metafora pisec svobodni verz stavek pika pravljica stavek pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik vejica oseba oklepaj intonacija predmet prislovno določilo priredje osebni zaimek metafora poved svobodni verz vejica roman oseba poudarek oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda Zvonka Kajba I Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica Priprava proslave ob slovenskem kulturnem prazniku med poukom slovenščine v 9. razredu Preparing a Celebration for the Slovenian Cultural Public Holiday in Ninth-grade Slovenian Class Izvleček V prispevku opisujem primer, kako lahko pri pouku slovenščine ob obravnavi Pre- šernove Zdravljice, Gregorčičeve Soči in Bevkovega romana Kaplan Martin Če- dermac pripravimo tudi program šolske proslave ob kulturnem prazniku ter tako uresničujemo cilje, zapisane v učnem načrtu predmeta, ob tem pa učence spodbujamo, da aktivno zasnujejo proslavo in sodelujejo pri njeni izvedbi. Vsako leto proslavo pripravijo učenci devetega razreda pod vodstvom učiteljev. Predstavljam posamezne ideje in izdelke učencev. Prispevku prilagam tudi uglasbene pesmi slovenskih avtorjev iz zamejstva z domovinsko oz. narodnostno tematiko, ki jih je ob kitari uglasbila Katrina Manfreda, tedaj učenka devetega razreda. T e pesmi so: Moja Dežela Marka Kravosa, Le kaj naj storim Andreja Ko- kota in Časopis Gustava Januša. Priložena je avtorska pesem Katrine Manfreda Najlepše na svetu, ki jo je tudi sama uglasbila. Objavljeni sta tudi avtorski pesmi Lije Vermiglio Vremec Zaljubljena in naivna ter Su- mmer love. Avtorica je bila prav tako devetošolka, ko ju je napisala. Summer love je uglas- bila Katrina Manfreda. Abstract T he article illustrates an example of celebrating a cultural public holiday in ninth- grade Slovenian class by learning about the poem “Zdravljica” written by France Prešeren, the poem “Soči” by Simon Gregorčič and the novel “Kaplan Martin Čedermac” by France Bevk. This allows us to not only achieve our curriculum objectives but also, by actively engaging students in the preparation of the celebration, awaken in them the awareness of their culture and their language as well as a positive attitude to- wards both. The article also includes examples of musicalized poems written by Slovenian poets living in the neighbouring countries that were musicalized by the then ninth-grader Katrina Manfreda. Teachers can use these examples directly in class or when preparing a celebration. Ključne besede: proslava ob kulturnem prazniku, pouk slovenščine, 9. razred, uglasbene pesmi, zamejski pesniki, Marko Kravos, Andrej Kokot, Gustav Januš Keywords: cultural holiday celebration, Slovenian class, ninth grade, musicalized poems, Slovenian poets in the neighbouring countries, Marko Kravos, Andrej Kokot, Gustav Januš I 38 DIDAKTIČNI IZZIVI I 39 metafora svobodni verz oseba oklepaj priredje I str. 38-50 Zvonka Kajba I Priprava proslave ob slovenskem kulturnem prazniku med poukom slovenščine v 9. razredu V prispevku predstavljam primer, kako lahko v 9. raz- redu pri pouku slovenščine zasnujemo proslavo ob kulturnem prazniku in obravnavi Prešernove Zdrav- ljice, Gregorčičeve Soči in Bevkovega romana Kaplan Mar- tin Čedermac. Ob tem uresničujemo cilje iz učnega načrta in z aktivnim vključevanjem učencev v pripravo proslave pri njih razvijamo zavest o obstoju lastne kulture in jezika ter pozitiven odnos do njiju. Objavljam tudi primer uglas- benih pesmi zamejskih pesnikov, ki so delo takrat deveto- šolke Katrine Manfreda. Učitelj posamezne primere lahko neposredno uporabi pri pouku oz. proslavi. Šolske proslave ob državnih praznikih P ravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole (Ura- dni list RS, št. 50/12, 56/12 – popr., 20/19 in 36/19) v 6. členu, ki se nanaša na proslave, določa šoli, da zadnji dan pred dnevom samostojnosti in enotnosti, dne- vom državnosti in pred slovenskim kulturnim praznikom organizira proslavo. Gre za ustaljeno prakso na šolah, a ne le zaradi določila, temveč predvsem zaradi zavesti, da je odnos vsakega Slovenca oz. prebivalca Slovenije do slovenske drža- ve in slovenskega naroda – poleg vzgoje v njegovem doma- čem oz. primarnem družinskem okolju – odvisen tudi od vzgoje in izobraževanja različnih vzgojno-izobraževalnih ustanov, v katere je vključen. Šola z organiziranimi oblikami skupnega praznovanja in obeleževanja pomembnih dogod- kov iz slovenske zgodovine vzpostavlja in bogati medoseb- ne odnose, daje občutek povezanosti s skupnostjo, hkrati pa okrepi domoljubje. To je po SSKJ »ljubezen do doma in domovine«, kjer se počutimo sprejete, varne in zaželene. Proslave širijo učencu znanje o zgodovini slovenskega na- roda, države in jezika, razvijajo mu narodno zavest, ponos in empatijo. Ravno tako pa širijo zavest, da živijo v Sloveniji še drugi narodi, za katere je Slovenija dom in morda celo domovina. (Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slovenskih državnih praznikov) Učenci se – ob aktivnem vključevanju v zasnovo in izvedbo programa za prireditev ob državnih praznikih – urijo v jav- nem nastopanju, razvijajo pozitiven odnos do lastne ustvar- jalnosti in ustvarjalnosti sošolcev ter svoje delo in delo sošolcev kritično vrednotijo. Razvijajo sposobnost medse- bojnega sodelovanja in krepijo čut za odgovornost. Učenci, ki so v vlogi gledalca, prav tako razvijajo pozitiven odnos do ustvarjanja svojih vrstnikov, hkrati pa osvajajo splošno spre- jeta pravila vedenja na kulturnih prireditvah. Vsi učenci pa se zavedajo obstoja kulture in jezika ter razvijajo pozitiven odnos do njiju. Oblikujejo tudi zavest o obstoju in pome- nu slovenskega kulturnega praznika. (Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slovenskih državnih praznikov) Pouk slovenščine in priprava proslave K o pripravljamo šolske proslave ali druge prireditve, se na šoli nenehno ukvarjamo z vprašanjem, kako v dejavnost vključiti čim več učencev in kako jih motivirati, da se bodo vanje vključevali tvorno in prosto- voljno, ker bodo lahko tako pokazali svoje znanje, veščine, sposobnosti in spretnosti, ki jih morda med poukom vedno ne morejo. To ni nikoli enostavna pot, potrebno je veliko potrpežljivosti, organizacije in spretnega vodenja učitelja, da oblikuje idejno močno jedro učencev, ki se mu pridružijo posamezni učenci. Tako smo se na šoli že pred nekaj leti odločili, da bo vsako leto generacija devetošolcev zadolžena za pripravo šolske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki je namenje- na učencem 6.