duhu časa nasprotne. Autonomija ! Federalizem! se po naših časopisih odmeva, i vender zagovarjajo nekateri napred-njaški listi občinski centralizem. »Soča* kakikrat čudno šumi, kedó razume njeno šumenje ? Bodimo praktični ! Bode li v narodnem obùru po združenji občin boljše ? Bomo potem imeli po županijah povsod slovensko uradovanje? Bog daj! Toda to bo odvisno od župana i tajnika, vrh tega pa bodo c. kr. uradi še veljavnejšo moč imeli. Zapomnite si : Centralizem je povsod narodnostim krivičen. I v naši goriški okolici ? — Bodo li narodni župani izvoljeni ? K večemu kak italijansk, nekoliko dozdevno pravičen, magnat. Toda vederemo. V denarskih zadevah ?— Kako bo tu? Res je, da bi več občin potem skupaj plačevale tajnika. Ali prvič bode li hotel kak domačin sub titulo časti samo, brezplačno prevzeti posel velicega župana? Ne bode morda treba plače za zgubo časa, za trud i delo? Nadalje spomnite se, da do sedaj so posamezne občine plačevale tajnika le z malenkostjo, pri županijah do 200 duš k večemu z 200 fl. sedaj pa bode trebalo moža, koji je juridično izobražen, koji se posveti le temu poslu. Bo li ta zadovoljen s 1200 fl. ? — Ne bo to toliko, s kolikor so bili do sedaj zadovoljni šesteri tajniki9 Yrh tega ho li vstani en sam tajnik vsa opravila brez pomoči, brez pisarjev o-pravljati? Težko? Na dalje bo li kaj boljše po te,m za ljudstvo? — Bojim se, da pri rešitvi vlog bode nastala birokratiška polževa pot, tako da človek dneve ne bode mogel vloge rešene dobiti. Sedaj je kmet v srenjsko pisarno prišel, je prašal, malo počakal i dobil, kar je želel. — Oe bi se pa morda občinam nekoliko sedanje »avtonomije* pripustilo, bi morali na vsak način tudi se- Najprej se je pepel blagoslovil in razdelil, potem pa je bila procesija iz vélike cerkve v kako drugo cerkev, in med procesijo so peli antifono : Juocta vestibulum et altare plorabunt sacerdotes itd. Pridši do cerkve so zapeli antifono tistega svetnika, ktere-mu na čast je bila cerkev posvečena, in so pred altarjem vsi pokleknili, ter spokorne psalme odmolili ; potem pa se je procesija nazaj vernila v véliko cerkev, prepevajo litanije, in na to je bila sveta maša. V Terstu, ki je spadal pod Oglejski patri-jarhat, se je tudi tako na pepelnico vse opravljalo, kakor v Ogleji, kakor spričuje tudi star rokopisen brevir Teržaški, ki se hrani v pismohranu Teržaškega škofovstva. Štef. Kociancic. daiiji tajniki ostati. Toraj toliko slabejše, ker i ti bi hoteli 'živeti. In krajne razmere? — Na to se ni čisto Ilič gledalo. Čas je denar, pravi Nemec. Koliko časa se li bode s tem pogubilo, koliko neprijetnosti bo nastalo. Da se nij na krajne razmere gledalo, evo vam izgled : St. Peterska bodoča županija. Nam tukaj v Mirnu je jako nepriležno hoditi v St. Peter i vendar nas ne zavira ni gora, ni sneg, smo v ravnini. Št. Peter nij središče južno — vzhodne goriške okolice, ampak središče bi bil — če gledamo na to, da ljudstvo ima opravila z Gorico, (proti gorenji strani res skrajni kraj : Št. Peter) — proti jugu edini Miren. Ako bi i Miren ostal županija, bi štel pod seboj 9 občin: Sovodnje, Rubije, Gabrije, Vrh, koji je uže tako z Gabrijami v duhovskem7 obziru zvezan, Peč, Riipa, Vrtoče, Ore-liovlje, Bilje, koje zadnje so le 20 minut daleč od Mirna, med tem ko pot do St. Petra šteje skoraj celo uro. Sicer pa kedor je po poti do Bilj i najprej do Št. Petra pri deževnem vremenu hodil, ve zadosti, da je tukaj na teh poteh, recite kolovozih, zarad blata pravi * gmajn potop." — 0. S Tominskeg';, 16. febr. — Dopisnik iz »Tom. okraja" v 4. 