I^Ujvečji alovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 " H 0 I J GLAS NARODA* List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Iitnrrt every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 ..... "» Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 116. — STEV. 116. NEW YORK, SATURDAY, MAY 18, 1935. — SOBOTA, 18. MAJA 1935 VOLUME XT.TTT. — LETNIK XT.TTI. ANGLIJA BO ZAPRLA ITALIJANOM SUEŠKI PREKOP ITALIJA NE MORE ZAHTEVATI NA SEVERU VARNOSTI, AKO NA JUGU KRŠI POGODBE Lord Ceci! ostro kritizira Mussolinija. — Tudi Italija in Francija bosta imeli glede Abesinije odločilno beseda. — Pogajanja med zastopniki treh velesil se bodo pričela v ponedeljek v Ženevi. — 3500 nadaljnih vojakov je bilo poslanih v Afriko. LONDON, Anglija, 1 7. maja. — Anglija in r rancija vztrajata na stališču, da imata pravico soodločati o abesinskem vprašanju ter se sklicujeta na obljube, ki jih je dal italijanski ministrski predsednik Mussolini na konferenci v Stresi. V ponedeljek se bodo sestali v Ženevi zastopniki Anglije, Francije in Italije ter bodo skušali doseči sporazum z ozirom na abesinsko zadevo. Angleški kabinet je danes razpravljal o Abesi-niji in o problemih oboroževanja. Vladni zastopniki so konferirali z angleškim poslanikom v Rimu, ki je bil pozvan semkaj, ko je za-klical Mussolini evropskim velesilam: "Roke proč od Abesinije!" Tukajšnji uradni krogi prav nič ne taje, da je stopil spor med Italijo in Abesinijo v zelo kritičen šta-dij. Vest, da Mussolini ni hotel sprejeti angleškega poslanika, je bila dementirana. Neko italijansko poročilo je namreč javljalo, da je hotel Sir Eric Drummond govoriti z Mussolini-jem, toda namesto njega ga je sprejel državni pocl-tajnik Fulvio Suvich. LONDON, Anglija, 1 7. maja. — Lord Cecil of Chellwood je ostro obsojal Mussolinija zaradi njegove politike v Abesiniji ter je rekel, da Italija ne more pravično cbsojati nemške oborožitve, dokler sama ne izpolnuje svojih obveznosti do Lige narodov. Italija ne more pravično obsojati nemške oborožitve," je rekel Lord Cecil, "ako se ne zmeni za svoje obveznosti do Lige narodov. Nemogoče je zahtevati spoštovanja do skupnega varnostnega sistema na severu. Tudi ni mogoče obsojati samovoljne kršitve člena V. versaillske pogodbe (vojaške določbe), dokler ni priznana ista svetost za člen I, ki vsebuje pravila Lige narodov. Italija ne sme pozabiti, da je Mussolini tudi podpisal resolucijo v Stresi, ki govori o skupni varnosti v okvirju I .ige narodov. Z ozirom na italijansko-abesinske odnošaje moremo na prihodnje zasedanje sveta Li--nje narodov gledati le z veliko bojaznijo." Ravno tako pa govore tudi liberalci in laboriti v parlamentu, da bi Anglija zaprla Sueški kanal in angleška pristanišča za italijanske ladje, ako bi v resnici prišlo do vojne med Italijo in Abesinijo. Uradno pa je bilo povedano, da Anglija tega koraka ne bo podvzela, ne da bi se prej o tem posvetovala z Ligo narodov in Združenimi državami. Ne oziraje se na Mussolinijevo izjavo, da se Italija ne bo ozirala za inozemska umešavanja v itali-jansko-abesinski spor, bo angleška vlada tudi še v bodoče poskusala posredovati. Tudi včerajšnja izjava uradnega lista "Giornale d*Italia", ki pravi, da je Abesinija "dokazala", da je dovolj barbarska, da je postavljena pod "drugo organizacijo", to je italijansko nadvlado, bo ostala brez vsakega vpliva na angleško politiko. Anglija se naslanja na pogodbo iz leta 1 906, s katero so Anglija, Francija in Italija prevzele jamščino za neodvisnost Abesinije. RIM, Italija, 1 7. maja. — Angleški poslanik Sir Eric Drummond je, predno je odpotoval iz Rima, še obiskal ministrskega predsednika Mussolinija. Zunanji minister Sir John Simon je Drummonda Predsednik je pričel boj za podaljšanje NRA KOČLJIV POLOŽAJ V JUGOSLAVIJI Vsled notranjega položaja ne bo prišlo do podonavske konference. Spopadi med hrvatskimi kmeti in orožniki. Beograd, Jugoslavija, 17. maja. — Ministrski predsednik Bogoljub Jeftič, se ne bo udeležil seje sveta Lige narodov maja. Vsled tega ho Jugoslavija pri tem zase« hm ju zastopana samo po stalnem delegatu pri Ligi narodov. Odpovedan j<* bil tudi Jeftieev obisk v Benetkah, kjer se je imel nekaj dni pred zasedanjem Ligo narodov sestati z italijanskim podtajnikom v zunanjem ministrstvu Fulviom Suvi-chem, da bi razpravljala o načrtu za nameravano podonavsko konferenco. Vsled .notranje politične krize v Jugoslaviji Jeftiču ni mogoče zapustiti dežele, pa če bi bilo tudi samo za nekaj dni. (Vtudi je Jeftič ob priliki sprejema novo izvoljenih, vladi zvestih poslancev rekel, da so poročila o nemirih v deželi samo iznajdba hujskačev, vendar se vzdržujejo govorice, da je na Hrvatskem prišlo do več spopadov med kmeti in orožniki. ODPRAVA OBSEDNEGA STANJA Atene, Grška, 17. maja. — Grški kabinet je deloma odpravil obsedno stanje, ki je bilo razglašeno ob izbruhu revolucije, da bo časopisje prosto razpravljajo o obnovitvi monarhije do volitev 9. junija. Poslanec Kraniolatis, ki urejuje lint Tipos, svetuje vladi, da razpiše nagrade na glave pobeglih revolucijonarjev, ki so bili obsojeni na smrt. Predlagal jo, da se razpiše nagrada 5,000,000 drahem za glavo E. Venizclosa, za glavo generala Nikolaja Plast i rasa pa 3 milijone drahem, za druge pobegle revolucijonarje pa od 100.000 do 1,000,000 drahem. Atene, Grška, 17. maja. — Da bo skušal odstavljeni kralj Jurij zopet zasesti grški prestol, je razvidno iz tega, da se je zopet sprijaznil s svojo ločeno ženo, bivšo kraljico Elizabeto. List Laiko-s Agon zahteva, HAUPTMANN DOBIVA RAČUNE Tiskarna zahteva $5000 za zapisnik sodnijske obravnave. — Reilly vztraja pri svoji terjat- vi. Trenton, N. J., 17. maja. — Zapletene finančne zadeve I>. R. Hauptmanna, ki je bil zaradi od ved be Lindberghovega sina obsojen na smrt na električnem stolu, so postalo še bolj zamotam*. ko je bila poslana na Chencerv sodišče nova terjatev. Tvrdka New Jersey Law Printers and Publishers zahteva $.">(M) iz Hauptmannovega o-brambnega sklada, ki je naložen v Flemington National Bank and Trust Company. Prošnja za poravnavo tega računa navaja, da je llaupt-mann 22. marca sklenil pogodbo za tiskanje sodnijskega zapisnika. Pozneje so Hauptman-novi zagovorniki pogodbo prelomili ter so delo izročili Somerset Press Company. Glavni zagovornik C. L. Fisher je v prošnji označen kot u-pravitelj zagovoru i škega sklada, ki * baje znaša $10,0(H). Skupno s Fisherjem so imenovani tudi ostali zagovorniki: Egbert Rosenerans, Frederick Pope, Edward J. Reillv in J. Fawcet. Pozneje je tudi Reillv še enkrat vložil zahtevo za 2.