–9. razreda. Učenci 1.–5. razreda imajo svojo prireditev, zasnovano na podoben način. Učence usmerjamo učiteljice slovenščine, včasih se nam pridružijo še razredniki in drugi učitelji. Da bomo proslavo pripravljali predvsem pri slovenščini, smo se odločili, ker si učenci in učenke pri tem predmetu »oblikujejo pozitivno razmerje do slovenskega jezika in do svojega prvega jezi- ka (če ta ni slovenščina) ter se zavedajo pomembne vloge materinščine in slovenščine v svojem osebnem in družbe- nem življenju. Tako razvijajo svojo jezikovno, narodno in državljansko zavest, spoštovanje in naklonjenost do drugih jezikov in narodov ter medkulturno in socialno zmožnost«, kot je zapisano v splošnih ciljih učnega načrta (UN, str. 7). Drugi razlog naše odločitve je učna snov, ki jo obravnava- mo pri slovenščini in je neločljivo povezana s slovenskim kulturnim praznikom. Prešernova Zdravljica je v 9. razredu obvezno besedilo. Na kulturni praznik ne obujamo spomina le na pesnika Franceta Prešerna, ki je dokazal izrazno moč slovenščine in jo s tem povzdignil ob bok drugim evrop- skim jezikom. Proslavljamo celotno slovensko kulturo, ki je gradila narodno identiteto, zaradi katere je sčasoma zrasla v željo po samostojni državi, v kateri živimo danes. Ker pri pouku uporabljamo lastno učno gradivo, si lažje razporedi- mo aktivnosti in čas, ki jih namenimo posamezni učni sno- vi. Tudi ta razlog se mi zdi pomemben. V program vključimo (po)ustvarjalna besedila učencev, ki nastanejo pri pouku slovenščine, petje pesmi, ki se jih uči- jo pri glasbeni umetnosti, likovne izdelke, ki nastanejo pri pouku likovne umetnosti in izvedbo kemijskih poskusov, ki jih pripravijo učenci izbirnega predmeta. Naš cilj je, da vsak učenec nastopa na odru bodisi govorno, glasbeno (petje ali igranje glasbila) ali gibalno (ples, predstavitev športne ak- tivnosti …) ali pa za program pripravi prispevek v drugačni I 40 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 obliki (risba, fotografije, power point projekcija, kratek film, izdelava scene, kostumov, če je potrebno). Če so glasbene, likovne, dramske, plesne stvaritve na prireditvi dela učen- cev devetošolcev in so tudi kakovostne, je to dokaz o dose- ženih ciljih, ki jih uresničuje šola kot vzgojno-izobraževalna ustanova. Hkrati pa ponos učencev, učiteljev in navsezadnje staršev. Obravnava književnih del z domovinsko, domoljubno tematiko I zhodiščno tematiko proslave povezujemo z domovinsko tematiko, saj se tako povežemo s poukom, zato nekaj ur slovenščine (že v letni pripravi) namenimo pripravi za proslavo ob kulturnem dnevu. Če je treba, temu posvetimo tudi kakšno od razrednih ur, ur glasbene umetnosti ali ure nadomeščanja. Za to so potrebni sodelovanje med učitelji, njihovo razumevanje pomena takšnega načina priprave proslave in tudi podpora vodstva šole. Čeprav je izhodiščna tematika vsako leto ista, je proslava vsakokrat drugačna, včasih manj uspešna, včasih pa tudi iz- jemna. Takrat jo po navadi ponovimo tudi za njihove starše na roditeljskem sestanku. Največkrat so učenci na svoje delo izjemno ponosni, četudi tega neposredno ne pokažejo. Tis- ti, ki nikakor ne želijo sodelovati, so zares v manjšini. Pomembno se mi zdi, da učitelj gradi z učenci spoštljiv od- nos, v katerega učenci lahko vstopajo kot sogovorniki, ki jih je učitelj pripravljen poslušati in slišati, sprejemati predloge ter ideje, četudi z njimi popolnoma ne soglaša. Učencem mora dajati občutek, da verjame vanje, jim zaupa in si želi njihovega sodelovanja. Z učenci mora govoriti tudi o tem, da so včasih posameznikove sposobnosti večje, kot se kaže na prireditvi, da pa je pomembno, da znamo delovati kot skupina, v kateri vsak prispeva svoj delež, ki je edinstven. In da v danem trenutku in danih okoliščinah ustvarimo skupaj najboljše, kar lahko. Po drugi strani je treba najti ustrezne načine, kako opogumiti tiste, ki so prepogosto spregledani. Seveda mora učitelj pred tem narediti jasno zasnovo, kako bo potekala prireditev in ponuditi več različnih dejavnosti, v katere se lahko učenci vključujejo. Učenci ne smejo biti nikoli prepuščeni sami sebi. Učencev zato pri ustvarjanju tematsko na zapiram, ampak jim ponujam možnosti in na- čine, da se samostojno in suvereno izražajo. Učitelj mora po mojem mnenju pokazati tudi svoj pozitiven odnos, še več – navdušenje nad kulturo, književnostjo ter jezikom, s kate- rimi je neločljivo povezan. Učence nevsiljivo vabi v ta svet in jim ga odkriva. Učitelji, ki poučujemo od 6. do 9. razre- da, imamo največkrat še to možnost, da lahko to gradimo več let, saj velikokrat učimo iste učence tudi do štiri leta. Če učitelj »sam ne odkriva v slovenskem jeziku in v sloven- ski književnosti znamenj novih in novih odkritij«, kot pravi Pavček, njegovo početje nima prav velikega smisla. Pri slovenščini v devetem razredu obravnavamo