13. štev. V Kranju, 7. malega travna 1900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kloni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krene, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročite brez istodobne vpnšiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvisto 10 vinarjev, te se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoril. Uredništvo in npravništvo se nahaja v p Florjana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se hlagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo trankirati. — Hokopisi se ne vračajo. Naša obrt in vlada. V 8. številki smo pod tem zaglavjem pisali o naši vladi, da no stoti ničesar v povzdigo naše obrti ter smo navedli propad mlinarstva kot očividcu dokaz svoje trditve. Danes se hočemo s to stroko obrti nekoliko natančneje pečati, ker marsikomu še ni znano, kolika malomarnost vlada v tem oziru pri nas. Nemogoče nam je sicer podati častitim bralcem popolno podobo, ker inače bi morali napisati celo knjigo, a že iz tega članka bode razvidno, da tako, osobito pri nas, ne more — ne sme več biti! Že pri nakupu žita stavita tostranska vlada in nje vrla prijateljica južna železnica mlinarstvu nepremagljive zapreke. Pred nedavnim časom šel je odličen zastopnik kranjskega mlinarstva v Trst, da bi si tam v žitnem skladišču ogledal blago. V skladišču službujoč uradnik gaje osorno vprašal po legitimaciji, in ko mu jo je omenjeni gospod predložil, izjavil je lakonično: «übrigens habe ich jetzt so keine Zeit, kommen Sie ein andersmal» (no, sploh pa itak sedaj nimam časa, pridite v drugo). Tedaj uradnik, ki je nastavljen radi strank, nima časa z njimi občevati in to v uradnih urah. Že poprej omenjeni zastopnik odpeljal se je na to v Reko, misleč: no, tam se mi sicer lahko še slabeje godi, a vendar poskusimo svojo srečo. Ji kako je bil razočaran, ko je pri dotičnem uradniku naletel na prijaznost, kakršne pri nas niti ne poznajo. Z največjo postrežljivostjo, kakršne bi pri naših uradnikih zaman iskal, so mu podali potrebnih informacij in mu razkazali vse, še več nego je želel. Najhujši udarec pa je zadala našemu mlinarstvu, tej stroki naše obrti, ki je edina obetala domačinu kaj zaslužka, ravno južna železnica, ki je v očeh ministra Witteka tako uzorna, da jo je v neki seji javno pohvalil. Da vladi res ni na tem, da bi se naše mlinarstvo razvilo, razvidno je iz ministrove izjave, da vlada nikakor ne misli podržaviti južne železnice. In ravno naši mlinarski izdelki so tako izborni, da jih cenijo ne samo v Avstriji, temveč tudi na Francoskem, Angleškem, na Holandskem in drugod, kar dokazuje dejstvo, da je kljubu obstoječim neugodnim razmeram vedno povpraševanje po njih. Žali, da pa ravno vsled prevoznih cen južne železnice ne morejo tekmovati z drugimi sicer manj vrednimi. Uprava južne železnice se ravno v tej zadevi odlikuje s posebnim strankarstvom. Neslovenskim podjetjem, ki imajo napram slovenskim že vsled davčnih olajšav zelo ugodno stališče, je privolila znantne refakcije, a slovenskim jih je pa z dne 1. prosincem 1897 odtegnila. In še več. Moka. ki je namenjena v Gorico, peljati se mora od Št. Petra do Trsta, od tod nazaj v Št. Peter in potem šele v Gorico, in vso to vožnjo mora trpeti podjetje. Zares, kaj takega je mogoče samo pri nas. Kakor sem v prvem članku omenil, ne moremo si misliti cvetoče industrije brez izvoza. Kavno mlinarska obrt bi nam zagotovila precej izvoza, ko bi vlada umela svojo nalogo. Pri sedaj obstoječih razmerah pa na izvoz niti misliti ni, kajti iz Kranjske v London poslana moka pride pri 100 kg pri jednakih cenah skoro za dve kroni dražja, nego ona iz Budimpešte, Tu pa niti ne vpoštevamo, da je moral mlin tudi žito že dražje plačati. Da bi pa vlada še preje udušila vso našo mlinarsko obrt, jo je tako obdavčila, da kaj tacega ne najdete na celem svetu. Naši mlinarji morajo plačevati pridobninskega davka po 7 do 10 l/9 krone, dočim ga nekateri nemški plačajo le po eno k večjem 2 >/i krone od vagona. Se li ne pravi to: skrbeti za popolno propast našega mlinarstva. A tu se ne gre samo za našo špecijelno kranjsko obrt, ampak za obrt vse tostranske državne polovice, ker je naša mlinarska obit prav znaten del celokupne. Zanimivo in potrebno bi bilo obelodaniti te krivice v kakem večjem listu, in želeti je, da se čim preje tem bolje loti tega dela strokovnjak, katerih nam ravno ne manjka. Ker me-rodajni činitelji sami ne vidijo nobene nevarnosti, treba jim hode migljaja — s kolom. Gorenjci, razširjajte svoj listi Prav hvaležno delo bi imeli nasi poslanci, ako bi se zavzeli za to stvar, ker bi s tem naši deželi več pomagali, kakor pa na nedostojen način priberačenita 6000 kron, za katere bo se nekateri trudili v potu svojega obraza in v zatajevanju slovenskega značaja. V Kranju, ctae 7. malega travna. Državni zbor s4 dunajskih občinskih svetovalcev svoje mandate. V italijanskem parlamentu so se dne 2Í). m. m. pošteno pretepali in so morali štiri poslance odnesti na ramah iz dvorane. Vojna v južni Afriki. Iz Amerike je šlo Burom na pomoč pet kompanij Slovencev in Hrvatov; predno so odšli, so se dali slikati in sliko razpostavili v Zagrebu. — Namesto pokojnega .louberta je imenovan vrhovnim poveljnikom transvalske vojne Louis Botha, ki je menda rodom Hrvat. - Dopisi. Iz Kranja. (Koncert.)