1. „G1.“ se čudi rešitvi, ktero je dal c. k. okr. šolski svet v Tornimi na vlogo nekterih naših duhovnikov učiteljev od 19/10 73. Tej razsodbi se nikakor ne čudi, kdor vé, da šumi Tomincem bolj politika po glavi, ko šola. Pri zadnjih volitvah v državni zbor so bili tudi nekteri na vlogi podpisani duhovniki voli lei in so dali glas dr. Tonkliju. Že takrat so jim tomiuski »per-moj-duš-libe-ralci" žvižgali, in nek visok gospod, je rekel, da tega »svojim" nikoli ne pozabi. — Sebičnost ne pozna obče blagosti. Pri nas je bila precej razširjena govorica, da sta bila dva glavna volilna agitatorja našega okraja obečala „Soči" toliko novcev, kòlikor stane 50 iztisov lista. „S.“ sama to nekako potrjuje, ko piše v 52. 1. p. 1. : »Nekateri odlični rodoljubi s Tol- minskega zagotovili so nas tudi materijal-ne podpore". Reklo se je, da to zarad srečnega (!) izida pri zadnji volitvi v državni zbor, h kteri je »S." se svojo značajno-stjo (!) pripomogla. Ako je to res, potem bi se brez težave dale umeti one besede »Sočinega" tajnika, s kterimi govori pri občnem zboru 29. p. m. o „paktiranji" in o »kompromisu" s Tominci. Morebiti se smemo nadejati od »Soče" kakega vestnega pojasnila v tej zadevi? Na Banjšicah, dne 16. februarja. — Dne 14. t. m., v god sv. Valentina, smo imeli tukaj neuavadno cerkveno slovesnost; obhajali smo stoletnico rojstva č. g. Valentina Staniča, prvega buditelja slovenskega naroda na Goriškem. Ta preblagi rodoljub je bil rojen 12. febr. 1774 v Bodrožu pri Kanalu, pa je prvo stalno službo imel na Banjšicah, kjer je začel svoje blaživno delo sred novembra 1802. — Kako ga jo ljudstvo ljubilo, pokazali so Banjškarji dne 14. t. m.; kajti prišlo jih jo k cerkveni slovesnosti toliko kolikor ob nedeljah, dasi ni bil dan kaj ugoden. Pel je sv. mašo č. g. Jož. Kragelj, vikar v Levpi. Iz Gorice, 17. febr. — Deželni poslanec g. dr. Lavrič je zapustil Gorico; vsa pisma njegovih klientov je podedoval g. dr. Jakopič, predsedniški stol društva »Soče" g. Doljak iz Solkana; v »Soči" mnogohva-lisano poštenost pogreša na sebi »en šri-bar. “ Danes je en mesec, odkar je deželni zbor sklenil svojo sesijo. »Neodvisni" slov. poslanci so hoteli še marsikaj sprožiti, kar so opustili, n. pr. oster protest zoper postavo o neposrednjih volitvah v državni zbor, kakor so storili klerikalni Tirolci. »0-četu" DoljaKu se ni čuditi, da ni podal takega protesta, ker on je računil, koliko prihrani dežela v 20 letih, ako bo imela le polovico sedanjih stroškov. Čuditi se moramo dr. Lavriču, ki je stal tačas na čelu društvu, ktero siplje svobodo med tlačeni narod slovenski. Državni zbor je sklenil postavo, ki krči svobodo dežele, in glejte! »vahtaiji" svobode ne odprejo ust, da bi branili svobodo. Liberalci