obvezno umetnostno besedilo Zdravljica Franceta Prešerna, Soči Si- mona Gregorčiča in odlomek Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac, ki sta deli lokalnih/primorskih avtor- jev. Ob tem učenci v skladu z učnim načrtom razumejo, uporabljajo in definirajo naslednje strokovne izraze: tema, sporočilnost književnega besedila, domovinska tema(tika), svobodni verz, likovna pesem in govorniško vprašanje. Pri pouku jezika pa učenci razumejo, predstavijo, uporabljajo in ponazarjajo naslednja jezikovna izraza: zamejci in izsel- jenci. Pri obravnavi teh pojmov se povežemo s predmetom geografija, saj je ta snov razložena v učbeniku 1 , ki ga pri tem predmetu uporabljajo naši učenci. Ob tem učenci spoznajo še pesmi treh zamejskih pesnikov po izboru učitelja, in si- cer pesem Le kaj naj storim Andreja Kokota (1936–2012), pesem Časopis Gustava Januša (1939), oba slovenska pesni- ka z avstrijskega Koroškega, ter pesem Moja dežela Marka Kravosa (1943), ki živi in ustvarja na Tržaškem. Kokot je v svoji pesmi izpovedal izkušnje Slovencev v za- mejstvu, ki so kot manjšina moteči za večinski narod. Ta zanika obstoj manjšine in ji ne priznava pravic. Pesnik se po spraševanju, ali naj zataji svoj obstoj in pusti, da zatrejo nje- gov materni jezik, pogumno odloči, da bo ostal, kjer je, torej doma, in da se bo uprl potujčevanju Slovencev. Ko obrav- navamo pesem, so učencem v pomoč tudi naloge iz zbirke preizkusov znanja 2 . Kravosova in Januševa pesem govorita o ljubezni do dežele in njuni povezanosti na domači kraj. V obeh sta poudarjena lepota dežele oz. vasi in bogatost živ- ljenja v njih, Kravosova pesem opeva še pokončnost, nese- bičnost in dostojnost njegovih ljudi. Po obravnavi navedene učne snovi učenci tvorijo svoje sa- mostojno besedilo. 1. Zmožnost sprejemanja in tvorjenja pesemskih besedil razvijajo tako, a) da nadaljujejo pesem ali Primer: Nadaljuj Kravosovo pesem: » … moja dežela je lepa, v njej hodijo ljudje pokonci, ne plazijo se, ne gnetejo, niso podli ali lakomni, niso prazni 1 Raziskujem Slovenijo 9: učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole. 2 Zbirka preizkusov znanja (testov) za skupinsko preverjanje znanja učencev 8. razreda osnovne šole z rešitvami; maj, junij 1999. DIDAKTIČNI IZZIVI I 41 I str. 38-50 Zvonka Kajba I Priprava proslave ob slovenskem kulturnem prazniku med poukom slovenščine v 9. razredu ali žalostni, lačni, izdani, grdi in sami in mrzli in mrtvi.« Ne! Topli in živi smo … b) samostojno tvorijo nove pesemske slike – pesem z domovinsko tematiko (lahko hvalnico ali odo reki, domovini …) ali c) tvorijo likovno pesem. Izmed treh možnosti lahko izberejo le eno. 2. Zmožnost doživljanja, razumevanja in vrednotenja umetnostnih besedil razvijajo tako, da se strokovno in (po)ustvarjalno odzivajo na umetnostna besedila tako, da: a) tvorijo strnjeno ter zaokroženo besedilo o obravna- vani pesmi Soči ob uporabi ključnih besed: – nagovor reke, – pesnikov odziv na reko, – naravna lepota reke in njene barve, – tok reke, njena čistost in šumenje, – pozdrav domačih, – reka v gorskem in nižinskem svetu in – napoved vojnega viharja in poziv reki; b) predstavijo Prešernovo Zdravljico s poudarkom na 7. kitici in Stepančičeve ilustracije ob 7. kitici 3 ; c) napišejo pismo kaplanu Martinu Čedermacu: Primer: Predstavljaj si, da si se prejšnjo nedeljo ude- ležil maše, ki jo je vodil kaplan Martin Čedermac. Napiši mu pismo in v njem 4 : – pojasni, katere kaplanove lastnosti si spoznal, kako je ravnal in kaj misliš, zakaj je ravnal tako; – pojasni, kako bi ravnal ti, če bi bil na njegovem mestu; – razloži, kako si razumel njegovo pridigo – ali je z njo hotel širiti krščanski nauk; – povzemi glavno misel njegove pridige; – utemelji, ali je imel Čedermac kot duhovnik mož- nost, da ljudi prepriča o ogroženosti njihovega je- zika, ter kako so se ljudje odzvali; – s svojimi besedami pojasni, kaj je pomenil Čeder- macu jezik in svojo trditev ponazori s primerom; – zapiši, kaj pomeni slovenski jezik tebi, ali Sloven- ci skrbimo za svoj jezik in kako. Vsak učenec tvori vsa tri besedila. Če kdo ne želi pisati po navodilih (pri a in c nalogi), lahko o obravnavanem delu in tematiki sestavi svoje poljubno besedilo. Preden učenci začnejo s tvorjenjem posameznih besedil, jih zmeraj zno- va spomnim, da bomo tudi z njihovimi izdelki zasnovali proslavo. Ko pregledam besedila, se skupaj odločimo, kaj in koliko lahko vključimo v program proslave. Ob tem določi- mo tudi osrednjo temo oz. rdečo nit naše prireditve. Potem začnemo z zbiranjem idej. Vsako leto učencem pripravim nabor misli oz. odlomkov književnih del slovenskih pesnikov in pisateljev o jeziku – slovenščini in domovini – Sloveniji, ki jih natisnem na manjše lističe. Učenci jih lahko prebirajo, na koncu pa si iz- berejo en primer. Zapišejo, kaj jim misel sporoča, kako jo razumejo, kaj menijo sami o njej … Tudi pri tej dejavnosti dobimo drobcen nabor za naš program. Primer posameznih točk prireditve V elikokrat se zgodi, da se misel samo naučijo in so jo pripravljeni deklamirati. Tako je nastal naslednji del programa proslave. Lahko je začetek ali pa vrh proslave. Učenci so (kolikor je to izvedljivo) razporejeni v obliki države Slovenije. Sprva klečijo, glavo imajo upognje- no v tla, so popolnoma pri miru in se skušajo narediti čim bolj neznatne. Ko pride posamezni učenec na vrsto, počasi vstane, se zravna, pokonci dvigne glavo in pove svoje bese- dilo. Večji učinek dosežemo, če se učenci ne dvigujejo po vrsti (seveda je to odvisno tudi od števila in postavitve mi- krofonov), pač pa iz različnih smeri. Tako mora biti gledalec še pozornejši. 