«Narod na čitalnica v Kranju* je priredila dne 31. sušca v svojih prostorih na korist «Dijaški kuhinji* koncert, kije i v umetniškem i v gmotnem obziru sijajno uspel. Dohodkov je bilo 850 kron. Spored je bil zelo obširen in raznovrsten. Pred vsem nam je omeniti orkestralnih točk. katere je izvajal «Godbeni klub narodne čitalnice". Klub šteje pet vijolin, vijolo, čelo, kontrabas, PODLISTEK. Potrjen. slika. Spisal Iv.in Z. Gabrovski. Tisti dan, ko so se fantje vozili ali pa pijano peš pO cesti majali z nabora, je bila naša dolina polna življenja. Toliko mladeničev-rekrutov ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Veselo so vriskali, prepevali ali se pa v navdušenosti bratovsko objemali in počasi pomikali po cesti naprej . . . Zdrava njih lica so bila vsled preobile in proti navadi uzite pijače kar zabuhla. Kljub temu so zavili domov grede v vsako gostilno, tam pili, vriskali, peli in se postavljali, da so potrjeni, potem pa preklinjali *ta soldaški stan«, skratka: kričali so vsi v p rek tako. da Bepnikova Beza ni vedela, kje se je drži glava. Tekala je od mize do mize "i izprasevala mlade pivce, kaj hočejo piti, smuknila hitro V klet ali pa v kuhinjo, kjer se je stara ftepnikovo sukala nekoliko bolj počasi okrog ognjišča in cvrla in pekla, da je bilo veselje. ' Mnogo je imela Beza opraviti; kajti danes je bila sama. Kdo bi bil pa tudi pričakoval toliko gostov. Ko bi poprej to vedeli, bi se dobila kaka pomočnica ali pa bi ostali »loma oče in sinova, ki so odšli že zgodaj zjutraj na po|je. i flavto in klarinet in se skupno vežba komaj nekaj mesecev. Dirigent mu je mesec dnij sem gospod kapelnik Wogrolly, ki sam igra poleg vijoline tudi klavir, harmonij, tlavto in citre. Izvajanje orkestralnih točk je občinstvo kar elektri-zovalo, da ploska in pohvale ni bilo ne konca ne kraja. Saj so pa tudi vsi klubovi člani dobro vežbani vsak svojega instrumenta. Badovali smo se teh točk zlasti zato, ker nam vzbujajo sladko nado, da bode « Godbeni klub» pri svoji navdušenosti za stvar in pod izredno veščim vodstvom gospoda Wogrollyja, dosledno se popenjal od preprostih koračnic, valčkov in kavatin do vedno lepših in, težjih kompozicij ter nas z vedno popolnejšim svojim izvajanjem dovajal do neskaljenega užitka glasbenih umotvorov. Društveno življenje v Kranju ježe sedaj neizmerno pridobilo po dičnem tem »Godbenem klubu«, ki bi bil v čast tudi večjemu mostu, nego je Kranj. — V muzikalnem smislu najlepša je bila tretja točka: Sarasatejeva »andalužka romanca« iz »španskih plesov« za gosli s spremljevanjem klavirja. Gospod VVogrollv se je pokazal zelo spretnega igralca nagoslih in veščega tolmača bajnosti španske romance, (budili smo se zlasti na onem težavnem mestu ko je z jednim prstom držal orgelski ton, a nad njim v najhitrejšem tempu liki tičjemu žvrgolenju drobil ljubke figure. Popolno razumevanje takih kompozicij se mora seveda še le polagoma vzgojiti. Gospica učiteljica Milka J u r m a n je razumno podrejala klavirsko spremljevanje glavnemu instrumentu. — Komžakov »Nočni pozdrav«, solo za flavto s spremljevanjem godal, je preprosta, sentimentalna skladbica, ki j je pa baš vsled lahkega razumevanja in pa seveda tudi vsled ličnega igranja gospod.t Pire a in lepega pianissimo-spremljevanja godal vzbudila toliko pohvale, da se je morala ponavljati. - Kot peto točko smo slišali dvoje koncertne citre in citre na lok. Citre nimajo sicer prave koncertne vsposobljenosti, vendar smo jih poslušali z zanimanjem in čudili se izredni spretnosti gospodov \Vogrollyja in Lavrenčiča, ki sta z vso vnemo Ako ne1 bi bili tako sitni, bi še sama vse lahko opravila. Danes so preljubeznjivi: vsak jo hoče objemati ali pa jo lovi za roko. To je že preveč, ti ljudje ne vedo, da nima časa. Pa ko bi katerega rada imela, bi že ne rekla ničesar. «Reza, hej, Beza, na, pit pojdi!« klicali so jo k mizi, pri kateri je sedel tudi Pribilov Janez, ki je jako rad pogledoval za brhko deklico. «Reza, pij no še na moje zdravje«, ponuja ji Janez polno kupico ves ljubeznjiv vsled užitega vina, «Eh, Beza, ti ra slabo potegneš.