*) tisoč dolarjev. OTVORITEV PODUUCNE ŽELEZNICE V MOSKVI Moskva, Rusija, 17. maja. — V sredo je bila v Moskvi javnosti odprta prva podil lična železnica. o kateri zagotavlja časopisje, da je najlepša na svetu. Podiliične postaje izgledajo kot kake palače; tla so kot šahovska deska, po hodnikih so stebri iz mrainorja, stopnice so iz rdečega kamna. Železnica meri 7 milj in pričeli so delati novo 12 milj dolgo železnico. J da Jurij takoj zasede prestol ter da vlada ostro nastopi pro ti vsem onim, ki so podpirali zadnjo grško revolucijo. Vlada molči o svojem stališču glede tega vprašanja in voditelji pravijo, da bo narod 9. junija odločil to zadevo. CEH0SL0VASKA SKLENILA PAKT S S0VJ. UNIJO Pogodba je namenjena proti Nemčiji. — Rusko časopisje opravičuje oboroževanje. Moskva, Rusija, 17. mu ?a. — ( ehoslovaška se je pridružila Franciji in Rusiji in sklenila z Rusijo pogodbo, ki je, kot pravi 44 Pravda", naperjena proti Nemčiji. V Pragi sta zunanji minister dr. Edvard BeneŠ in ruski jhi-slanik Serge j Aleksandrovi«; podpisala pogodbo za medsebojno vojaško pomoč, ki je |m>-dobna francosko-rusk i pogodbi, po kateri sta obvezani, da prideta r. Beneš in Maksim Litvi-nov sta si izmenjala čestitke po brzojavu. Poročilo pravi, da sta vsebi-{ no čehoslovaško-ruske pogodbe odobrili Jugoslavija in Romunska, ki bosta v kratkem sklenili slično pogodbo z Rusijo. "Pravda" poudarja veliko važnost skupnega uradnega poroeilo, ki je bilo izdano ob koiien ^-dnevnega obiska francoskega zunanjega ministra Lavala v Moskvi. Poročilo pravi, da diktator Stalin odobruje obrambno politiko Francije. 14 Dovolj je, ako kdo opazuje protisovjetsko kampanjo nemškega časopisja, da vidi, kaj je njen cilj. Cela nazijska filozofija je kršenje pogodb in vojna. Iz tega prihaja zaključek, da je potrebno, da smo močni, ako hočemo zavarovati mir. Za nazije bi bila slabost njihovih sosedov samo nov povod za napad". Berlin, Nemčija, 17. maja. — Berlin sedaj vidi, da je tudi ( V-hoslovaška stopila v železni o-broč, s katerim sta obdali Nemčijo Francija in Rusija. Po pogodbi za medsebojno pomoč bo v slučaju vojne med Nemčijo in Rusijo rdeča armada mogla napasti Nemčijo iz Češke, samo 100 milj od Berlina in hitri ruski bombni aero-plani bi mogli v pol ure prileteti nad Berlin. V takem slučaju bi Francija udarila na zapadu. > NRA MORA BITI BREZPOGOJNO ZA DVE LETI PODALJŠANA WASHINGTON, D. C., 17. maja. — Ravnatelj NRA., Donald R. Richberg, je v Beli hiši naznanik da se je dogovoril s predsednikom, da bo vlada vstrajala pri svoji zahtevi, da je NRA. postava podaljšana za dve leti. Ob istem času je tudi senator Borah naznanil v senatu, da bo z večino senatorjev, ki so glasovali za samo desetmesečno podaljšanje, vztrajal na svojem stališču, ne glede nato, če bi bilo vsled tega vsako podaljšanje postave preprečeno. "Borili se bomo zato, ker smatramo, da je v prid narodu", je rekel Borah. Prej pa je senator Clark, ki je smrtni sovražnik višnjevega orla, imenoval Richberga 'Mussolinija', ker je imenoval sklep senata glede NRA neumnost. Clark pravi, da je bila Richbergova kritika največja predrznost izza časa rimskega cesarstva. Clark je obsojal Richberga, ker je sklical sovje urad,,:" in jim rekel, da se jim ni treba bati za svoje službe. Senator Bark lev. ki zagovarja Richberga, je prebral pismo, na katero mu je pisal Richberg in v katerem pravi, da opravlja N. R. A. posle samo začasno in se želi čim prej vrniti v privatno življenje. BREZPOSELNI PRIHAJAJO V SPRINGFIELD poklical v London, da mu pojasni italijansko stališče v abesinskem vprašanju, ker je Mussolini Anglijo in Francijo svaril pred vsakim vmešavanjem v italijansko-abesinske odnošaje. RIM, Italija, 1 7. maja. — Štirje transportni par-niki, ki so namenjeni v Vzhodno Afriko, so odpluli iz italijanskih pristanišč s 3500 vojaki in veliko zalogo vojnega materjala. Rimski časopisi so polni člankov, ki pripravljajo italijanski narod na vojno z Abesinijo, STARI DEMPSEY SE BO LOČIL Salt Lake City, Utah, 17. maja. — Oče bivšega boksarskega šampijona Jacka Demp-seya, je že vložil tožbo za raz-poroko s svojo tretjo ženo, katero dolži, da mu je prizadela telesne poškodbe. Dempsey je star 77 let, njegova žena pa 41 let. Prva žena starega Dempseya in mati Jacka Dempseya Cecelia Dempsey živi v razkošni hiši v Salt Lake City, ki jo ji je kupil njen sin, Springfield, 111., 1 f>. maja. — Nova armada brezposelnih, ki žive oh državni pod|tori, se jm-mika po cestah premogarske-ga okrožja proti glavnemu mestu v namenu, da prisili legi-slaturo, da sprejme postavo, ki bi odvrnila nevarnost, da bo trpelo lakoto 1,200,1 M>0 brezposelnih. Voditelji Illinois Workers Alliance so zagrozili, da bo pet tisoč mož in žena stradalo na stopnicah državnega kapitola, dokler legislatura ne preskrbi reliefa. Prvi hrezooselni so prišli v Springfield proti koncu prejšnjega tedna, ko so se narodni zastopniki zbrali, da glasujejo glede novih davkov, ki naj bo donašali ,000,000 na mesec, kar zahteva zvezna vlada kot prispevek države Illinois za skupni pomožni sklad. Uprava reliefa je naznanila, da je pomožni sklad, razun v Cook okraju, izčrpan in da so brezposelni navezani samo na privatno podporo. ITALIJA HOČE NAD0BLAST V ABESINIJI Rimsko časopisje zahteva za Abesinijo novo "organizacijo".