1. Deklamacije učencev: Učenec 1: Ob uri boja ranjen si omahnil, / v očeh zamrla je neba sinjina, / in tiho, komaj slišno si še dahnil / besedo zadnjo: Srečno, domovina! // … // Vsak dan nas kraj go- mile tvoje vodi pot … / Na grobu drobna se smehlja cveti- ca. / Tako lepo, lepo je zdaj povsod: / kar si ti sanjal, danes je resnica. (Kajetan Kovič: Grob kraj poti) Učenec 2: Koder koli boste potovali, vsadite zrno to! Kjer ozeleni in zraste, tam ostanite! Ako pa ne ozeleni v dnevih treh, ga izkopljite in pomaknite se dalje! (Ljudska: Ajda in Slovenci, Berilo MK za 7. razred) Učenec 3: Nikjer ni ozelenelo zrno: ne na bregu Črnega morja, ne po planjavah poljskih, ne po gorah nemških, le v zemlji slovenski je ozelenelo in se belo razcvelo ter pri- 3 Damjan Stepančič je ilustriral slikanico Zdravljica. Učenci slikanico in ilustracije podrobno spoznajo, saj je temu namenjena učna ura v knjižnici, kjer ob knjižničarkinem usmerjanju (ki je tudi izjemna poznavalka slovenske ilustracije) učenci razlagajo ilustracije in ob njih spoznavajo slovensko kulturo in zgodovino ter vzpostavljajo svoj odnos do umetnosti in slovenstva. 4 Navodila se navezujejo na vprašanja iz berila za 9. razred: Skrivno življenje besed, ki ga uporabljamo pri pouku. I 42 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 neslo sad, prijeten in obilo koristen. In še dandanes seje Slovenec ajdo. (Ljudska: Ajda in Slovenci, Berilo MK za 7. razred) Učenec 4: Vzrasla so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih ugleda, obstrmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu narodu, blagos- lovljenemu pred vsemi drugimi. (Cankar: Kurent, str. 16–17) Učenec 5: Sloven‘c – išče te sreča, / um ti je dan, / našel jo boš, / ak nisi zaspan. (Vodnik: Dramilo, Berilo MK za 8. razred) Učenec 6: V eliko v majhnem, majhno s preobiljem dane- ga. Za pest zemlje, vendar polno prgišče lepega. Lepa je moja dežela. Meni najlepša. (Tone Pavček: Čas duše, čas telesa: četrti del, str. 187) Učenec 7: Povej še oblaček, ti bel, / obhodil že ves si svet, / je lepša dežela še kje, / kot naša, kjer sem doma? (Slovenija, od kod lepote tvoje?) 5 Učenec 8: Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrka- vanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz vsega srca! (Cankar: Kurent, str. 17) Učenec 9: Ni nas strah nikogar pred nami, / ni nas strah prevar in psovk. (Siddharta: Dviga Slovenija zastave, uradna himna NZS) 6 Učenec 10: Je vetrič veselo zapel, / preletel je prek sveta / in takih lepot ni našel nikjer / kot tule, kjer sem doma. (Slovenija, od kod lepote tvoje?) Učenec 11: Dviga Slovenija zastave v ponos, / našim ju- nakom ta pesem naj da krila in moč. / Dviga Slovenija zastave v ponos. (Siddharta: Dviga Slovenija zastave, uradna himna NZS) Vsi učenci: Slovenija, od kod lepote tvoje! / Pozdravljamo te iz srca / in srečni tu smo doma. (Slovenija, od kod lepote tvoje?) 2. Postavitev slovenske zastave Del besedila so prirejeni verzi iz pesmi Za tihe sanjalce Bine Štampe Žmavc, objavljene v pesniški zbirki Roža v srcu. Za izvedbo te točke potrebujemo tri enako velike daljše trakove (zelo uporabna je vrtna koprena, ki jo pobarva- mo) rdeče, modre in bele barve, s katerimi učenci sesta- vijo slovensko zastavo, tako da trakove držijo navpično drug nad drugim. Začnejo pri spodnji – rdeči barvi. Na trši papir (karton) narišemo slovenski grb, ki ga bo uče- nec pridržal ob postavljeni zastavi na levi zgornji strani. Nastopajočih je najmanj osem učencev: dva sta nosil- ca rdečega blaga, dva držita modro, dva pa belo blago. Nosilci barv so lahko učenke, ker jih povezovalka na- govarja princeska, boginje in vile, ni pa seveda nujno. Grb nosi en učenec, vse pa povezuje spraševalka, ki je že na odru, in parom, ki posamezno prihajajo na oder, postavlja vprašanja. Pari ji odgovarjajo. Točko obogati še plesno-gibalni del. V našem primeru sta se dve bale- rini pridružili nastopajočim na odru, ko je bila zastava postavljena. Sestavili sta koreografijo, ki se je ujemala s tempom govora nastopajočih. – prihod rdečega para Povezovalka: Kdo ste princeske v rdečem, kaj vas pri- neslo sem je med nas? Nosilca rdečega blaga: Barve slovenske zastave smo. Rožnato rdeče / kot ustnice sreče, / ki se v najslajši / poljub raztope. – prihod modrega para Povezovalka: Kdo ste boginje v modrem, kaj vas pri- neslo sem je med nas? Nosilca modrega blaga: Barve slovenske zastave smo. Barvice plave / v rokah daljave, / ki se odprejo / v sanjs- ko perut. – prihod belega para Povezovalka: Kdo ste vile v belem, kaj vas prineslo sem je med nas? Nosilca belega blaga: Barve slovenske zastave smo. Bele in drobne / za sanje čarobne, / ki se kot snežec / na vekah tope. – zastava je postavljena Nosilci vseh barv: In kakor ptice / sanjave hitimo / sinjkasto sanjske … – prihod nosilca grba, ki prekine barve Nosilec grba: Oj, lepotice, barv prelepih, / čakajte mene, / nikar ne hitite. / Zvezdic rumenih, / vrhov osvojenih / in košček morja / nosim vam v dar. Nosilci vseh barv: Pridi, le pridi, ti naš si okras. Vsi (barve in grb): In kakor ptice / sanjave hitimo / sinjkasto sanjske … / naše slovenske - / planjave preplut … 5 Slovenija, od kod lepote tvoje je skladba Ansambla bratov Avsenik iz leta 1974. Avtorja glasbe sta brata Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik. Besedilo je napisal Marjan Stare. 