obečujejo, pa ne storé; vedno tarnajo, da narod je tlačen, in ko imajo priložnost in dolžnost poganjati se za svetinje narodove — molčč, kakor grški modrijani. Nove šole stanejo neizmerno denarja; zavolj šol so se davki hudo povišali; od vsakega goldinarja plačuje kmet po 30 in še več soldov doklade za šolo. Davki tako neusmiljeno težijo naše ljudstvo, da je celo »Soča" rekla, »da bi se našej deželi jako prileglo, polajšanje davkov" (kako kunštno!). Ker šola toliko stane, kdo bi ne želel, da bi se šolski stroški zmanjšali? Vsak pameten človek, samo »Soča" ne. Ona ni še s tem zadovoljna, da kmet plačuje več, ko more, ampak hoče, naj vzame še na posodo, da bo šole zidal, naj zabrede v dolgove, naj si nakoplje neprenosljiva bremena. Slabe letine, nesreča na polji in v no-gradih tarejo kmeta že več let, da ne more se svojo družino izhajati, in zdaj naj jemlje še na posodo za šolo, naj postane odvisen od svojih upnikov, naj zastavi svoje premoženje. Kaj takega more le »S.“ svetovati. Res da pravi »S.“, naj bi občine vzele na posodo; ali kaj to pomaga; kedar trpi občina, trpijo vsi njeni prebivalci brez razločka. Take svete daje »S. V ki pravi, da se bojuje za svobodo narodovo. Zlati svobodomiselni ! kje iščete podlago politični svobodi? ali ne v prvi vrsti v neodvisnosti gle-dé materijalnih zadev? Odrešite vboge kmete materijalne odvisnosti, in se že bodo znali gibati. Tega ne delate, ampak ravno nasprotno; dolgove jim nasvetujete, odvisnost jim s tem obešate na vrat, zapirate jim pot do svobode. Potem pa le široko se skoračite in vpijte na glas; »vse za svo-do." ! Ogled. Avstrija. Vsa Evropa obrača zdaj o-či v mrzli Petrograd. Dne 13. febr. ob 2% ur: je prišel tj e naš cesar in bil svečano in prisrčno sprejet od cara in carove rodovine (že na kolodvoru) in od meščanov. Vse mesto jo praznično opravljeno, z zastavami (ruskimi, avstrijskimi in bavarskimi — cesaričinimi —) in| s podobami ruskega in našega vladarja ozališano. Tri ruski careviči so šli našemu cesarja naproti. Prostor nam ne pripušča, da bi naštevali in popisovali raznotčre slavnosti, ki so se in se bodo našemu cesarju na-čast napravljale. Take reci so med vladarji, kedar se obiščejo, že navadne. Samo tu pa tam ulovimo ktero mrvco v političnem oziru znabiti pomenljivo. Tako n. pr. je šel Franc Jož. ko; prve dni v cerkev ss. Petra in Pavla počastit grob cara Nikolaja in je položil na-nj lavorov venec. S tem je hotel reči, da ima rajncega za zma-galca, dasi so ga uno leto o krimski vojski zmogle t. i. »zahodne vlade" (Francija, Angležka, Italija s Turčijo) združene. Tisto leto je bila naša Avstrija neu-tralna, pa vendar se je njena politika bolj nagibala na Francosko stran. Takrat je tudi bilo, ko se je Avstrija močno zamerila Rusiji. Še-le pred lansko leto v Berlinu in lani (spomladi) na Dunaji se je tihi nazpor nekaj poravnal ; in zdaj se ima menda stara prijaznost za trdno in stalno ponoviti. Ta pomen mora imeti našega cesarja venec na grobu Nikolajevem. - Vsi časniki vseh dežel tolmačijo potovanje Franc-Jožefovo, za znamenje mirù. To je potrdil tudi že car ruski z neko napitnico, v kteri je rekel, da prijatelska