KOMENTAR
Tokrat lažja odločitev
Telesnokulturna skupnost Ljubljana je po predhodnih razpravah v občinskih tele-snokulturnih skupnostih na seji skupščine leta 1977 spre-jela koncept razvoja vrhun-skega športa in se tako vklju-čila v enoten slovenski sistem organizacije telesne kulture, ki so ga leta 1976. s samoup-ravnim sporazumom o uresni-čevanju nekaterih pomemb-nih vprašanj nadaljnjega ra-zvoja telesnokulturne dejav-nosti v naši republiki sprejele vse občinske telesnokulturne skupnosti v SR Sloveniji.
Koncept razvoja vrhunske-ga športa v Ljubljani je bil re-zultat večletnih priprav in usmeritve Ljubljane v načrt-no skrb za vrhiinski šport. Med razvojem telesne kulture in posebej vrhunskega športa je postajalo vedno bolj jasno, da v dobi, ko vrhunskih do-sežkov ni moč dosegati brez spremljanja strokovnih dog-nanj, da se tega ne da zasledo-vati s celotno široko paleto športnih panog, kot je zasto-pana v Ljubljani in to iz več znanih in utemeljenih razlo-gov, ki jih verjetno ni potreb-no še enkrat ponovno ome-njati. Zato je skupščina mesta Ljubljane postavila pred tele-sno kulturo zahtevo po selek-ciji na področju vrhunskega športa, mestna konferenca ZKS pa je v dokumentu svo-jega komiteja opredelila nalo-ge takole: odnos do vrhunske-ga športa je potrebno oprede-liti tako, da se določijo tiste športne panoge, ki jih bodo telesnokulturne skupnosti občin in mesta podpirale ter tiste športne panoge, do kate-rih ima Ljubljana posebno za-nimanje.
Rezultat je bil podroben načrt, po katerem so v Ljub-ljani izbrali enajst športnih panog: velja povedati, da jih
je bilo najprej le deset, hokej na ledu pa je na seznam prišel pri stranskih vratih. Sprejet je bil program dela, ki je vsebo-val tudi določilo, da je potreb-no sproti preverjati izpolnje-vanje pogojev in uresničeva-nje programa, da se za novo srednjeročno obdobje ponov-no preveri, ali so športne pa-noge, ki so imele doslej pred-nost, to izkoristile in upraviči-le in da se za novo srednjeroč-no obdobje lahko ponovno določi, katere športne panoge bi v prihodnjem srednjeroč-nem obdobju razvijali' kot prednostne.
Telesnokulturna skupnost Ljubljane in občinske tele-snokulturne skupnosti so re-dno spremljale uresničevanje sprejetega koncepta in se tudi uspešno dosledno zavzemale za izvajanje in za izboljšanje pogojev delovanja v vrhun-skem športu. Lahko ugotovi-mo, da je koncept razvoja vr-hunskega športa v Ljubljani uspel, vendar le ne tako, kot je bil načrtovan, saj so nekate-re športne panoge delale manj druge pa bolj uspešno. Prav zaradi tega, ker so v prete-klem srednjeročnem obdobju uspešno delale tudi nekatere neprednostne športne panoge v posameznih ljubljanskih občinah, je pred telesnokul-turnimi skupnostmi občin in mesta Ljubljane izjemno tež-ka naloga, saj se bodo morali dogovoriti, katere športne pa-noge bodo prednostno razvi-jali v prihodnjem srednjeroč-nem obdobju. Prva odločitev je bila težka, sedanja bi mora-la biti lažja zaradi triletne prakse, ki je pokazala dobre in slabe strani. Upamo lahko le, da se bodo pravilno odloči-li in ne bodo imele nekatere športne panoge ponovno prednosti zaradi večno prisot-nih stranskih vrat.
M. V.