— Abesinija ne vpošteva vrednosti civilizacije. Rim, Italija, 10. maja. — Italijansko časopisje javno zahteva za Abesinijo novo "organizacijo", kar smatrajo diplomati za civilno in vojaško nadoblast Italije nad A besi -n i jo. "Giomale d'ltalia", ki vedno razglasa vladne ukrepe in načrte, pravi, da Abesinija ne vpošteva vrednosti civilizacije, vsled cesarje treba v deželi postaviti "organizacijo", ki ho odstranila vsako možnost, da bi še kdaj ogroža hi sosednje kolonije. List dalje pravi, da bo Anglija, ki si je pridobila mnogo bogatih kolonij, brezdvom.no priznala pravo podlago tega italijanskega stališča. Italijanska javnost ne veni je poročilom, da bosta Anglilja in Francija diplomatično na stopili proti Italiji glede Abesinije. Prihajajo pa že tudi poročila, da namerava Anglija preprečiti sovražnosti med Ita lijo in Abesinijo s tem. da bi zaprla Sueški kanal za italijanske ladje. To pa bi pomenilo, da hoče Anglija posredovati na strani Abesinije. Washington, D. C., 10. maja. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da namerava Italija poslati v Santo Domingo bojno ladjo, ker so bila brez uspeha vsa pogajanja za izpust italijanskega konzula Amadeo Barlet ta. Barletta so oblasti zaprle, ker je baje nameraval strmoglaviti vlado. Barletta se je baje zvezal z nasprotniki predsednika K;> faela Tmjilo. 400 RUDARJEV UTONILO Šanghaj, Kitajska, 15. maja. 400 kitajskih rudarjev in en japonski inžinir je utonil, ko je voda zalila nek rudnik v Sac-van provinci. Poročila pravijo, da so rudarji odstranili neko skalo, nakar je voda vdrla v rov. Ker je elektrika takoj odpovedala, dvigala niso delovala in vsi rudarji so utonili! AMERIŠKO POSLANIŠTVO V HELSINGFORSU Washington, D. C., 17. maja. Ker je Finska edina država, ki je izpolnila svoje obveznosti vojnega dolga, je poslanska zbornica dovolila $.100,000 za novo poslaništvo v Ilelsing-forsu. Advertise in 'OLA 8 NARODA' NEW YORK, SATURDAY, 18, 1935 ii Glas Naroda" Frank Sokaer. President OwMd and PubUrtMd by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) L. Ben edit, Treas. Place of bntinea« ef fee corporation and addreawa of above officers: »16 W. I8tfa Street, Borengfa of Manhattan. New York City, N. " G L A 8 NAitODA" (Voice of the People) I—oed Brery Day Except Snndayn and Holidays la celo leto valja m Amrlko ta Kanado «•■<••»••••••■<•••• 16.00 fti pol leta ....................$3.00 Is Četrt leta ................. 9U0 Sa New York se celo leto......97.00 Sa pol leta ...................$8.00 Za In osem stvo ta celo Mo....... $7.00 Za pol leta $8.00 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement _"Glas Naroda" lafaaja vsaki dan isvsem« nedelj la praznikov._ tloplsl bm podpisa in osebnosti se ne prlobčojejo. Denar naj se blagovoli ToAUjatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ss nam tndl prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ULA8 NARODA", SI« W. I8th Street. New York, N. Y. Telephone: CHelsna S—S8M BONUS Ko se .H" Ajnerika leta 1917 oklločila za vntop v vojno, da za jamči zmago zaveznikom, katere ježe voe let finanei rala z milijardami dolarjev, je hibi prisiljena uvesti splošno konškripcijo, kajti prostovoljci iso se javljali v dosti premajhnem številu. Kapitalisti in politiki so bili tedaj v precejšnjem strahu pred posledicami tozaMevne postave. I)a bi vlada člane milijonske armade nekoliko sprijaznila z njihovo žalostno usodo ter jili navdušila za krvavo rokodestvof je bilo t r<*ba Idobito v to svrho potrebno sredstvo In tako se je zgfwlilo, tla je obljubil kongres vsem vojnim udeležencem bonus, ki naj bi bil izplačan do leta 1935. Ker je kapitalistom, ki so seveda otstali doma, nesla vojna silne Idobieke, so smatrali za nekakšno dobro trgovsko propozieijo^ ako dajo v Evropo poslanim vojakom ta-kozvane službene certifikate ter jih s tem napravijo za nekake tihe družabnike vojnega podjetja. Izza povratka ameriške ekspedicijske armade je minilo že skoro sedemnajst let, in v vseh teh letih je bila zadeva bonusa politično vprašan je prvega rd la. V trenutku, ko je bila vojna končana, so pa zavzeli kapitalisti ]M»vsem drugačno stališče. Službeni certifikati, ki so jih svoječasiro tako radodarno delili, so jim začeli delati preglavice. Nenehoma jih namreč muči misel: — Kako bi prelomili obljubo^ ki smo jo dali vojakom l Kako bi izvabili od njih sliržebene certifikate? S hinavci no, ki je verna spremljevalka politike, so razni kongresi sprejemali predloge glede bonusa, predsedniki so jih pa dosledno vetirali. Skrbno so gledali na to, da ni bila v senatu nikdar dosežena Hvetretinska večina, ki bi preglasovala predsednikov veto. Tudi sedanji kongres dela po tem uzorcu s to razliko, da obstoja sedaj možnost, (la bo bonus izplačan. Zanj so se zavzeli inflacisti peld; Tliomasom, ter Huev Long, Father Coughlin in Ameriška legija. Sprejeta je bila Patmanova predloga, ki določa, naj zvezna zakladnica natiska za dva tisoč milijonov dolarjev novih bankovcev in naj ••••* iiHt $21.— $40.— - - .....64UB6 $60.— « - ..........