zveza med mira, našim cesarjem, cesarjem nemškim in pa kraljico angleško bo poroštvo vesoljnega mini. Naš cesar je ruskemu v enakem zrnislu pritrdil. Mir pa ni dandanašnji odvisen samo od dobre volje mogoč-njakov, ampak od razmer, ki so včasih močnejše, ko volja človeška. — Zapazili so nekteri, da v omenjeni napitnici ni imenovana Italija. Naš cesar obišče tudi Moskvo ; mudil se bo na Ruskem do 22. t. m. Med sijajnim spremstvom, ki ga je v-zel sé seboj, je tudi minister za zuuajstvo, grof Andrassy, kar hoče neki reči, da se bode more biti z ruski državniki o čemur si bodi pogajal (znabiti o »jutrovih zadevah"). Doma, na Dunaji, državni zbor neprenehoma svoje reči razpravlja, bodi si v odsekih ali občnih javnih sejah. Finančni odsek bo z naprejšnjim pretresanjem proračuna kmalu pri kraji Konfessionalna pododseka sta tudi že nekaj napravila in po svojih poročevalcih glavnemu odseku poročala. Pododsek »peterih" je že skoval načrt civilno-zakonske postave. Ena glavnih to-ček v njem bi bila ta, da ne sme nobeden duhovnik cerkvene poroke opraviti, dokler ni spričano, da sta zaročenca pred svetnim oblastnikom (okrajnim glavarjem ali županom?) državljansko poroko izvršila. To bi bilo tedaj še ojstreje, ko n. pr. v Italiji, kjer je ljudem menda na volja dano, poročiti se poprej v cerkvi in potlej še le pred svetno gosposko, ali pa narobe. Zdi se nam, kakor da bi naši postavodajei hoteli poprej sobe barvati in kinčati (!) in po tem še le — hišo zidati. Postav ne delajo namreč po potrebah, ampak umetno narejajo prisiljene potrebe po nepotrebnih postavah, in to samo za to, da starim poštenim navadam ter cerkvenim zapovedim in šegam zaušnico dajo. V klubu desn. središča imajo posl. Greuter, Giovanelli, Kar-lon, Fanderiik in Harrant nalogo, pretresati pol.-verske postave. V javnih sejah drž. zbora so se dosedaj praktičniše reči raz- pravljale. Hitro po odhodu cesarjevem je predložil minister za kupčijsfcvo 8 načrtov železničnih postav zbornici poslancev. 8 tem se hoče pripraviti stradajočim dekličem dela za bližnjo spomlad. Vsi železnični načrti so izročeni posebnemu odseku (oG te-rih udov) v pretres. — V poslednjem našem listu omenjeno peticijo delalskega društva „Volkswille* je izročila zbornica poslancev (po Kopp-ovem nasvetu) posebnemu odseku (devetih udov). „Yaterlandu se čudi, da se je zbornica posl. tako zadovoljno poprijela peticije ubozih delalcev, češ, da državno-pravnega pisma čeških dekla-rantov ni hotela še v obravnavo vzeti ne. — Minister za finance je predložil 13/0 črteže postav zadevajočih hišni davek, dalje pridobnino, dohodnino in osehnino. Ta vladin predlog zastran preuravnave davkov je izročen posebn. odseku. (3G). — Vladaje še dalje predložila načrt zastran uravnanja zemljiščnih knjig. Posl. Foregger je podal na svet zastran prenarejenja tiskovne postave. Moravski deklarauti so pristopili klubu (Hoheuwartovemu) desnega središča, kteri šteje zdaj okoli 40 udov. Kardinal Rauseher je izdal za sedanji postni čas krasen pastirsk list, v kte-rem obravnava sedanje versko položje glede na znane prikazni: šolstvo, „lvrach“ iti. Na Ogerskem so vzdodno-železuično