« «Ne smem več. Hvala, je že dosti,« in smuknila je k drugi mizi, od te k tretji itd. In Beza je nosila na mizo steklenico za steklenico; fantje so pili, kakor da l>i hoteli pili za žive in mrtvej Sem po cesti se je začulo vriskajoče pttje pijanih fantov. In ti v gostilni so se odzvali s hripavim glasom in velikim hroščem in tiuščem. Posledica tega je bila, da je bila soba kmalu napolnjena z novimi prišleci. In Beza je zopet nosila in nosila sladko kapljico iz globoke kleti, da je kar pot tekel revici po čelu in odtod pO licu na rudeča in polna lica. Toda samo trud ji ni privabil rudečice v lica, ampak prihod Sitarjevega Tineta, katerega vedno naj raj že gleda pred cerkvijo. skušala brenkajočim glasom vdihniti muzikališkega duha. Zato pa je tudi občinstvo baš to točko obdarilo z najvihar-nejšim ploskom, ki se ni polegel, dokler nista gospoda dodala še jedne točke za vijolino in citre. - - Moški zbor • Narodne čitalnice* je pod znano izbornim vodstvom gospoda Vilka Rusa pel tri zbore, Jenkov «Što čutiš*, Foersterjev «Safafan», harmonizovan po ruski narodni pesmi za moški zbor in čveterospev. liaimonizacija zelo karakteristično izraža značaj ruske narodne pesmi, vendar se nam zdi prenizka, glasovi kar ne morejo do prave veljave. Ce bi bila prirejena za mešan zbor, bil bi učinek brez dvojbe neprimerno večji. «AUegretto moderato*, ta zelo kočljivi tempo, je gospod pevovodja Rus pogodil jako dobro, držeč se srečno one sredine, v kateii izvajanje ni niti prehitro in zato trivijalno, niti prepočasno in zato brez življenja. Prednašanje pevskega zbora je bilo v vseh treh točkah tako dobrodejno-izrazovito, da zasluži popolno priznanje. Zboru ni dovolj, da precizno note «zadeva», ampak trudi se prav resno, priučiti se tudi višjim zahtevam umetnostnega petja, ritmiki, dinamiki, vokalizi in dekla-maciji, in ima za svoj smoter, peti vsako skladbo tako, da se nam pokaže kot umotvor. Zato pa lahko konštatujemo, da v tem pogledu čitalniški zbor daleč nadkriluje marsikatero pevsko društvo po deželi. Zbng splošno lepega prednašaja tudi radi prezremo malo hibo, ki se je pripetila v «Popotniku* proti koncu s tem, da je bila za trenotek intonaeija slaba. Menimo pa, da je «Popotnik» pač od skladatelja samega namenjen bil številnejšim pevskim zborom, nego je sicer junaško krdelce naših «čitalničarjev». — Mendelssohnova dvospeva «Jesenska« in «Klic šmarnice» sta pela gospod Rus in Ver bič — zelo spretno sicer, a brez pravega učinka; peti bi ju morala pač dva ženska sveža glasova. — Končno naj se nam oprosti, ako trdimo, da je bil ves program predolg (trajal je do '/* na 12!) in malo preveč obložen s — sentimentalnimi skladbami. K. Ko je vstopil, bila je. nenavadno zmedena, v hipu pa ko je zagledala bel listek za klobukom, jo je kar nekaj zabolelo, sama ni vedela, kaj in zakaj. V kleti, od koder je morala spet hitro nositi, polila ni ravno malo vina. In kadar je postavila na mizo čašo, pogledala je vselej nekako po strani v njegovi oči, kakor da bi hotela citati v njih kaj se godi v njegovi duši v tem hipn, ko ga ona gleda . . . I Tine je nepremično zrl živahno kretanje brhkega dekleta. Ge je pa le mogel, prijel jo je hlastno za roko ali pa ji šepnil kako sladko besedo. Govoril je trezno in pametno, ker ni bil vinjen, kakor njegovi tovariši. •Reza, ti si že trudna*, reče ji bolj tiho, «le vsedi se tukaj-le k meni, da se odpočiješ in se kaj pogovoriva.* «E, kako skrbiš zame.» • Kako pa, da skrbim; ne bilo bi mi ljubo, če bi ti kaj škodovalo.* «Kh, kako se znaš šaliti.* •Kaj se bom šalil, če pa res mislim tako.» «Ali res, Tine?* in pogledala mu je v oči, pa tako ljubeznjivo in zapeljivo, da seje Tinetu kar zvrtelo v glavi. Te zapeljive vražje ženske oči! Hotel jo je ravno vprašati, ali mu bo dala šopek, ko bo šel k. vojakom, kar jo pokličejo k drugi mizi. .Morala je zopet po vino. • Tine, ti si potrjen, ne?» Iz Škofje Loke. V nedeljo dne 1. t. m. imeli smo pri nas nenavadna gosta iz Ljubljane, in sicer knezoškofa Jegliča, ki se je peljal — seveda natihoma brez vsakega zvonenja — v Staro Loko, obiskat svojega sošolca dekana Kumra in uršulinski samostan. Tudi državni poslanec dr. Krek nas je osrečil z nekim shodom, ki se je pa prav slabo obnesel. Naš mestni kaplan Petrič je vabil na neki poli samo mojstre klobučarje, mizarje, ključavničarje in glavnikarje izPuštala sprištavkom, naj pripeljejo v prostore • Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov* še več drugih s seboj. Udeležba vabljenih mojstrov je bila jako pičla, kajti udeležilo se ga je le nekaj prisiljeno pobožnih mojstrov, največ pa mladih pomočnikov drugih obrti. Namen shoda ji; bil menila, da se ustanovi za omenjene rokodelce neka zadruga, kar pa se maloštevilno zbranim mojstrom ni zdelo primerno. 1. aprila se je tedaj mlatila prazna slama. Gospodarske stvari. Pismo našim kmetom. III. Gospoda pri « Narodnem gospodarju*, ne bodite vendar naivni! Ne računite na to, da se bo slovenski kmet lepo vsedel v vaš potapljajoči se čolnieek. Pod točko 4, ki slove : «4. Clan, ki zvršilne prodaje posestva ne more več odvrniti, se obrne do Gospodarske zveze in tista, če je le mogoče, kupi posestvo na dražbi in ga izroči prejšnjemu posestniku ali pa kakemu članu njegove rodbine proti primerni najemščini in tako, da tekom let prejšnji posestnik postane zopet lastnik svojega posestva;* pjkazali ste odkrito, da vam ni toliko na tem, da rešite kmeta gmotnega pogina, temveč, da vam je na tem, da ga dobite v svojo oblast. Gospodarska zveza, čuj, pomanjkanje tr- «l)a, potrjen!* • Ali si kaj zelo žalosten?