$51.66 Nsias Prejemnik dobi ▼ starem krajn Izplačilo t dolarjih. InrlajMM p% Cfcble Letter sa pristojbino $L—. SLOVENIC PUBLISHING COMPSNY •Gla« Naroda" IOK N. S. Dopisi, TRE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. S. A. New York, N. Y. Cenjeno uredništvo prosim, da mi dovoli malo prostora v Glasu Naroda. Kakor vsatko leto, priredi tudi letos Slovensko Samostojno Bolniško Podporno Društvo svoj letni piknik in sicer v znanem Emerald Parku, Myrtle Ave. in Wood-haven Bouleward, Glendale, Long; Island. Piknik se vrši peto nedeljo v juniju, namreč 30. junija. Kakor vsako leto, bo tudi letos nudilo Samostojno svojim gostom nekaj i z van rodnega. Na vsaki vstopnici bo številka, in kdor bo imel srečno številko, bo dobil krasen fotografski aparat z dvema lečama, ki je na ogled v Slovenskem Domu v Brooklvnu. Vstopnina za piknik je centov. Za postrežbo bo skrbel podpredsednik oziroma vese-lični odbor. Na razpolago bo šunka, klobase, kislo zelje in vsokovrstne druge jedi in seveda tudi dobro pivo. Podrobnosti bodo objavljene v oglasu. Torej nasvidenje v Emerald Parku v nedeljo, dne l»0. junija. ,S pozdravom! Frank Mekinc, 1055 Green Ave Brooklyn, N. Y. Chicago, 111. Krasni maj je tukaj ali letos ni tako krasen kot bi moral biti, 'kajti dež in mraz je skoraj vsaki dan. Danes je 14. maja, pa se moram pri peči tiščati, ker prava burja brij« okrog vogla. Delavske razmere so se zmi-raj pod ničlo, dasiravno časopisi poročajo, da se razmere vsak dan l>oljšajo. Tukaj ni še nič opaziti. Skoro je slabši kot je bilo pred enim letom. Možaki poli a j kujejo ]h» cestah, stari in mladi in iščejo dela ali ga še kupiti ne morejo, ker ga ni. Kdor dela, pa tako malo zasluži, da še za brano ni zadosti pri današnji draginji. Tukaj sem že trideset let, pa ni še bilo tako drago meso kot je sedaj. Titala sem dopis iz Poljan nad Skofjoloko, v katerem dopisnik poroča, da se je tam mudil Rev. Albin Gnidovec. Dopisnik naj mi dovoli, da malo bolj natančno opišem od kje je doma, ker je veliko fa-ranov ml tam širom Amerike. Rev. Albin- Gnidovec je doma iz vasi Veliki Lipovec, fara Ajdovec pri Žužembergu, p. <1. Janškov. On ima dva strica duhovnika. Eden je škofe v Skoj)-Iju, eden dekan v Žužembergu, eden se je pa pred par leti ubil, ko je padel s konja, torej so štirje duhovniki od ene hiše in istega imena. Bi me prav veselilo, ako bi prišel katerikrat sem svoje faraue obiskat. Jaz sem tukaj že več let. Doma sem iz vasi Srednji Lipovec, podo-raače Gašperjeva Frances. Ako kateri fara nov čita ta dopis, da prosim, da se mi oglasi, ali pa moj brat, ki se nahaja nekje v Californiji in ga že nisem videla trideset let. Piše se Mike Grivcc. Pozdrav vsem čitateljem Glasa Naroda. Frances Lukanich, 2246 Blue Island Ave., Chicago, 111. Jz Slovenije. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. Mož, ki ga Šaleška dolina ne pozabi. 29. aprila je praznoval 70. letnico rojstva Karel Adamo-vich, ki si je kot bivši lastnik graščinskega velejmsestva v Velenju pridobil nevenljivih zaslug za gospodarski proč v it Šaleške in deloma tudi Savinjske doline in ki je kot javni funkcionar, sledeč vzgledu svojemu očota, kateremu je kot bivšemu deželnemu poslancu posvetil že Josip Vošnjak v svojih "Spominih" besede toplega priznanja, zmerom branil slovenske interese proti vedno huje v slovensko posest se zajedajočemu nemškemu prt »d i ran ju. Protest zaradi tragične smrti Avgusta Kelnariča, Mariborska Narodna strokovna zveza je poslala zaradi načina reševanja tako tragično preminulega delavca Avgusta Kelnariča mi ministra za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marušiča, na bana dr. Dinka Puca, mariborsko državno pravd ni št vo in mestni socijalno politični oddelek protest, v kaiterem zahteval popolno razčiščen je te mučne zadeve. Bitka na vasi. Žabničani so imeli 2. maja nemirno noč. I ra je tekla na polnoč, ko jih je zdramil iz spanja strohovit vriše: na odprti cesti sta se spoprijeli dve skupini bojevitih fantov. Večja skupina žabniškili fantov se je vračala iz Bit njega proti domu in prispela že do gornjega konca vasi, ko je nekdo iz teme pozval na korajžo. Žabničani si seveda niso dali dvakrat reči in že so skočili proti izzivaču, da z njim obračunajo ... Ta pa, ki je baje pri tarnanji hiši vasoval, tudi ni bil sam. Imel je za seboj enako krepko skupino Bitenjčanov, ki se je potikala zadaj za hišo. Bilo je malo l>esed. pa dovolj vpitja. Udarili so se kakor za stavo; nihče ni hotel odnehati, padale so klofute, pomagale pa so late, remeljni in nžoi. V me-težu je kriknil posestnikov sin Ludvik in se zgrudil po tleh. Neko ga je z vso močjo udaril po glavi, da se je onesvestil. Junaška kri se je zdaj brž ohladila in fantje so se razbežali. Sifrerja so pobrali sosedje in ga odpeljali v Kranj k dr. Glo-boč.niku, ki je ugotovil, da ima počeno lobanjo m da so ga tudi sicer po telesu pošteno zdelali. Fanta so prepeljali v ljubljansko bolnišnico in je njegovo stanje dovolj resno. Ptujčan v Avstriji obsojen na smrt na vešalih. Pred poroto v Leobnu v Avstriji se je zagovarjal 56-letni upokojeni železniški premikaš avstrijskih zveznih železnic Fr. Strucelj. po rodu Ptujčan, ki je 31. oktobra lani umoril svo- jo ženo. Po zločinu je simuliral blaznost in so ga prepeljali na opazovalni oddelek v Gradec, kjer so pa zdravniki kmalu spoznali, da se mož pretvarja. Strucelj se je poročil leta 1909. Zakon je bil sprva srečen. čez čas pa je Strucelj očital ženi, da se peča z drugimi in da zapravlja njegov denar, žena pa je nasprotno zatrjevala, češ, da ima razmerje z drugi mi in da mora pri njeni večkrat stradati. Že lain se je hotela Štrucljeva ločiti. Takrat je mož nekemu znancu dejal: "Zadnjo besedo bo govoril samokres!" Zakonca sta bila sicer sodno ločena, ostala sta pa v skupnem stanovanju. Polagoma sta se spet sprijaznila, a prepiri med njima niso ponehali. 31. oktobra so počili trije streli: Strucelj je ustrelil svojo ženo. Po dejanju je pričel divjati kakor nor in zdelo se je, da res blazni. Tudi pri razpravi je Strucelj skušal simulirati blaznost. Zatrjeval je, da raznih prič, ki so njegovi sorodniki, ne pozna, topo je zrl predse in na vprašanja sploh ni odgovarjal ali pa je hieknil kakšen nesmisel. Večina prič je slikala uniorjen-k»> kot dobrosrčno, pridno žensko, ki jo je togotni, nasilni mož zelo mučil. Psihiatri so ponovno izjavili, da je obtoženec odgovoren za svoja dejanja. Porota ga je spoznala krivim zavratnega limoni in obsojen je bil na smrt na vešalih. Na vprašanje predsednika, če je razumel obsodbo, je Strucelj odvrnil: "Kaj pa morem za to."' — Senatu je predsedoval dr. Marinitsch, obtožbo pa je zastopal dr. Sup-pan. Zagonetna smrt otroka. Te dni je v zagonetnih okoliščinah umrl štiri in pol leta stari Pavčak Srečko v Plajn-skem. Zdravnik dr. Peče iz Ptujske gore je pri fantku ugotovil nenaravno smrt. zaradi česar je bilo trupelce preneseno v mrtvašnica v Majšj>erku, O tem je bilo obveščeno ptujsko sodišče, ki je odredilo obdukcijo trupel ca. Sodna komisija je dognala, da je imel deček veliko rano na glavi, pri-zadejano z nekim topim predmetom, in da je smrt nastopila zavoljo otipnenja možganov. S tem v zvezi so orožniki aretirali njegovo mačeho v Plajnskem ter jo odvedli v ptujske sodne za]>ore, da se do-žene, kdo je zakrivil dečkovo smrt MRS. ROGSEVELT BO ŠLA V KANADO Washington, D. C., 15. maja. Soproga predsednika Roose-velta bo 8. junija odpotovala v Montreal, Que., Kanada. Sprejela je povabilo, da predseduje na konvenciji American Public Welfare Association. Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. — V zapor od enega do treh let v Sing Singu je bil na sodišču v New Yorku obsojen bivši javni notar Dragomir Kost ič, ki je bil spoznan krivim, da je poneveril vsoto $32,000. Sleparije je vršil s pomočjo raznih pooblastil, katere so mu klijenti izročali tu in v Jugo-slavijji. Kostič je bil aretiran že zadnje jxiletje, potem ko je njegovim sleparijam prišel na sled jugoslovanski generalni konzul Rad oje Jankovič. — Po dolgi in mučni bolezni je preminula v Clevelandu v bolnici Mar! Mihelich, rojena Omerza, stara komaj 25 let Ranjka je z možem in sinčkom bivala v Akronu in je prišla v Cleveland v bolnico, v upanju, da se ji zdravje zboljša. — Ker je bil pozen za nastop pri slovenskem radio programu na postaji WJAY v ('leve-landu, je muzikant Frank Jankovič preteklo nedeljo popoldne nmlo bolj pritisnil na 4gas*. Imel pa je smolo. Dohitel ga je policaj Blessing ter ga ar«"tiral radi kršitve Šestih različnih prometnih prestopkov. Radio program se je moral v rs k i brez Jankoviča in banjo igralca. ki se je vozil /. njim. Ko je Jankovič v ponedeljek sodniku Stacelu razložil situacijo, je slučaj preložil do četrtka. — V Clevelaiiudu je umrl Mihael Milavee. Doma je bil iz Nove vasi, fara Bloke pri Rakeku na Notranjskem. Y Ameriki je bival 2d let. — V Cameron premogovniku, ki je last Colorado Fuel & Iron Company v Walsenburgu, Colo., je S. maja ob 1. uri popoldne nastal oi^enj, ki je u-gal "solit" in "tipi" ter je o-grožal 200 rudarjev pod zemljo. Solit in tipi sta bila že stara. Premog so spravljali na dan na drugi strani. Omenjeni šoht je bil samo za ventilacijo. Kakor hitro je začelo goreti, je bil rov poln dima in dušljivih plinov. Hiitri akciji rudniških uradnikov, ki so takoj obvestili može, da gredo ven, se je zahvaliti. da je nesreča zahtevala samo eno žrtev. Od dima in plinov zadušen je padel neki rudar z imenom Lawrence Shaw, ki je bil na mestu mrtev. Rojak Frank T. Tomšič je bil zraven, ko se je omenjeni zgrudil ter je pomagal pri reševanju ostalih. Nosil je na površje pomožnega formami Dave Atkiirsa, ki se je onesvestil vsleil vdihanih plinov, ter prišel na površje šele z zadnjo skupino rešencev ob 5. uri popoldne. Peter Zgaga DOBA PIKNIKOV. laročite se na "GLAS NARODA največji slovenski dnevnik « Združenih državah, .... zato se pa hočemo nekoliko razveseliti v prosti naravi in preživeti par veselih uric, da nekoliko pozabimo sedanjo depresijo. Zato je sklenilo naše društvo prirediti piknik prihodnjo nedeljo. Za dobro pijačo in izboren prigrizek bo iz-borno preskrbljeno .. - Tako se običajno končujejo dopisi, ki se začno kmalu j>o veliki noči pojavljati v slovenskem čiisopisju. Slovenski pikniki so res nekaj posebnega, se bolj imenitne so pa priprave za piknik. Priprave niso kar tjavendan, ampak se vrše jmj nekakšnih nepiFailili paragrafih, ki niso v nobenem pravilniku vsebovani. Ko plačajo na društveni seji dni št veni k i svoje prispevki*, pridejo na vrsto "slučajnosti". Prvi se dvigne blagajnik in sporoči z obupnim in žalostnim glasom, da je društvena blagajna prazna. Nekateri člani podpirajo, nekateri pa samo v tla bul i jo in ne rečejo ničesar___ ... da je društvena blagajna prazna — menca blagajnik t« r suje z nogo predsednika, češ, zdaj pa le sproži in povej. — Cenjeni sobratje in so.se-stre. — se odkašlja predsednik — gotovo sfi- slišali sob rata blagajnika, ki je črno na belem ugotovil, da se je začela naša blagajna prazniti. Dohodkov nobenih, v blagajni pa modras. Vsled tega apeliram na vas cenjeni sobratje in sosestre, da se zaveste svoje sobratsk«-in sosest rimske dolžnosti ter skušate v moralnem in kulturnem oziru nekoliko pomagati ■ n; št veli i blagajni, ki je edina '.;j.:a našega društva, ki je bilo u.-auiovljcno na kulturni po«;;.:;;', za povzdigo kulturnc- ' i; /.Ivlj« nja in slovenstva. Ži- \ - , ; *« j .i ... !'«> t"h bese iah zamrmrn taj-i ni k: j — Hudič, odkod jih je pa ta 1 začel stresati? (Jotovo mu j»* vse pijače zmanjkalo, pa se je lotil tistega, o katerem je n-kel, da ga bo prišparal za krst svojega otroka v avgustu. Na to sledi predlog predlogu, da je treba nekaj ukreniti ter dati vzgled drugim društvom, ki so istotako ustanovljena na kulturni, bratski in narodni podlagi. Slednjič sproži predsednik predlog, naj društvo priredi piknik in naj bo vstopnina sedanjim razmeram primerna. Tajnik prosi za besedo in jo brez obotavljanja dobi. — Po mojem mnenju — pravi tajnik -— bi bilo najbolje, če bi bil piknik prihodnjo nedeljo ii ob trm zmajal z glavo in vprašal, ali to ni bajka. Toda krvna osvrta je v Egiptu, zlasti v zgornjem Egiptu, strašna res-nira, pogufbna kuga, ki razsaja še danes kakor pred 1(K) in 21)0 leti. Od rodu do rodu gre ta krvava dedščina. V teh < In oh šele so prinesli li>ti poročilo o napadu na visokega funkcijonarja v muzeju za stare izkopnine v Luxo-ru, ki pa se k sreči ni končal s smrtjo. Policija je napravila takoj preiskavo in kmalu dognala: krvna osveta. Krvna o-sveta je jm tako Opravila, ki policije nič ne briga, ki jo o-pravljajo ljudje kar med seboj. Tako je stala policija tudi tokrat pred njenimi udeleženci pri