6 https://www.youtube.com/watch?v=UfAjGp_i2Ho, https://www.nzs.si/novica/Dviga_Slovenija_zastave_prvic_v_zivo?id=35795, https://www.siddharta.net/sl/novice/2008/10/3074/dviga-slovenija-zastave DIDAKTIČNI IZZIVI I 43 I str. 38-50 Zvonka Kajba I Priprava proslave ob slovenskem kulturnem prazniku med poukom slovenščine v 9. razredu Primer programa prireditve v celoti 7 1. Slovenska himna 2. Preplet deklamacij, pevskih in plesnih dejavnosti učen- cev, z vmesno deklamacijo in nagovorom ravnatelja 3. Zaključek Nastop učencev smo popestrili s projekcijo (power point), ki smo jo uporabili namesto veznega teksta, zato na prire- ditvi ni bilo klasičnega povezovalca. Na posamezne drsnice smo napisali: – imena nastopajočih učencev, – avtorja in literarno delo, iz katerega je bil v tistem trenut- ku predstavljen odlomek, ter najpomembnejše besedne zveze v njem, – imena učencev avtorjev besedil, učencev prevajalcev in učencev koreografov. Priložili smo tudi skenirane portrete književnikov (Cankar, Gregorčič, Prešeren, Trubar), ki so jih narisali učenci, in ne- kaj drugih likovnih del učencev. Ob posameznih točkah prireditve je en učenec prinašal na oder manjše plakate, na katerih je bilo zapisano književno obdobje in njegov časovni okvir. Pod imenom obdobja so bili zapisani najpomembnejši književni ustvarjalci tistega časa in njihova osrednja prizadevanja. Ponekod smo pou- darili samo ključne besede oz. besedne zveze. Začeli smo s protestantizmom, Trubarjem in Bohoričem, končali pa z obdobjem sodobne književnosti, kamor smo uvrstili tudi dve učenki, ki sta prispevali svoje avtorske pesmi. Te plaka- te je učenec pritrdil na steno avle, kjer so ostali še ves teden. Za učenki avtorici je bilo to posebno priznanje, za druge učence pa spodbuda in dokaz, da je vredno aktivno sodelo- vati in ustvarjati. Podroben potek prireditve: 7 1. Slovenska himna Učenci se v spremstvu učiteljev zberejo v šolski avli in se po oddelkih posedejo na zanje vnaprej določena mesta. Ob znaku zborovodkinje in spremljavi učenke na kla- virju vsi prisotni vstanejo in zapojejo slovensko himno. 2. Preplet deklamacij, pevskih, glasbenih in plesnih de- javnosti učencev, z vmesno deklamacijo in nagovo- rom ravnatelja – glas šolskega zvonca in po njem deklamacija Bohori- čevih nasvetov o primernem vedenju v šoli (npr. štirih učencev (lahko tudi več), ki naj delujejo resno in posne- majo glas odraslih). »Ko pride učenec v šolo, naj gre takoj na svoje mesto, ki mu ga je določil učitelj, in naj ga ne zapusti, če ga ne prisili k temu nujen razlog ali učiteljev ukaz. Če mora učenec zapustiti svoj prostor, naj se to zgodi z učiteljevim dovoljenjem; prosi naj ga za dovoljenje tako, da prej pove določen latinski izrek. Ko dobi dovoljenje za izhod, naj se čimprej vrne in naj ne ubija časa z neumnimi šalami ali z drugimi nesra- mnostmi, da ne bo dajal učitelju vzroka, da ga upravičeno in zasluženo kaznuje. Ko se vrača, naj gre takoj spet na svoje mesto brez hrušča in ne da bi svojega soseda nadlegoval. Na učiteljeva vpra- šanja naj točno odgovarja in vedno naj pazljivo posluša, kaj se naroča ali recitira.« (Adam Bohorič, Odlomek iz šolskega reda) Zapis na 1. drsnici: imena nastopajočih 1550 – prva slovenska knjiga, Primož Trubar prizadevanje protestantov za razvoj šol Adam Bohorič: Odlomek iz šolskega reda – deklamacija Valvasorjevega posvetila v knjigi Slava voj- vodine Kranjske: »V svesti si tega, menim, da sem dolžan, svojo drago do- movino Kranjsko ne le sam zase častiti, marveč žarke nje- ne slave tudi v daljni svet pošiljati, zlasti ker sem opazil, da leži ta odlična Vojvodina Kranjska s svojimi imenitni- mi lastnostmi, čeprav je lep biser med cesarskimi dednimi deželami, vendarle pri mnogih tujcih zavita v globoko ne- poznanje.« (Janez Vajkard Valvasor) Zapis na 2. drsnici: ime nastopajočega Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske, odlomek iz posvetila v knjigo draga domovina, dolžan sem te častiti, žarki tvoje sla- ve, lep biser – pevska točka: uglasbena pesem Marka Kravosa Moja de- žela To pesem kot tudi vse ostale zapete na tej prireditvi (ra- zen Zdravljice) je uglasbila ob kitari učenka, ki se je kita- 7 V šolskem letu 2017/18 smo z devetošolci (9. a in 9. b) pripravili prireditev. Pri prireditvi smo sodelovali: Zvonka Kajba, Andreja Premrl Prosen, Milena Prinčič, Gordana Štucin, Barbara Trampuš ter Miloš Mattiazzi in Iztok Trampuž. I 44 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 re do takrat učila šele tretje leto. V ta namen se je zbrala skupina osmih devetošolk, ki so pesmi zapele. Za nastop so svoji skupini nadele tudi ime. Na naši šoli so s temi pesmimi gostovale še potem, ko so že bile srednješolke ob našem tradicionalnem večernem branju ob začetku bralne značke. Njihovo petje smo na šoli tudi posneli in te posnetke uporabljam pri obravnavanju teh pesmi z novimi generacijami. Zapis na 3. drsnici: Vokalna skupina Oliva – imena pevk Marko Kravos (zamejski Slovenec, tržaški pesnik): Moja dežela Uglasbitev in kitara: ime učenke »Moja dežela je dežela sonca« »moja dežela je vrt z rožami« »moja dežela je lepa, v njej hodijo ljudje pokonci« – deklamacija posameznih verzov iz Gregorčičeve pesmi Soči (1. del pesmi) Zapis na 4. drsnici: imena nastopajočih goriški slavček Simon Gregorčič: Soči – pevska točka: pesem o ljubezni do domačega kraja, ki ostaja za izpovedovalko zagotovo najlepši, kljub temu da potuje in spoznava tuj svet. Napisala in uglasbila jo je ista učenka. Zapis na 5. drsnici: Vokalna skupina Oliva – imena pevk Ime in priimek avtorice: Najlepše na svetu Besedilo, uglasbitev in kitara: ime učenke – deklamacija odlomka Župančičeve pesmi Z vlakom (Be- rilo MK za 9. razred) (dva učenca): »Z menoj, ve zvezde, z menoj, ve planine! Razširi, raztegni se, króg domovine, razpni se kot morje v brezbežno obzorje, dom moj!« »Kamor stopi mi noga – na tvojih sem tleh ... kamor nese me jadro – na tvojih valeh ... kamor hoče srce – pri svojih ljudeh ...