« «Kaj bom vraga žalosten! Morda ni lepo vojak biti? Boš videla kak fant bom, ko p; idem na dopust v vojaški obleki. » « Dekleta te bomo kar gledala, ti se pa še ozrl ne boš na nas. Kaj čuda, saj boš' imel pri vojakih mnogo lepših, ko smo me. Na nas boš kar pozabil, govorila mu je tožno in nekako očitaje. » • Ne, ne! Tebe, Reza, bom poznal izmed cele kopice deklet, kadar hote stale pred cerkvijo. Praviš, da bom pozabil na domača di Lh ta. Jaz ti pa rečem: če pozabim na vse, nate, Reza, ne pozabim nikoli, veš! Le čakaj, takrat, ko pridem domov, bom stopil pred cerkvijo k j tebi, ti podal roko in te vprašal, kako je kaj. Ali me boš imela, Reza, ta čas kaj rada?* «Boš že videl*, in odhitela je vsa rudeča k drugi mizi, da bi vprašala, če kaj potrebujejo. •Seveda potrebujemo! — Tebe bi imeli radi tuk tj. Kaj pa sediš vedno pri oni mizi? Ali mi nismo zate, mi, ki smo skoro vsi potrjeni?!* vpili so nanjo pijani glasovi, in sapa teh opitih ljudi ji je težko dela. Sploh je bil pa v sobi zrak čisto izprijen Odprla je zato vsa okna in vrata na sležaj . . . Polagonia so se umirili. Temniti se je začelo, in llepnik seje vrnil s svojima sinovoma domov. Po naravi peri kmet. hote kupiti tvoje na javni dražbi, sodu ijsk o prodano posestvo: pozneje ti ga pa /.oprt Izroči, in ti bodel od tega, kar je bilo nekdaj tvoje in božja, plačeval primerno najemnino. Res j« to dejstvo podobno čloreko^jubnoHiIn krttanskemu usmiljenju, 6e se pogledu površno. Ce pa pogledamo t<> točko bolj od blizu, udari nam v nos duh umazanega, recimo t . . . kaftana in f njim združen vonj po rebuli. Ko bi bilo gospodarski zve/.i res kaj na leni, da svoje člane podpira, ne obetala bi jim. da bode kupila njihova na javni dražbi prodana posestva. temveč bi izkuJala že popred rešiti njih imetje. Cemu kupovati leto na javni dražbi! Nečem na drobno navajati trolkov, ki sn združeni /. vs;ik«> prisilno prodajo kmelskih posestev. Povem naj v kratkem. Troški tofcb, cenitve in nada|jneekaekucijeznašajo pri kmetskem posestvu, cenjenemu $000 kron, gotovo 800 kron. Troški prepisi, neizogibne obresti in drugi t roški 201) kron. skupno 400 kron. Ko bi Gospodarska zveza, ki navidezno tako po očetovski« skrbi za svoje člane, imela res namen iu voljo pnioči. ne boben, sramotni odri- postavljenemu kmetu, prihranila bi mu teli. v odvetniške lepe in državne blagajne te pOgreZUJOČih 100 kron. Smelo trdim, da bi marsikateri kmet sebi in svojcem odvrnil gorje, ko bi imel pravočasno stota! v /epu. poglejmo dalje! Gospodarska /veza kupi posestvo na dražbi in to. če je le mogoče. Vsa akcija vršila naj bi se po mojem treznem premišljevali ju približno takole: Kmeta, člana Gospodarske zveze, toži intabiiliram hipotekami upnik. Ta zanašajoč se na Gospodarsko ZVeSO prepusti se tisti na milost in nemilost, rt-, saj pravijo gospodje, če bodejo kupili posestev, da mi ga prepusle v najem, in da bode sčasoma zopet moje ali vsaj katerega moji' rodbine. Mirno pričakuje tedaj družbenega dneva. Točno ob določeni uri, zglasi se pooblaščenec (Jospodarske zvezi; na mestu, kjer se ima vršili dražba. Seveda je prinesel s seboj kavcijo in z njo je bilo svečana in tajinslvena libota. le iz Ucpnikove gostilne se je začni zdaj pa zdaj hripav glas bleščečega grla: a tudi tO je sčasoma utihnilo; začeli so se odpravljali domov. Ko so prišli pred hišo. vstopili so se po vojaško v vrsto in šli dalje po cesti. Seveda se je vrsta kmalu raztrgala, ker je vsak hotel imeti vso cesto .... Si« dolgo se je culo po vasi hripavo petje. Reza pa je stala na pragu in nemo poslušala to vpitje. In dasi je bilo brez soglasja, zdelo se ji je danes nad vse lepo. Ko so ji prišle na uho besede: Oj ti vol dni ki boben, T;i lin moj U v«'lki zvon. l.i'-ta mi bo zazvonil. Kadar jaz tituil luiin. Boni, l>ioii. iioin, in.m . . . (>j ta soldaška puška - -Ta bo maja ljubica, la-ta mi' lin spi rinili, Radar jaz umrl bom. Pok, pok, pok, |xik . . . ilil. posilile so jo skoro vroče solze. Že sam napev, tako žalosten še bolj pa vsebina pesmice, vse to je tako vplivalo na njo, . . oh. da bi najrajšo zajokala. Glasovi so se polagoma izgubljali, iu nastala je tiha, jasna in topla, polno sanj vzbujajoča pomladanska noč, kakršne še ni pomnila brhka Reza . . . natančna navodila in pogoje, pod katerimi sme kupiti posestvo. Toda upniki, ki se boje izgube, lici tirajo tako dolgo, da so vsi vknjiženi dolgovj pokriti. Odposlanec Gospodarske zveze ne sme prestopili meje navodil. Tiho ostane v ozadju. Posestvo kupil je drugi. Kmet hiti v belo Ljubljano k svojim prijateljem pri Gospodarski zvozi toda lam, dasiravno je član in ud iste, sprejmejo ga s k i ^ i 1111 i obrazi in mu pokažejo 4. točko na strani 2.'> • Narodnega gospodarja*, ki Se glasi med drugim : če- le mogoče! Seveda bode kmet, vržen s posredovanjem Gospodarske zveze pod kap, klel. hudo klel: zavržen pa mora bili kdo, saj hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče koga bi potn« Se nadaljnji'. Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu sttscu 1900 uložilo je 2*7 strank 72.1f>7 kron 98 vinarjev; dvignilo pa 211 strank r».*>.0>7 kron 04 vin.; 22 strankam izplačalo se je bipoteČnih posojil 89.900 kron. - Stanje vlog 2,068.483 kron tfl vin., stanje bipotečnih posojil 1,416,490 kron 27 vin., denarni promet .104.1 >;>."> kron IS vin. Novičar. Na (i o i i' n j s k e m. Prihodnja Številka našega lista izide na veliko soboto namesto ob pni sedmih zvečer, že ob pol petih popoldne. Sremsko-mitrovidko tamburasko društvo, ki potuje na ParittO razstavo, je priredilo v sredo dne 4. t. m. koncert v gostilniških prostorih hotela »Nova poftta*. Vili tambuiaši so želi mnogo pohvale, in radi priznamo, da je bila tista popolnem opravičena, kajti nikdar še nismo slišali tako točno in ubrano «udarati». Tudi težje koncertne točke so izvajali dovršeno, v kolikor je lo sploh mogoče na piiprosti tainburici. .Manj je ugajalo petje. Umrl je petošolee Alojzij Potočnik iz Kamnika, jako vesten in marljiv dijak. Njegovi sošolci so mu darovali venec. V sredo so ga pokopali ob muogobrojni udeležbi profesorskega kolegija, gimnazijcev in drugega občinstva. Gimnazijski pevski zbor mu je zapel prav ginljivi žalostinki. Naj v miru počiva! V dijaSki kuhinji v Kranju se je izdalo meseca sušea 1.1. 1938 kosil in ls;,2 vecerij ter plačalo K r>4i»-20. K tej BVOti so prispevali podpirani dijaki sami K 162' — Zdravstvene stvari. V zgornji Italiji so se začele osepniee (koze) epidemično razširjati. Ker dohaja spomladi od ondot prav mnogo delavcev in zidarjev v naše kraje, ni izključeno, da se ne bi tem potom zanesla la močno okužljiva bolezen tudi k nam. Zato opozarjamo občinstvo na neugodno tako slučajnost ter svetujemo, da naj se prav vestno ravna po zakonitih naredbah, katere določujejo, da je vsak tak slučaj nemudoma naznaniti pristojnemu oblastvu. Zujedno pa še opozarjamo občinstvo na javno cepljenje koz, katero se vsako spomlad izvršuje po vseh občinah. Naj se ljudstvo poslužuje te blagot vorne naprave sebi in svojim otrokom na korist v najobilnejši meri, vsaj so vže neštevilne take epidemije dokazale, kako uspešno obvaruje cepljenje koz ogromno večino cepljenih pred to kužno boleznijo, zlasti ako se obnovi pri vsacem posamezniku v njega 10. in 20. letu. Š. Trgovina in obrt. V političnem okraju kranjskem so v mesecu svečnu pričeli izvrševati, oziroma dobili dovoljenje: Frane Hertoncelj v Selcih, trgovino s suknoin, Marija Daear in Marija Vidic v Šenčurju, trgovino z deželnimi pridelki; Katarina Filipič, na Fužinah, narejo žganja, Anton Rerčič v Stražišču in Jera Molinar v Skotji Loki, trgovino z vinom; Jurij Jenko na Jami, izdelovanje opeke iz cementa; Janez Fašek v Poljanah, trgovino s špecerijskim blagom; Janez Vernik v Skotji Loki, tesarstvo; I Franc Kralj v Tržiču, čevljarstvo; Josip Marčun v Kranju, trgovino s pločevino; Jctfl Peinik v Skotji Loki. trgovin«) s poljedelskim orodjem; Marija Dolenc V Liieinah. Josip Logar v Leleneali in Prane Rogelj V hvorjali, žganjeloč; .Marija Kalan v Sevljali in Marija Ravnikar v Mai linvrliii krainar-slvo; Marija Hregar v Srednji vasi. trgovino s hišnimi čevlji. S Primskovega se nam poroča, da so tamosnji laraiii vložili na pristojno mesto prošnjo /a lastno I aro. V Tržiču hi bili imeli dne 80. sušca voliti župana, a se volitev ni izvršila, ker je treba dognati še nekatere dvome, ki so nastali Vsled noVegB davčnega zakona proti novim virilnim glasovom. Občni zbor učiteljskega društva za radovljiški okraj bode v četrtek, «Ine 11». malega travna popoldne ob d Veh v Lescah. Razen običajnega sporeda je na itnevnem redu predavanje gospoda Ljudevita Stiasnega: «lz moje popotne torbe». — K obilni udeležbi vabi odbor. Družba hrvatskih tamburašev se je kakor se nam poroča — ustavila tudi v Radovljici ter priredila ondi v restavraciji 1 Imlovernikovi v četrtek zvečer koncert, pii katerem seje napolnil dbtični prostor z naj odličnejšimi gosti. Ob milih zvokih tlivue jugoslovanske godbe se je razvila prav živahna zabava, pri kateri s«' j«- tudi politiziralo o ubogem divjih gosi, 77 divjih rac, 102 lisi«i, f>4 kun. 6 dehorjev, it vider. 22 jazbecev, 2 veliki uharici, 14 sov, L") podlasic, 27 jastrebov, 47 povodnih kosov, 100 kraguljev, sokolov in skobcev. Iz Škofje Loke se nam poroča: Zadnjo nedeljo zvečer priredila se j«« predstava živih podob, v korist olepševalnemu društvu v Šk«>fji Loki. Blagorodna gospa županja, ki je vodila vse priprave, j«'z neumornim trudom iu spretnostjo predstavo povzdignila dO vrhunca, da tak«1 še ni bilo v Skotji Loki. I>a je bila udeležba obilna, razvidi se iz Lega, da je bila čilalniška dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Zne podobe so tako ugajale, da so se morale večkrat ponavljati. Me«l predstavami culo se je tudi lepo petje pod vodstvom gospoda SI. Plisa. kakor tiuli dobro ubrani kvartet na lok gospoda Sa«larja. Počastilo je predstavo tudi mnogo gospodov iz Kranja. Pokazalo se je tudi v Loki. da imajo naše dame srečno roko pripomoči kakemu društvu do sijajnega uspeha. (Jospe