zadevo kolikor toliko zakrpali, ali v družili ozirih ni ga se rešitelja iz zadreg. — V teh okolnostih pogrešajo mnogi Ogri dobrih svetov modrega svojega Deaka, kte-rega bolezen je čedalje nevarniša, in pušča malo več upanja. (V poslednjem listu se je vrinila tisk. pomota, ki je stavek, v kterem smo omenili Deakovo bolezen, ves spačila Ur.) Vnanje države. Mac-Mahonov *sep-tennat* — to je zdaj na Francoskem ča-rodelno geslo, s kterim hoče vlada državo rešiti in vzdržati. V tisti meri pa, v kteri se vlada legitimistov ogiba, raste radikalnim republikancem greben. Tudi Bonapartisti se čutijo krepkejše, odkar so Orlean-ci in legitimisti bolj tihi postali. Za 16. marca jih bode romala cela procesija v Chi-slehurst (na Angleško), kjer biva cesarjevič Napoleon IV., kteri bo omenjeni dan — polnoleten. Iz vsacega departementa (okroga) pojde neki po 5 poslancev (Napoleonovi rodovini vddnih) v Chislehurst.— V eni reči pa je sedanja francoska vlada naj krepkejša — v tem, da odstavlja sebi nevšečne in nevarne župane („maires“). — Med Francijo in Italijo se plete nekaka prijaznost; govori se, da je Viktor Em. Mac-Mahonu nekaj lepega pisal. Bo li to Bismarku po volji? Italijo. Tista papeževa „bula“ zastran prenaredeb, zadevajočih voljenje prihodnjega papeža, o iteri smo uni dan govorili, je bila izmišljena in ponarejena. Tako je zdaj papežev državni tajnik kard. Antonelli sam oznanil. — Ital. parlament je zavrgel postave zastran posilnega občnega javnega poduka. V sled tega je minister za uk (Scia-loja) odstopil. JSe melju. V nemški državni zbor v Berlinu so prišli te dni tudi poslanci iz Alzacije in Lotaringije. Dne 16. t. m. so sprožili nasvet, o kterem se je že prej govorilo, da naj bi se namreč napovedalo v njih domovini občno glasovanje, ali so ljudje zadovoljni z združenjem z Nemčijo, ali ne; češ, da leta 1871 jih ni nihče vprašal, ali jim je to po volji, ali ne. Podpisali so ta predlog naj prej posl. Teutsch in škofa Riiss iz Strassbnrga in Dupont-Des-loges iz Metza. — Druga važna zadeva v nemškem zboru je vojaška postava, po kteri hoče Bismark nemško armado še bolj pomnožiti iii utrditi. Slavni Moltke govoreč o potrebnosti predložene postave je rekel: »Kar smo v 12 leta časa pridobili, morali bomo kakega V2 stoletja z orožjem braniti**. Napadali — pravijo vladalci v Berlinu — da ne bodo nikogar, a braniti (!) da se morajo (!!), saj Francozi da se tudi močno oborožujejo. Pač Bismark potrebuje vojske in bojimo se, da se je Francozi ne bodo mogli ogniti, čeravno ne bodo še pripravljeni ; kajti na to meri Bismark : mahniti po njih, predno se' zanesejo. Domače novice. * (Naš Panovcc) — nekdaj Goričanom zelo priljubljen kraj pri daljših pomladanskih sprehodih — misli gozdnarsko vodstvo zapreti. Ke-dor bo hotel v prihodnjič v njem se sprehajati, bo moral si preskrbeti ključ do njega proti malemu plačilu. — Da bi le gozd pri vsem tem ne pešal in pred očmi ne zginjal, kakor na Ternovem! (Na/. :— pol. društvo nGorica") bo imelo prihodnji četrtek 2G. t. m. izredni občni zbor v čitalnični dvorani, kakor že znano. — Nadejamo se obilnega udeleževanja, akoravno postni čas ne bo vsem primeren, posebno