« Zapis na 6. drsnici: imena nastopajočih Oton Župančič: Z vlakom (odlomek) – pevska točka: uglasbena pesem Gustava Januša: Časopis Zapis na 7. drsnici: Vokalna skupina Oliva – imena pevk Gustav Januš (zamejski Slovenec, avstrijska Koroška): Časopis Uglasbitev in kitara: ime učenke – deklamacija pesmi Gustava Januša Časopis v italijanščini Pesem je prevedel v italijanščino učenec, ki je dvojezi- čen, saj je njegov oče Italijan. Deklamirale so jo tri učen- ke izbirnega predmeta italijanščina. Il giornale 8 Nel giornale è scritto tutto nero su bianco. Se voi sapere qualcosa del sole, dell’erba e della bella natura devi venire nel mio villaggio e guardare fuori dalla finestra e non nel giornale, perché nel giornale è scritto tutto nero su bianco. Zapis na 8. drsnici: imena nastopajočih Gustav Januš: Il giornale Prevod pesmi Časopis: ime in priimek učenca Gustav Januš: Časopis – branje odlomka iz pisma kaplanu Martinu Čedermacu Napisala ga je učenka. T udi interpretacija je njena. Učen- ka sedi za mizo za platnom, osvetljenim z lučjo, na robu 8 Primer prevoda pesmi v italijanščino. Ker za objavo učenčevega prevoda nimam dovoljenja, sem pesem prevedla Z. Kajba. V časopisu je vse črno na belo tiskano. Če hočeš kaj zvedeti o soncu, o travi, o cvetočem drevesu, moraš priti v mojo vas in pogledati skozi okno in ne v časopis, ker v časopisu je vse črno na belo tiskano. DIDAKTIČNI IZZIVI I 45 I str. 38-50 Zvonka Kajba I Priprava proslave ob slovenskem kulturnem prazniku med poukom slovenščine v 9. razredu odra, čim bolj oddaljena od gledalcev, da se vidi le njena silhueta. Sedi in piše pismo. Glasno in z ustreznimi pre- mori prebira odlomek. Katrina Manfreda: Odlomek iz pisma kaplanu Marti- nu Čedermacu »Če bi bila jaz na vašem mestu, bi želela storiti enako, a ne vem, če sem iz pravega testa – tako hrabra, močna v hotenju … Mislim, da ste svojo zadnjo pridigo name- nili temu, da ste nas opozorili, prosili, naj ne zavržemo svojega jezika. Vse, kar ste želeli, je bila ena misel: naj se oklepamo svojega jezika in branimo dediščino naših oče- tov. Tudi meni slovenščina pomeni ogromno: v njej lahko izrazim svoje misli, tako lepe in prijazne kot grobe. V njej pišem, ko nihče ne sliši mojih besed. V njej govorim, ko bi me kdo rad poslušal, v njej dajem in sprejemam nasvete, odločitve, znanje in ljubezen. Ni jezika, v katerem besede »hvala«, »oprosti«« in »rad/a te imam« lepše zvenijo. Mis- lim, da bi tudi drugi začutili to povezanost z jezikom – še posebej, če je materni. Nekaterim je celo nerodno prizna- ti, da so Slovenci. Zakaj? V tuji državi sem na potovanju na eni izmed tabel prebrala napis v njihovem jeziku, ki je sporočal: »Veter, ki obkrožaš svet: povej vsem, da ljubimo svoj narod!« Pa sem pomislila: zakaj ni pri nas nobene take table? Zakaj tajimo svoj narod? Zakaj ponosno ne oz- nanjamo, da smo Slovenci? Gospod kaplan, potrebujemo vas. Vaše pridige so izjemne in resnično upam, da bom sli- šala še kakšno. Vsi bi jo morali. Vaše besede se dotaknejo še tako trdega srca in ga ogrejejo.« Zapis na 9. drsnici: Odlomek iz pisma kaplanu Martinu Čedermacu – borcu za pravice slovenskega jezika v zamejstvu Napisala in bere: ime učenke – deklamacija in gibalna predstavitev Kajuhove pesmi Drobna pesem Šest deklet, ki obiskujejo plesne šole, se je združilo, čeprav plešejo različne sloge, se naučilo pesem in se- stavilo koreografijo. Z gibi so ponazarjale rast in razvoj življenja – od neznatnega in majhnega k velikemu. Z de- klamacijo pesmi so ustvarjale ritem in hitrost gibov. Da ne bi prihajalo do nesporazumov, sem jim s pogovorom pomagala pri izbiri osrednje koreografinje. Zapis na 10. drsnici: Imena nastopajočih Karel Destovnik Kajuh: Drobna pesem Koreografija: ime učenke – nastop nogometašev (5 učencev) Ob spremljavi odlomka pesmi Slovenija gre naprej (iz- vajalcev Kreslina, Lovšina in Predina) pritečejo na oder nogometaši v dresih šolske nogometne reprezentance. Pozdravijo se s šolskim pozdravom 9 : »Fran, Fran, Fran …« in žonglirajo, si podajajo žogo oz. izvajajo različne spretnosti z žogo. Zapis na 11. drsnici: Imena nastopajočih Fran – šolska nogometna reprezentanca – prihod ravnatelja, deklamacija in nagovor Ravnatelj po prihodu na oder ponovi verz iz prejšnje pesmi: »… v dobrem in v slabem za Slovenijo živimo.« Najprej se obrne k nastopajočim dekletom, potem tistim v dvorani in deklamira 5. kitico Zdravljice. Svoj pogled usmeri še k fantom in pove šesto kitico. Vsem prisotnim čestita ob prazniku in spregovori nekaj besed o pomenu praznika kulture. Zapis na 12. drsnici: Gospod ravnatelj (ime in priimek) France Prešeren: Zdravljica, 5. in 6. kitica – misel učencev o pomenu Zdravljice za slovenski narod (to so misli iz naloge po koncu obravnave pesmi) Zapis na 13. drsnici: Imeni nastopajočih O Prešernovi Zdravljici – deklamacija pesmi Zaljubljena in naivna, ki jo je napisa- la še ena učenka, ob deklamaciji še koreografija, katere avtorica je učenka, ki jo tudi izvaja in ni ena izmed tistih, ki so že plesale ob Kajuhovi pesmi. Lija Vermiglio Vremec: Zaljubljena in naivna  Med odmorom čakam pred tvojim razredom. Ko prideš ven, ti sledim s pogledom. Gledam, ko se smeješ, a nasmehi niso zame, saj si v trenutku ti pozabil name. Rekel si, da bo za vedno, a zveza je končala bedno. Kar tako si me pustil  in še drugo si dobil. 