in gospice na dan z vašo spretnostjo. — Čast in h vala blagi gospej županji, katei i je vsa Loka hvaležna za predstavo, blagajnik olepševalnega druStVa pa bode mnogo lažje Vodil svoj posel. Predstava se bo jutri v nedeljo ponavljala na splošno zahteval rje v prostorih gostilne «pri kroni* z ravno tistim sporedom in v ravu<> tisti namen. Razpisano je mest«) okrajne babic«' za občini Pražgoše in Nova Oslica v sodiiijskem okraju Škofja Loka z letno nagrado po 120 kron. Prošnje s potrebnimi dokazili je vposlati do dne 20. t. m. okrajnemu glavarstvu v Kranju. Narodna čitalnica v Kamniku je napravila minulo nedeljo na korist družbi sv. Cirila in Metoda zabavni veČer, na katerem seje predstavljala vdrugič igra »Revček Andrejcek». Igra je bodisi gmotno kakor tudi umetniški izvrstno uspela, in s«' j«> zlasti gospod Hinko Rebolj odlikoval v naslovni vi«>gi. Pohvaliti je tudi oddelek mestne godbe, ki je res izborno rešil «lano mu nalogo. Križ e m svet a. Na angleškega prestolonaslednika princa vvaleskega je dne 4. t. in. v Bruselju ustrelil nek golobrad fantič, ravno k<» se je hotel z vlakom odpeljali, a ga ni zadel. Železniško osebje je hitro vjelo napadalca in ga izročilo policiji. Prestolonaslednik je celo prosil, naj ga ne kaznujejo preveč ostro. Napadalec jo šestnajstletni kleparski pomočnik Sipido. ki j«- t«> stoiil vsled sklepa zadnjega javnega shoda, na katerem se je protestiralo zopet počenjanje Angležev v južni Afriki. Najnovejše vesti. Ljubljana o. malega travna. Pravila društva županov v ljubljanskem okraju so se predložila vladi v potrjeoje. Večletni župan spodnj« šišenski j«- odstopil, ker so se razkrile neke nerodnosti, ki jih je zakrivil njegov pisar. Dunaj 7. malega travna. Kakor je se«laj določeno, se snidete delegaciji dne 12. velikega travna. Domača knjižnica. izhaja od 1. t. m. naprej kot tednik vsak«) soboto; naročnino pa list ni povišal, akoravno bodo stroški veči. (lena mu je os»un kron na leto. za pol leta štiri krone. Uredništvo in upravništvo: Dunaj, L Plakengasse 4. Darila. Dijaški kuhinji v Kranju so oil duo 11. svena do 81. mišca doposlali. 11/iii mi i izio'ili |i. I). gospodje, illllli' ¡11 lllaili l|;isl«'i]uji' darove: Mestna otirina Kranj letni prispevek loo knui, rodbina Pavftlarieva 20 kron (vie izkazano), Albina Konr. učenka ua Kikui. izkupila za prodane Šopke* s kroni Ljudmila Dolcnz 10 kron, nadatjni dar notarja Šlaiubergerja 20 kron, kiluina 1'ravst za poravnano pravdo* 20 kron, namesto šopkov na sokolskem plesu 10 kron 40 vinarjev, profesorski kolegij za mesec sušeč 11 kron, II. a razred >z\ izposojena držala* 40 vinarjev, namesto venca* na krsto pokojnega sedmo *i ilea Iv. Potočnika III. a razred 1 krono 54 vin., K. a razred 2 kroni ."»S vin., II. I> razred 2 kroni f>0 vil)., I. a razred 11 krone UO vin., I. 1» razred 2 kroni :H> \iu., I>qločbiko%a rodbina iz llovt 2U kron (vie izkazano). dr. EiV. š.ivnik oilkloujen honorar za olivezi v sodno zdravniški praksi-, ,'j kron«*, Ivan Knvelč nailmlinar v Kranju 2 kroni, namesto venca na krsto pokojniki c kr. okrajnega komisarja Avg. nI. Fla«itinga vie izkazauiii 47 kron, Pet. Mayr dogovorno z dr. Ulobočjntkoni 4 krone, VII. gimnazijski razred ti8 vin., dekan Anton Mežnarec 20 kron. *kot vstopnino h koncertu na korist dija-ki kuhinji gg. Adolf pl. Kappus in Silvester Pesjak iz Kamnegoiice po 2 kroni, in mig. farm. Hugon Roblo? iz Kadovljice 2 kroni, iz istega namena gospa Ferdinanda pl. Del Negro lo kron, od tunica z novincem« 8 krone 90, vin., in župan Mat. Bobnar v I.dibvicah 1 krono. — Odbor izreka vsem p. n. blagim darovalcem iu darovalkam svojo najtoplejši zalivalo in piosi z oziroui na Velikonočne praznike za kuhinjo — piruhov s cvenkom. Loterijska srečka dne 31. susca t. 1. Gradec: lo' 80 84 78 71 Tedenski sejem v Kranja dne 2. t. m. Prignalo seje 2.">(> glav goveje živine, 5 telet, lOprašnev. 50 kilogramov stane, in sicer: pšenice K 8*50, prosa K 7*o0, ovsa K <)-f)0, rži K S-—, ajde K 10'—, ječmena K 7:.")0, fižola K 11*—, krompirja K tal). — Semena: jara rž K 10-—, jar ječmen K 10'dO, čista graliora K D"—, zgodnji oves K 7,f)0. Pozor! Preduo odidete v Ljubljano! Emil Brandt priporoča na veliko noč svojo ve.iko zalogo lamovrstuih piruhov, bonbonierov, zajčkov, jagnjet, pinc, potic itd. Najnovejše: pastile s konjakom, Eibisch-sladkor proti hripi. 88—1 Jernej Ručigaj posestnik vMengišu in gostilničar v Kranju pri ribi« priporoča slavnemu občinstvu svoj 1,1 1 konjak, slivovko itd. vse domačega izdelka po najnižjih cenah. Se xelc) dot >r< > (>tirai ljei i< > kolo prav fino prve vrste se pod ugodnimi pogoji proda. Kje? pove 111 tiii \ ni-1 vi« «Gorenjca . sT 2 Punn TlnHnu Ljubljana hi /iii || I I rl na Starem tofSfl itoV. 1. Prva in najstarejši 7.» .*! zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski »troji. Posebno priporočam svoje izvrstne s I a lil o r e Z II i c e iu iu I a t i I li i C« . katere se iluliivaju vzlie njih izlmirmsti ceno. Ceniki zastonj iu poštnine prosu, Važno za kmetijstvo! Doktor Trnköczy-a redilna in hranilna štupa za ♦ prašiče, # It eitil n i i n k r m i I ii i prašek. Varstveno in luVtetično tuedatvn za prašiče, /a lliillanjii 1. 