umoru kakor pred železnim okopom. Tako sorodniki umorjenega, kakor tudi morilca so se vsi upirali preiskavi. Take slučaje opravijo 44med seboj" na najstrašnejši način. Iz ene krvi vpije druga kri in prvi umor pomeni navadno celo verigo umorov, čo-sto celo uničenje rele rodbine. Kaj pa je vzrok krvnega maščevanja t Testo so vzrok malenkosti, neumne in -mesne stvari, r etike je pa tudi težki kouflikti. Resnične ali pa tudi samo domišljane žalitve, pre pirčki otrok, ki s«* jim odrasli pridružijo, majhni prestopki proti lastnini — to so taki sme šno malenkostni vzroki. Večji in tehtnejši vzroki pa so; -poti zaradi dodščine, ugrabitev hčere, prrlomitev zakonske zvestobe, odklonjena snubitev. Vse to povzroči krvav maščeval« *n obračun med družinami in rodovinami. Žalitev kake rodovino je ž'.1 lahko vzrok 'krvne osvete. — Pri Egipčanih je navada, da postrežejo gostom, kadar imajo mrliča v hiši, s črno kavo. Gost jo mora odkloniti, da pokaže svojo žalost. Ce pa sprejme kavo, pa to pomeni veselje nad smrtjo umrlega. To pa že v navadnih okolišči nnh (pomeni krvno osveto. Za žrtvijo krvne osvete ne žalujejo. Pokopljejo jo tiho, brez slovesnosti, sorodniki pa oblečejo žalno obleko šele na dan maščevanja, to je, kadar pade član sovražne družine. — Tedaj šele objokujejo svojega mrliča, obenem pa praznujejo tudi zmagoslavje zaradi umora v sovražni družini. Ta p:i zopet zakoplje svojega mrliča brez žalovanja in čaka dneva povračila. Izvrševati krvno osveto je dolžan vsak moški član družine. Žrtev je vedno najuglednejši član sovražne rodovi ne. Kadar imajo pa moški že dovolj krvi, se naveličajo pobijanja in spoznajo svojo lastno zablodo in hočejo zato odnehati, tedaj se jim postavijo po robu ženske in se pokažejo kot nespravljiv element. Takrat zbadajo in -e norčujejo, prosijo in sramote, dokler možje zopet -ne pograbijo za tnirtnonosno orožje. Ce pa o-stane ženska sama, vdova po možu, ki je padci od krvne o-sveto, se lahko zgodi, da da tudi svoje zadnje kar ima, samo da najame človeka za maščevanje. Maščevanje je pa strašno. Za ugrabitev dekleta: tistega, ki jo je ugrabil, in njo, ki je bila ugrabljena, oba zadene krvna osveta. Tukaj se maščevalec ne ustavi niti pri mest.i in krvi lastnega rodu, kajti izguba nedolžnosti pomeni z;t u-rabsko dekle največjo sramoto, ki zadene vso družino. Policija je ob vsem tem brez mori. Podpore ne najde j niti pri družini, katere član padel. Policija vidi, kako v sorodstvo nosi žalno obleko in I, - . - . , , , , . iKt pro« Ivi« lova i«»-niesee ve, (in je v teli vrstah treba i- L ,• • .■ i i- ., rr. , . M«'1' velja za vse veroizpovedi, skati moriloa. I n pa naleti ua v - - * t t t t .. 1 ] ,\a svojem um t* rt 11 koledarske neprodirno s ten o mrzlega i molka. Uradnikom povedo, da kaj pa ne bi! Ali ne praznujejo vsako leto en dan na čast mrtvim. Ognjišče egiptovske krvne osvete je gornji Egipt. V spodnjem Egiptu se je ta fa-natizem zaradi stika v evropsko civilizacijo že nekoliko polegel. Toda ob gornjem Nilu divja še vedno kot kuga, ki so deduje o«l rodu do rodu. Fanatizem rase in krvi zmaguje nad zapovedjo vere. Koran namreč prepoveduje krvne osveto. Sicer pa ni nič čudnega, če zmaguje fanatizem. — Ali lil islam vera fanatizmaPostavam države pa tudi ni mogoče pomagati, če so ljudstvo niti za za pove« ii svoje vere ne bri-ga. Krvna osveta ji- del nedotaknjenega Egipta, ki se je o-hranii noter v naš čas. REFORMA KOLEDARJA STAREGA UČITELJA PRED LIGO NARODOV nih dni, so zdravniki pregledali pacienta in ugotovili, da je prebil kuro z izvrstnim u-' spchoiu brez najmanjše škode za organizem. Seveda je bil pacient vseh petdeset dni pod strogo zdravniško kontrolo. — Držal pa se ni nobenega posebnega reda. Kadar se mu je ljubilo, se je smel celo sprehajati. Tu«li čital je precej, prav tako je beležil svoje občutke in jih izročal zdravniški komisiji. Prve štiri dni je prebil tudi brez vode. Potem pa so mu zdravniki svetovali, da mora piti in je izpil dnevno do tri čaše vode. V začetku posta mu je tudi .-panje nagajalo. Mučile so ga namreč misli na o«ltegnjeno hrano. Pozneje je ta občutek premagal in ko se mu je obnovilo spanje, je sanjal o imenitno pogrnjeni mizi. Nadzornima zdravni k o m a dr. Gazenku in dr. Slavinu, ki -ta ga imela ves čas v opazovanju, je pacient izročil svoje zapiske, ki so sedaj izšli v ruskem zdravniškem vestniku. Revija prihaja do zaključka, da .i«' post sam na sebi neškodljiv in nedolžen. Dosedanje izkušnje so pokazale, da se bolnik nekaj tednov po absol-virani po-t ni kuri popolnoma popravi. Telesna teža so mu MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: ALESSANDROMANZONI ' 1'pokojeni učitelj »Tov. Vat z, . i - -- • i- - , ' - ill«' treba ve« ki živi v \ rscu ter je z«- preko J . :in let upokojen in blizu 5M» let !r,'kov,,,m '' | star, j«» poslal Ligi narodov | svoj načrt koledarske reforme, 10-mesečiio let«> /or-tvom. Ino izvrševati po«l zdravniškim na«l- so «rblekli žalne «>hleko in vprašajo, ali j«' to kaj hudega. Za- r« forme j«* delal stari šolnik dolga deseletja in ko j«- izvedel Še neke izpreilM'lllbe, je predlog posla! naravnost v Že-nevo. Te dni jo dobil obvestilo, da bo «» njegovem načrtu razpravljal poseben odbor Li-j ge narodov. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovenskc Berilo PETDESET DNI SE JE POSTIL RAZKOŠNI MOTORNI LADJI ZA HAVRE IN SOUTHAMPTON. je (VXARI) WHITE STAR L1XE določila za rokavsko služl>o dve svoji najbolj mo-derni ladji OEORGIC in BRI-TAXXIC. Ta dva parnika imata skoro p«) 2S.000 t.»n ter imata najbolj moderno opremljen Tretji raz- 11 Ce je šel po cesti, se je prav tako lahko zgodilo, da je naletel na kneza, ki mu je spoštljivo poljubil konec rodovniške vrvi, kakor na trumo otroca jev, »ki so po«l pretvezo, da se obmetu-jejo med seboj, brado onesnažili s cestnim blatom. Beseda "redovnik" se je v tistih časih izgo-! varjala z največjim spoštovanjem, pa tudi z j . . , . .... w , . . Dve vglobheni očesi sta bili navadno obrnjo- najgrenkejsim zaničevanjem; prav kaupcini pa " ° ....... "".