9 Ime naše šole OŠ Frana Erjavca Nova Gorica, zato ime šolske nogometne reprezentance Fran. I 46 Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 Nikoli nisem občutila večje jeze kot zaradi te tvoje pretveze. Zelo lepo si to speljal in še drugo zapeljal. Jaz naivna še nasedem,  da zate sem edina jaz. A ko sem rekla, da te ljubim, videla sem tvoj obraz. Nesramen si in beden, moje ljubezni nisi vreden. A čeprav vem, da zlomil si me, neumna jaz še ljubim te. Zapis na 14. drsnici: Imeni nastopajočih Ime in priimek avtorice: Zaljubljena in naivna Koreografija in ples: ime učenke – pevska točka: uglasbena pesem učenke, ki je napisala že zgornjo pesem Zaljubljena in naivna. Pesem je napisala v angleščini z naslovom Summer love. Njena sošolka jo je uglasbila. Lija Vermiglio Vremec: Summer love At the end of school I fell for him. He was hot & cool we should be a good team. Like I liked him, he liked me. I tought: can you & me become WE? Between us were some things. Our love gave us wings. We were rushing  we only had one summer. I was blushing. There was no time. What a bummer. He was my summer love I tought he’ll be mine forever nobody belived me, that I’m serious, but I just said: whatever. I really loved him with all my heart, but it did end as it start. It was hard to be apart, it was like a dart to my heart. I tought, we could make it, but we couldn’t take it. Because of tears I couldn’t see your stupid face when you dumped me. We were rushing  we only had one summer. I was blushing. There was no time. What a bummer. He was my summer love I tought he’ll be mine forever nobody belived me, that I’m serious, but I just said: whatever. But I just said: whatever Zapis na 15. drsnici: Vokalna skupina Oliva – imena pevk Ime in priimek učenke: Summer love Uglasbitev in kitara: ime učenke – deklamacija Kokotove pesmi Le kaj naj storim v angleš- čini, prevod je bilo delo učenca Tukaj prilagam prevod Polone Završnik, učiteljice angleščine na naši šoli. Učenčev prevod, ki ga ne mo- rem objaviti, se je nekoliko razlikoval od učiteljičinega, zanimiv pa je bil njun pogovor o tem, kako kaj prevesti in zakaj tako. O vprašanju, kako prevesti jezik v besedni zvezi scefrati jezik: kot organ – tongue ali kot sredstvo sporazumevanja – language, smo razpravljali z učenci. Enoznačnega odgovora nismo našli, smo pa veliko raz- mišljali o večpomenskosti besed. What should I do I struck a table, but you said it was too loud. I uttered an honest word, but you said it was too real. I told you I was here, but you said I was lying. What else should I do? Should I again bury myself in me for decades and suppress my word and deny my origins? Or should I let them completely shred my tongue and stamp it down into the ground where it grew out of? No! I am here and here I shall stay, standing tall among your messianic intentions! pevska točka: uglasbena pesem Andreja Kokota Le kaj naj storim Na oder pridejo vsi devetošolci. Pesem zapojejo le pev- ke, pri zadnjem delu (NE! // Tu sem in tu bom ostal // in se postavil med vaše mesijanske račune!) se jim pridružijo ostali in ga zapojejo čim glasneje. DIDAKTIČNI IZZIVI I 47 I str. 38-50 Zvonka Kajba I Priprava proslave ob slovenskem kulturnem prazniku med poukom slovenščine v 9. razredu Zapis na 16. drsnici: Imeni nastopajočih Andrej Kokot: What should I do Prevod pesmi Le kaj naj storim: ime in priimek učenca Andrej Kokot: Le kaj naj storim Udaril sem v mizo, pa ste rekli, da je bilo preglasno. Izrekel sem odkrito besedo, pa ste rekli, da je bila preresnična. Povedal sem vam, da sem tu, pa ste rekli, da lažem. Le kaj naj še storim? Ali naj se spet za desetletja zakopljem vase in dušim svojo besedo in tajim svoj izvor? Ali naj pustim, da mi do konca scefrajo jezik in ga steptajo v zemljo, iz katere je zrasel? NE! Tu sem in tu bom ostal in se postavil med vaše mesijanske račune! Vokalna skupina Oliva – imena pevk in vsi deveto- šolci Andrej Kokot: Udaril sem v mizo Uglasbitev in kitara: ime učenke 3. Zaključek Zapis na 17. drsnici: Zahvaljujemo se vam za vašo pozornost. Jutri pa si privoščite zares kulturen kulturni dan. Sklep Č eprav je takšna priprava kulturne prireditve idejno, organizacijsko in časovno zahtevna, se vedno potrdi, da je najučinkovitejša pri doseganju ciljev: povezo- vati se v skupnost, ki ji pripadamo, razvijati svojo osebnost in sposobnosti s slovensko kulturo, spoznavati slovenski je- zik in se ga učiti ljubiti, hkrati pa (p)ostati odprt in dojem- ljiv za svet okoli nas. Literatura Ansambel bratov Avsenik: Od kod lepote tvoje? Dostopno na: https:// www.youtube.com/watch?v=V8mrWXvGTAE (16. 12. 2019). Bohorič, Adam, 1976: Reformacijsko slovstvo: izbrano delo. Izbral in ure- dil Jože Pogačnik. Ljubljana: Mladinska knjiga. Cankar, Ivan, 1995: Kurent: starodavna pripovedka. Zbirka Klasiki Kon- dorja XI. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. Destovnik, Karel, 1966: Zbrano delo. Pesmi. V Ljubljani: Zavod Borec. Honzak, Mojca et al., 2014: Dober dan, življenje: berilo za 8. razred osnov- ne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Honzak, Mojca et al., 2015: Skrivno življenje besed: berilo za 9. razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kocjan, Šimec, 1990: O domovina, ti si kakor zdravje: slovensko berilo za šesti razred osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Kodre, Petra, 2014: Od glasov do knjižnih svetov 9: samostojni delovni zve- zek za slovenščino v 9. razredu osnovne šole: jezik in književnost. Ljubljana: Rokus Klett. Koroška slovenska poezija = Carinthian Slovenian poetry, 1984. Celovec = Klagenfurt: Hermagoras-Mohorjeva. Columbus. Ohio. Kovič, Kajetan: Grob kraj poti. Dostopno na: www.dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-EVU3OSXH/?query=%27contributor%3DKaje- tan+Kovi%C4%8D%27&pageSize=25&language=eng (16.12. 