11 .. služi tvorbi He sa in lol-če. .laku lilago- ilejnu vpliva na prebavne organe. V trat vena mmnlt, Zahvalna in piipuror-iliia pisma i. t. d. od mnogih poljedelcev |iuiijiiji'ju dobroto tega sredstva, katero l>i ne simlu manjkati pri nobeni kmetiji. Zayej£ek - o vin., pet zavojčkov umo - K. S p r i č r/ v a 1 a. ßospod pl. Trnkuczv v Ljubljani! Najlepia hvala za red itn i presek, tisti je dobro služil. Vaš hvaležni JOSIP ŽMDAKŠK':. (iradiškuta (Priu: ie), dne 12. junija 1896, Lekarna Trnkorzv Ljubljani! Hvala Vam, tla ste mi tako hrzu poslali prašek za piašife, ki je imel dober uspeh. Pošljite mi še 5 zamutkuv redil nega pia»ka iu steklenico tinkture za kiuja očesa. Te i š i r--Vi a n s ko (štajersko), dne lo. januvarija ls!»7. S spoštovanjem IVAN PIKL Pozor, kmetovalci! Po razpisu visoke deielne vladi S" sine ta pr.i-ek v yseh pl oilaj.dllali piodajali. 11 >i: i j ga 111< I i Zahtevajte na < I Ž.li pri V a i i h IrgOVeih I. t. d. U6 gS pil Vas ne dobite, potem pilile pod naslovom' HS 2 z dopisnico za 5 vinarjev in ga dobit« takoj po po>ti. - cr C/3 p: < O- N< o y o » o .o : : ! Er 3' as* Ol cd cr o o m o O) 2> «': : >" ! ! i :■ o X, g I. £ IC X CO Cfq v;:: o 44 i: j ► na ^mtaprti coli u CjiiGljani *w--*— p:ij.vuv.i jKwu.'mii 0 P« i »i I ton. sivjo pttffl in imj i\vji 0 lovi 0 vj.- Ii i t acUantezi p Itecja, noziiu (v m bion.>&<:cjci iti lurJianejja Glacja na ?v'Cu'to i ii 9«ovno, zH>/heq&. 72 -3 66 j J| urar v Kranju (poleglekarne) in na Savi p. Jesenice priporoča 47 <> bogato zalogo vsakovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih, žepnih in stenskih ur dalje budilk, ur z nihalom, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga. št. loa. Srebrna cilinder-remont., cela gravirano in jako murna gld, 7-50 Ö g , 3f i 2".S "g 23. <3 ^ KI* il iS ga p*a. "3 S? Št."112. Srebrna cillnder-remontoir, *i rubis, gld. 6*50 Jako močna in tina, 10 rubis, gld. 7*50 Zlata od gld. 16- - do 60- - št. 107. Srebrna cilinder-remont., z dvema pokrovoma, jako močna gtd. 7-75 Enaka Anker, 15 rubis, od gld. 9*50 naprej Št. 12«». Zlati laški uhani, 14 kar., gld. 3-80 Piatirani gld. 135 . 200 raznih vrst uhanov vedno v zalogi. Št. 121. 14 kar. z zlatom platirana broška, m jtana gld. 1*80, večja gld. 2-80, največja gld. 380 Št. 119. Zlati uhani, 14 kar., gld. 4-80 Piatirani od gld. 1"60 naprej Naočniki in očala, navadni, v jeklo vdelani, gld. —*45 fini, nikelnasti, gld. 1*35, v double-zlato vdelano gld. 3'80 NOVO! V želvovino vdelani, prav lahki, gld. T80 Št. 113. Zlat prstan, 6 kar. od gld. 2-30 naprej; 14 kar. od gld. 4*— naprej; s pravim diamantom od gld. 7*— naprej Opomba. Kdor želi po ceni in dobro uro kupiti, naj se zanesljivo obrne na zgornjo tvrdko. Razprodajam fine repasirane ure z enoletnim jamčenjem. — Zlatnina in srebrnina je puncirana po c. kr. kontrolnem uradu. — CENIKI na zahtevanje franko. — št. 1. Srebrni cilinder-remontoir, G rubis, gld. 6-50 Jako močna in fina gld. 7'f>0 Št. l()f>. Ura s kukavico, fina. z lepo izrezano omarico, gld. 7*50 Dvojnati daljnogled (Feldstecher) v toki (Etui) gld. 5*50; prav fini, z 8 lečami, črni gld. 7*75, najfinejši gld. 13'— Št. 124. Zlati murčki, mali par gld. 1-75 večje gld. 2'20, največje gl.J. 2#75 Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone piiporocs po nizki ceni 67—4 .1 S. BENEDIKT na Starani trgu. Gričar & Mejač Ji Prešernovo ulico 9 @ Prešernovo ulice 9 g S Največja zalogazgotovljenih oblek 3 +> za gospode, dečke in otroke « ______: Solidno blago po čudovito nizkih cenah, mrs £ p Oniki s«> raspo^ninjo zastonj in poflinine prosto. 66—4 >r Ve*¥¥*'*¥¥'*^^¥**+¥¥¥* "•<• ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥-:V k on lekcije za dame. Šivalni stroji «j» # <^ in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporočit svojo hnjbolj priznane šivalne stroje in kolesa. <"«'niki se dopnšljejo na zahtevanje ^SS^S zakloni. (j8 t Pri nakupovanju m emkhenega in manufakturnega m m blaga se opozarja na t\i<><> kola, katere prodajam po ^) A najnižjih cenah. X ©@@®@@©©©©®©©@©®©©@# B|E^fflBMIiffi@BllBBDBBBSB^§B^lli II 1 1 f I 1 I I 1 1 Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hotel. (12—4 Priporočam •lavnemu občinstvu prijazni* abba za p re n o ii s r- a. (iostilmt se nahaja ?e v stari bili. kjer se tnrijo pristna <1 o I a n j s k a, istrska iti štajerska rinil. Za dobro postrežbo se jamči. (iospnetom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno ilvorisre. - CENE NIZKE. - m i 1 1 M 1 I @ 1 Pravo plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma svežo v sodih in steklenica'i f>!