-i- i* -ii i - lina v tla, toda včasih sta vzplamteli v hipni zi- so bih morda bolj nego katerikoli drugi red ; . 1 . . t , . ., v . r I vahnosti; kakor dva svojeglava konjiča na uz<11 predmet obeh nasprotnih cuvstev m so uživali, ' ...... . . , . 1-1-4-1 • • kočijaža, o katerem vesta i><» itfkusnji, da ne bo obe nasprotni usodi; kajti ker niso ničesar i-> J 1 . ... • j. i i j i • • i-i -i i- - i njuna obveljala, vendar zdaj pa zdaj skočita meh in so nosili oblofco, ki je bila najbolj čudno *' ' 1 malo v stran, a sta za to brz kaznovana s poštenim jiotegljajein za žvalo. Oče Cristoforo ni bil ve«lno tak in tudi ni bil vedno Cri-toforo; njegovo ime je bilo Lu- dovik. Bil je sin nekega trgovca iz---, ki se je na zadnja leta, ko si je bil že nabral zadosti bogastva in je imel samo enega sina, odpovedal kupce van ju in začel živeti kot velik gospod. V novem brezdelju so je začel neznansko sramovati vsega onega ča-a, ki ga je zapravil s tem, «la j«- nekaj delal na svetu. Ta misel ga je tako obvhulala, da se je na vse načine trudil, kak«» bi pri drugih zabrisal vsak spomni na to. da je bil nekdaj trgovec; najraje bi bil to še sam pozabil. Toda prodajalna, cule, knjiira in mera s«> mu neprenehoma vstajale v -pominu. tudi med si-jaj«'in obloženih miz in -smehljanjem zajedav-cev. Xemogoče j«* povedati, kak«« .-•> morali ti ul)ožčki skrbno pazili. «Ia se izognejo v.-aki !»«■-seili. o kateri bi se moglo zdeti, da kakorkoli namiguje na nekdanji gostiteljev -tan. l.u«lovik s«- je bil navzel gospo-kih navad in prilizovalei, me«l katerimi j<- bil zra-el, so ga navadili, da je pričakoval povsod zel«« spoštljivega ravnanja. A k«» -«» je h«»tel me-ati med velikaše v««j«--ga mesta, j«' zadel «» precej >lrugačuo postopa- različna od navade, in so najbolj izpovedovali ponižnost; so se najbolj od blizu izpostavljali čaščenju in preziranju, ki ga take stvari porajajo v različno čutečih in različno mislečih ljudeh. Ko jo brat Galdino odšel, je Neža vzkliknila: 44Vse tUe orehe! Letos!" "Mama, odpustite," je odvrnila Lucija; "ali če bi mu bila dala tako miloščino kakor drugi, bi brat Galdino moral še bogve kako dolgo nabirati, da bi uapohiil vrečo; Bog ve kdaj bi se vrnil v samostan in poleg vseh tistih kvant. ; ki bi jih sam razdiral in poslušal, Bog ve ali1 'vrne navadno v teku štirinaj ... , .. „ . . .... ,, I , •, i • - 4 , bi mu bilo se ostalo v mislih... : -lih dni, co se pametno pretira-' ^ jnjuje s sadnimi soki, čajen«,! | krulftuu, sirovim maslom' in iljivost, ki obrodi vedno le dober sad, : lahkim mesom. Postile kuro pa Prav si mi.-lila; in potem je vse to dobrot- je rekla Neža, ki je poleg svojih malih napak bila von-dar prav dobra žena in bi bila, kakor pravijo, šla v ogenj za svojo edino hčerko, v katero je stavila vse svojo zadovoljstvo. V tem je prišel Rcnzo. Vstopil jo z obrazom, ki je izražal obenem kljubovanje in ponižanje, in vrgel kopirno na mizo; to je bilo za ulnige živalce tisti dan zadnje žalostno naključje. "On«-, ki nameravajo potova- "Lop nasvet ste mi dali!" je rekel Neži. ti \ Evropo, bo zanimalo, da j "Poslali ste me k pravemu poštenjaku, k človeku. ki zares pomaga revežem!" In povedal jo svoj razgovor z doktorjem. Ženska se je ču«li- . , . , » , , - -i nje, nego ga je bil vajen, in j«- videl, da mora Ia, da se je stvar tako žalostno iztekla, m je lio-1 . I Iz Moskve poročajo o novem postnem rekordu, ki ga je do- „ ! segel neki 381etni Rus, ki j< ^ ! preživel celih 50 dni samo <>•>/,,ro«ti kr ENGLISH SLOVENE READER, Mo5ki. ki je t„ storil, je „,.koliko „.,„,i:, kot „a ,lruž- 8TANE 8AMO j tvegal ta pogumen čin zgolj iz ^binili ekspresniii parnikih. « ljul>ezni do znanosti, kateri se j<* vo «.ikritj,, ^ izP,;- čujejo dosedanje postne kure nekoliko milejši rezultat v |>o-gledu shujšanja, namreč samo 25.3 odst. Ko jo minilo petdeset post- tola dokazovati, da je nasvet bil vendarle dober, da pa Renzo najbrž ni znal prijeti stvari na pravem'koncu; toda Lucija je to vprašanje pretrgala z izjavo, da upa, da je našla boljšo red. Javni prostori na njima I pomoč. Renzo je sprejel tudi to upanje, kakor so lepo okrašeni, veliki in zračni. Kabine so neprokoslji-ve po prostornosti, opremi in ^privlačnost i. X'a razpolago so široki in rovi za igre. Voznimi $2 N ar o Hiš ga pr» — 216 WEST 18th STREET New York City. delajo ljudje, ki so zabredli v nesrečo in v zadrego. 11 Toda če nam oče," je rekel, "ne najde nobenega izhoda, ga najdem jaz, na ta način ali na oni." Ženski sta svetovali mir, potrpljenje, previdnost. "Jutri," je rekla Lucija, "pride oče Cri-Potnike, ki hočejo potovati j stoforo prav gotovo in videli boste, da najde na teh parnikih, bodo pri jot-1 kak tak odpomoček, kakor si ga mi ubogi lju no i»roseilotili prostori in raz-jdje ne moremo niti predstavljati." košnost Tretjega razreda -Upajmo," je rekel Renzo; "vsekakor pa Potniki se izkrcajo v Havre* sti. PEŠČENI VIHARJI NA SREDNJEM ZAPADU še sedaj niso ponehali ter povzročujejo prebivalstvu ogromno škodo. Slika je bila posneta v Texa«u, ko so črni oblaki praira zagrnili obzorje. Sreča, da je kmalu nato pričelo deževati in da je dež nekoliko pre gnal-prah. J. t/| 1 I i I\ 1 .