duhovnom ne (ni bilo drugače mogoče). Točke dnevnega reda so važne. — Le eno pogrešamo : Po zgledu drugih avstrij. pol. društev, ki slonijo na verski podlagi, bi bilo sila potrebno, da tudi ^Gorica" resolucijo stavi proti namerova-nim eerkv. postavam. Vemo sicer, da to nebo nič izdalo pri sedanjem vladnem sistemu, ali društvo stori saj svojo dolžnost. — Morda je še mogoče, ta pomanjkljej poravnati. (Goriška čitalnica) je imela 15. t. m. svoj zadnji pustni kosmopolitični ples. (Umrl) je 15. t. m. dr. Fr. Lott, reden profesor dunajskega vseučilišča v pokoji. (Vspomin Val. Staničeve stoletnice) so napravili tukajšnji bogoslovci besedo 12 febr., na rojstni dan izglednega moža in duhovnika. Dnevu primeren govor je imel četrtoletnik g. T. Č. ; potem so se vrstile pesmi v hrv. in slov ! jeziku. Razne vesti. — Slovenska Matica — bo imela svoj občni zbor 4. marcija. Treba bo voliti 6 Ljubljanskih in 6 vnanjih udov v odbor; kdor pa se ne more osebno udeležiti občnega zbora, sme voliti tudi pismeno samo da imenik odbornikov, ktere hoče voliti, podpiše, imenik naj se pošlje dr. Costi, predsedniku slov. Matice v Ljubljani. ministerstvo v državni proračun t. 1. 8000 gld. kot izvanredno podporo. — Nov župan v Šmarijali je bil izvoljen 14, t. m. gosp. Fr. Gruntar, posestnik in iskren. častitelj 'umrlega župana Fr. Polšaka. — Iz Ljubljane prihajajo razni iztisi razvpite brošure: „Vera in pamet.1* Svobodarji so javno izrekli, da to ni njih delo. Kdo jo tora j širi ? Razpis. Z državno podporo c. kr. kmetijskega miuisterstva, namenjeno v povpeševanje svi-loreje, more tudi lotos naše kmetijsko društvo podeliti-B štipendije po 100 fr. za one kmetovalce, ki želijo obiskovati sviloprejsko podučevanje na c. kr. poskuševališči za svi-lorejo v Gorici : Dotični poduk bo meseca incirca. Štipendisti dobè od društva tudi vse potrebne priprave za mikroskojdčne preiskave in nimajo drugih stroškov, kakor 10 gold. ktere imajo plačati kot šolnino. Prošnje imajo vlo/iti pri podpisanemu predsedništvu do 20. *) februarja t. 1. V prošnjah mora biti dokazana sposobnost za take študije in domačinstvo v tej deželi. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici. P o s 1 a n o. Iz Lipe na Krasu, 14. febr. — Njihovo Veličanstvo presvitli cesar Ferdinand so v tem mesecu na prošnjo podpisanega vikarja tukajšni cerkvi sv. Mihela nadangela 300 (rečem tri sto) goldinarjev darovati blagovolili, za kar se podpisani vikar nar prej Njihovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju Ferdinandu, potem pa tudi visoko čestitemu knezo-nadškofijstvu v Gorici, ki je prošnjo podpisanega do Njihovega Veličanstva podpirati blagovolilo, v imenu cele Lipenske občiue srčno zahvaljuje. - Leopold Vuk vikar. ,, ............•— « *) Zakasnjeno sicer, ker nam ni dose! razpis pred v roke, pa menimo, da prosilci ne bodo zavrnjeni, če tudi kak dan kasneje se oglasijo. — Ur. Oznanilnik. Dr. Ferdinand Rojic zdravnik, zdravi od zdaj naprej na svojem domu v Dornbergu. SITU OHIIKU nožar, dosedaj v nunskih ulicah h. št. 381 preselil se je v hišo kat. društva št. 387 Za cesti ob Idrici in Bači je stavilo v listili ulicah.