>—4 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 00. FILIP FAJDIGA ZrtLoija nt id.stiKi (ZfUlovdlittvi sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61 4 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. -h.ruei se, da je v blagu lastnega iz 'elka vedno ' ' ' 4 -'suh hs. • ' : MODROCE nii peresih (Kcdeiuiatiatzej, stole in vsa v to stroko spadajoea delil iz\ išrjeiu točno po nninrilu in po nizkih tiiiah. S teh : a £ c 11 i. r t po 95 l.i. "C -C 0 'S c Nvivečja tovarniška zal ga aukna J. GKOBELNIK Ljubljana, Mestni trg 20 priporoča SVOJO veliko zalogo vseh vrst 77—3 suknanega blag1. jagerndorfskih, hrnskih in angleških stofov, vsake vrste letnega in zimskega lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega bi ga hlačevine in vse k ohlekam potrehne oprave. — Velika zaloga volnenega in homhažnega blaga za ženske ohleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki stržijo mnogo blaga, posebno z ti i ž a n e cene. Bogata zbirka v Z O r C e V sukna se razpošilja na za h te vanje. IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 pripnrofti .svojo veliko zulog mi drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz alpake in alpake-srebrn, in veljajo predmeti iz alpake (trpežne bele kovine) veljajo: 1 tacat lile, navadnih tdd. 4'40. težkih tri«i. 5*60 1 „ U kavo , „ „ *•(•<) 1 p nožev ali vilic „ •>• —. .ledna velika tltca U mleko gld. —'HO, za juho ({Id. 2' — Ni.zi in vilite z roženim, košeenini ali trdo-lesenini ročajem: l-J parov navadnih od kIiI. l'HO do nld. ii' — H „ boljših ,, „ 3';>0 „ „ 7'o0 Svečniki iz alpake visoki 21 24 ; 26cm 84—8 gld. 2-— 280 260 Domača trgovina v Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice so priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske in moške i ... . , po najnižji ceni. 86—2 o 31 I o o < O p- O a Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) J tovarna za modroce na peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, priporoča vsake vrste modrocev, posteljne ulope, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kanape, divan) in sobno opravo 77 8 po najnižjih cenah. Cenike h .umi podobami pošlje zastonj in poštnine pnmto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tdnnies. Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice, in žage. 81—8 Prevzame in izvršuje stav binska in tesarska dela. $t,cd tiofia i i j a. navija fflUzfiot ¿¡£¡3 •prvpaioca »vojo ve (ific ana 82—3 fealocjLO pt-icetirt xw i&deianifi x,oc,\\'\t\ d&t i»v \>>cv v to stacfio spoJiijoc« ccffl. 9tfj«iitam vscifiouistnci <&efa, z>iata in svilnata točna deta ^Via deta a is vtit i jej o točno in -po niaftift cenafi. — Svtnanja natočifa točno. Alojzij ¥©iij 74 ~3 izdelovalec, vsakovrstnih predanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za, notranjo ali zunanjo ali zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovaluica: LJubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). i Adolf Hauptmann | S tovarna 4< 76-3 » jj olj watifv vazv, ^, [a$iov> £ i-w wie j a S v Ljubljani. -•>•>*--* j lb:strovani cenik brezplačno in poštnine prosto. *:++ + + + + 4 + r*+ + + + + + + + + + * ++***+*+++**>**+ + *<* Sk©F0n®¥§k®l® Mestna branilnica Styria-Special" iia\;,išl vu I iorenjCB». .wf> t Učenca sprejme takoj 00 l Alojzij GÖtzl, solmi slikar, Kranj. Pozor! Prijatelj, kje si kupil j svoje kolo (bicikelj), da se tako dobro in lahko voziš? V Kranju pri Pavlu Bizjaku. Tam se dobijo izvrstna kolesa, trpežna in tudi lepa. -laz ga rabim že | hi leta, pa še ravno tako teče, kakor nov. • Cene so gld.85* do 160*-— najfinejša kolesa, V2 kil te/.ka. i/, angleškega jekla. Dobyo sc l.iiii tudi vse droge stvari, ki si' zraven potrebujejo. 64 I Stara kolesa od gld. 20- do 80- -. Zalega „Belske kisle vode" (Vellacher Sauerbrunnen) pri Albinu Ran tu, Kranj, Savsko predmestje. / zaboj (50 steklenic) 8 kron 50 vinarjev. Otroški vozički, košarice, galanterijsko in špecerijsko blago po najnižj h cenah. jffl tu v Kranju, obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,088.433 kron 16 vinarjev. Stanje hipotečnih posojil 1,415.490 kron 18 vinarjev. 86—fi KAR0L FLORIAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, muzikalijami in godbanim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnic (vizitnic) in galanterijskega blaga, Tudi sem preskrbe) veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajani vse po najnižji ceni. 14—13 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. . Podpisani Mavri I Mayr, pivovamar in posestnik v Kranju, sem Imel svoja gospodarska poslopja zavarovana pri slavni ho—i c. kr. priv. občni zavarovalnici Assicurazioni Generali v Trstu -eJj- in sem bil vsled požara od te družbe po tukajšnjem zastopniku gospodu Josipu Golobu z zneskom K 1 ().()()()•—■ v popolno zadovoljnost olškodovan, akoiavno hi glasom zavarovalne pogodbe od nje niti ne imel toliko zahtevati. Za to pošteno odškodovanje sem se čutil dolžnega, tej družhi se tukaj javno zahvaliti, akoravno je ta že občeznana in čislana družba izjavila, da ne zahteva uikake javne zahvale. MAVRIL MAYR pivovamar in posestnik. Iziliiju in zjiLpi konsorcij .Gorenjca* Odgovorni urednik Guiper Eržen. Trska tiskarna v Kranju.