2019). Kravos, Marko, 1972: Trikotno jadro. Koper: Lipa. Trst: Založništvo tržaškega tiska. Mohor, Medved Udovič, Saksida, Golob, 2007: Sreča se mi v pesmi smeje (berilo za 7. razred osnovne šole). Ljubljana: Mladinska knjiga. Pavček, Tone, 2010: Čas duše, čas telesa: četrti del. V Ljubljani: Slovenska matica. Pečnik, Jožica et al., 2014: Priročnik za učitelje srednjih šol za proslavitev slovenskih državnih praznikov: aktivno državljanstvo in domovina. Ljub- ljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Dostopno na: https://www. zrss.si/pdf/ADD-prirocnik-za-proslavitev-drzavnih-praznikov.pdf (16. 12. 2019). Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole. Dostopno na: www.pisrs.si/ Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11347 (16.12. 2019). Prešeren, France, 2014: Zdravljica. Zbirka Zlata bralka, zlati bralec. Ljub- ljana: Društva Bralna značka Slovenije – ZPMS: Mladinska knjiga. Rak, Peter: Gustav Januš – pesem se mu zdi nekaj vzvišenega. Dostopno na: https://www.delo.si/kultura/knjiga/pesem-se-mi-zdi-nekaj-praznic- nega.html (16. 12. 2019). Siddharta, 2008: Dviga Slovenija zastave. Uradna nogometna himna. Do- stopno na: https://www.youtube.com/watch?v=UfAjGp_i2Ho (16. 12. 2019). Slovenija gre naprej [Zvočni posnetek], 2000. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije. Dostopno na: https://www.youtube.com/watch?v=tCgFgoeJ- 2VI (16. 12. 2019). Štampe Žmavc, Bina, 2010: Roža v srcu. Zbirka Deteljica. Ljubljana: Mla- dinska knjiga. Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina. [Elektronski vir]. Ljub- ljana: Ministrstvo za šolstvo: Zavod RS za šolstvo, 2018. Dostopno na: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/ Ucni-nacrti/obvezni/UN_slovenscina.pdf (16.12. 2019). V alvasor, Janez V ajkard, 1968: Slava vojvodine Kranjske: Izbrana poglavja. Izbral in prevedel Mirko Rupel. Ljubljana: Mladinska knjiga. Verdev, Helena, 2015: Raziskujem Slovenijo 9: učbenik za geografijo v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Založba Rokus Klett. Zbirka preizkusov znanja (testov) za skupinsko preverjanje znanja učen- cev 8. razreda osnovne šole z rešitvami: 1999, 2000, 2001, 2000, 2002. 6., spremenjena izdaja, 1. natis. Zbirka Preverjanje znanja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 dovoljeno fotokopiranje Andrej Kokot: LE KAJ NAJ STORIM (uglasbila Katrina Manfreda) Am Udaril sem v mizo, F C G pa ste rekli, da je bilo preglasno. Am F Izrekel sem odkrito besedo, C G Am pa ste rekli, da je bila preresnična. F C Povedal sem vam, da sem tu, G pa ste rekli, da lažem. Am F C G //:Le kaj naj še storim?:// Am F Ali naj spet se za desetletja C G zakopljem vase in dušim Am F C G svojo besedo in tajim svoj izvor? Am F Ali naj pustim, C G da mi do konca scefrajo jezik Am F in ga steptajo v zemljo, C G iz katere je zrasel? Am //:NE! F C G Tu sem in tu bom ostal Am NE! F C G Tu sem in tu bom ostal Am F C G in se postavil med vaše mesijanske račune!:// Am F C …in se postavil med vaše račune… Marko Kravos: MOJA DEŽELA (uglasbila Katrina Manfreda) C Moja dežela G je dežela sonca, F G je dežela širne vode, C G je dežela pravice in burje, F G kamenja in brinja, C G F dežela ladij in hrumečih strojev G in smeha, C G F moja dežela je vrt z rožami, C G je hiša, je modra asfaltna cesta, F G je svetilka, je sadje in regrat na stojnici, C G je vino in zvestoba ali ljubezen, F G je bonbon ali igrača, C G F moja dežela je lepa, C G F v njej hodijo ljudje pokonci, F Am ne plazijo se, ne gnetejo, F Am F niso podli, ali lakomni, niso prazni Am F Am ali žalostni, lačni, izdani, grdi in sami F Am in mrzli in mrtvi. Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 dovoljeno fotokopiranje Gustav Januš: ČASOPIS (uglasbila Katrina Manfreda) G V časopisu je D vse črno na belo G tiskano. C G Če hočeš kaj izvedeti D o soncu, o travi, C o cvetočem drevesu, G D moraš priti v mojo vas C in pogledati G skozi okno in D ne v časopis, ker G v časopisu je D vse črno na belo G tiskano. Katrina Manfreda: NAJLEPŠE NA SVETU (uglasbila Katrina Manfreda) A D A E Moja pranona je vedno trdila: A D A E »Verjemi, najlepše na svetu je pri nas!« A D A E A ona po svetu ni nikdar hodila, A D A E preprosto ljubila svoj pusti je Kras. F#m A D E Jaz pa sem spoznala visoke vulkane D E F#m E D in črne otoke, nastale iz njih. F#m A D E Spoznala ravnine, dežele prostrane D E F#m E D in morja prekrasna, //:človeku navdih://. F#m A D E Sem videla stare, kamnite vasice D E F#m E D in mesta mogočna iz belih kamnin, F#m A D E sem zrla v gore, zelene ravnice, D E F#m E D spoznala ljudi sem //:različnih vrlin://. A D A E A vendar se vselej potiho vesela A D A E vračam domov, prihajam nazaj. A D A E To meni je topla, domača dežela A D A E s prekrasnim jezikom – tu zame je raj. F#m A D E Ni reke je lepše, kot Soča je naša, D E F#m E D ni jam bolj bogatih, kot zmore jih Kras F#m A D E in ni ga gorovja, ki Alpe prekaša – D E F#m E D gotovo je na svetu najlepše pri nas! stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek Slovenščina v šoli I številka 1 I letnik XXIII I 2020 dovoljeno fotokopiranje Lija Vermiglio Vremec: SUMMER LOVE (uglasbila Katrina Manfreda) A E At the end of school F#m D I fell for him. A E He was hot and cool, F#m D we should be a good team. A E Like i liked him, he liked me. F#m D I thought: can you and me become WE. A E Between us were some things. F#m D Our love gave us wings. E We were rushing, D We only had one summer E I was blushing. D N.C. There was no time, what a bummer. A E D He was my summer love. A E D I thought he will be mine forever. A E D Nobody belived me, that I‘m serious, A E A but I just said – whatever. A E I really loved him all my heart, F#m D but it did end as it start. A E It was hard to be apart. F#m D It was like a dart to my heart. A E I thought we could make it, F#m D but we couldn‘t take it. A E Because of tears I couldn‘t see F#m D your stupid face when you dumped me. We were rushing …