->1 HCl V/ 1 l » i . . . , . • I - t • - I ter dobe t ikoj zveze s hitrimi!81 m z poiskati pravico ali si jo pa uam vlaki'do sl(!jega% cilja. " i poiskati. Bomo videli, ali je še kaj pravičnosti Vas lokalni agent vam bo!na svetu!" dal nadaljne informacije glede J Z bolestnimi razgovori, z odhajanjem in pri-odplutja in drugih podrobno-' hajanjem in z vsem tem, o čemer smo poročali, je dan potekel in začelo se je večeriti. "Lahko noč," je Lucija rekla žalostno Ren-zu, ki se ni mogel odločiti, da bi šel. "Lahko noč," je odvrnil Renzo še bolj žalostno. "Nam bo že kdo pomagal," jo še pristavila Lucija. "Bodite pametni in vdajte se v božjo voljo." Mati je dodala druge podobne nasvete. In ženili je odšel z vijiarjem v srcu, ponavljajoč venomer one čudne besede: "Bomo videli, ali je še kaj pravičnosti na svetu!" Res je prav gotovo, da človek, ki ga je bolest premogla, ne ve več, kaj govori. ČETRTO POGLAVJE Oče Oristoforo iz---je bil mož bliže šestdesetih nego petdesetih let. Njegova glava, vsa obrita razen malega venca las, ki je po kapucinskem običaju segal okoli in okoli, se je zdaj dvignila s kretnjo, ki je iz nje prebijalo nekaj ponosnega in nemirnega; toda brž se jo s»pet sklonila, kakor da se je domislila ponižnosti. Dolga bela brada, ki mu je pokrivala lica in konec obraza, je še »boljf dvigala izrazite oblike zgornjega dela obraza, katerim je bila že dolgo izvajana drznost dodala mnogo več dostojan-| 9tva, nego jim je vzela izrazitosti. iti, če hoče pripa«lati njihovi družbi, kakor -i je želel, -kozi novo -««lo potrpežljivo-ti in p<> korščine, da mora <>-tati v«'«lno spodaj iti vsak hip kak«> grenko požreti. Tak način življenja pa se ni -kla«lal ne z vzgojo n«- z naravo Ludovtkovo. Ozlovoljen -«• je odmaknil o«l njih. Xato pa -e mu je zopet I bridko tožilo po njih; kajti z«lolo se mu j«-, da bi oni morali biti v resnici njegovi tovariši — ra«l bi bil videl samo. «la l«i bili malo ljubezni-vejši. Ker s to mešanico nagnjenju in mržnje ni mogel po domače občevati z njimi in je vendar hotel imeti kakorkoli kaj opraviti z njimi, jo začel z njimi tekmovati v razkošju in sijaju ter si tako pravo poceni nakopal sovražnosti, zavuliljivosti in smešnosti. Imeti je moral okrog sobe precejšnje Število razvpitih razbojnikov; zaradi lastne varnosti in da bi v njih imel tem krepkejšo podporo, pa je moral izbirati najbolj nevarne, to se pravi najbolj zločinske, in tako iz ljubezni do pravice živeti z lopovi. Zato mu je večkrat, ko jo bil po kakem nesrečnem izidu malodušen ali nemiren radi kake grozeče nevarnosti, naveličan tega, da se je moral večno paziti, do grla sit svoje druščine, v skrbeh radi bodočnosti in radi dvojega imetja, ki jo dan na dan bolj kopnelo v dobrih delih in drznih podjetjih, večkrat mu je tedaj zablisni-la v glavi misel, da bi postal redovnik; to je bil v tistih časih najbolj običajen izhod iz posvetnih zadreg. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo9 Id vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" II O LAS HARODr NEW YORK, SATURDAY, 18,1935 TEB LARGEST SLOVENE DAILY in VT. 8. A. Mož v ognjeni peči Roman iz življenja^ Za "Glas Naroda" priredil: L H. Pri Fani je bila .velika beda. Zaradi prevelikega napenjanja oči je trpela na takoimenovani sivi očesni mreni in je morala svoje delo pustiti. Toda zdravnik ji je povedal, da se bo z operacijo očesne leče in z uporabo naočnikov vid zopet izboljšal. In tako reva 111 zavrgla vsega upanja. Vesela je bila, da je Pavel napravil na Karolino tako ugoden utis. V resnici je bil krasen deček. Bila je sicer majhna družinska sličnost z Iiolfom, toda bil je lepši, bolj zrrav, rdeč in ravno zraščen in tak°j Privadil na teto. Ni niti jokal, ko se je 11a železniški postaji poslovil od svoje matere, medtem ko se je Fani v svoji bolečini komaj mogla potolažiti. Mogoče je skozi njeno trdno srce že lezla slutnja* da svojega sina ne bo več videla. V bolnišnici je umrla za zastrupi jen jem krvi. za kar ni bilo mogoče dognati vzroka. Pavel je postal Karolinin sin in Rolfov brat. Karolina ni delala razlike med njima. Vzgojo je vodila z radodarno roko, toda oba je imela enako rada in ni bila prav nič ljubosumna na vpliv, katerega je močni Pavel izvajal na njenega Rolfa. Kajti, če tudi v nadarjenosti in pridnosti ni nikdo zaostajal za drugim, so pri Rolfu vendarle pogostejše nastopale duševne ovire, vshnl katerih je bile nezmožen za delo. I11 ravno v teh časih je pokazal Pavel svojo nežno naklonjenost do svojega malega bratranca: bil mu je pomočnik 111 vodnik, skupno ž njim je skrbel za knjige in zvezke, mu je lajšal njegove naloge in je pretepel tega ali onega paglavca, ki se je oi> prostem času, pri telovadbi ali na izletih drznil znesti se nad slabejšim. Bila sta si zelo naklonjena in pri skupni vzgoji se je prijateljska vez premen i la v pravo bratstvo. Rolf je moral biti vedno I vzoren 11a svoje zdravje. Pogosto je bil truden in ni imel teka, tudi kašljal je mnogo, tako da je bilo treba poklicati zdravnika, ki pa je dognal samo majhen napad pljučnice. Veduo pa so bila Rolfova pljuča zelo občutljiva — zdravnik je slutil "prirojeno neraapoloženje" in je vprašal po očetu. Karolina pa je odgovorila, da je bil vedno tako zdrav kot sama. Imela je okoli trideset let in je bila na višku svoje lepote. Snu lice v ji ni primanjkovalo, toda bili so skoro samo ljudje, katere ni privabil samo telesni čar. temveč, ki so bili mnenja, da je bogata. Sama je vedela boljše. Nek njen prijatelj, bankir, je upravljal ostanek njenega premoženja, bolj kot ljubimec, kot pa finančnik. Toda izgubila bi Ervinova plačila ob trenutku, ko bi stopila v nov zakon. Ljubila je tudi svojo osebno svobodo, in je živela kot gospa, ki se ji ni bilo treba ničemur odreči. Živela je v svoji stari lahkomišljeuosti, ker pa ;ie bila izkušena, si je znala poiskati družbo, kar je bilo dobro NOVA RAZKOŠJA na potovan ju v STARI KRAJ NA PARNIKIH GEORGIC IN BRITANNIC NAJVEČJIH MOTORNIH LADJAH BRITANIJE Tretji razred na teh slavnih parnikih predstavlja višek v udobnosti potnikov. Kabine so zares prostrane ... z velikimi omarami . . . toplo in mrzlo tekoeo vodo . . . lepo razdeljene: " * .Javni prostori so istotako krasni . . . zračne jedilniee . . . slovita White Star kuhinja. Kadilnica je privlačen prostor za počitek ... Za gospe je posebna dvorana za počitek ... za otroke igralnira . . . pokrili promenadni krovi za igre in naslonjači na krovu.. * Inteligentna postrežba, ki predvideva vsako vašo potrebo in ji zadošča . . . zaliavni program, ki vas bo presenetil s svojo izhranostjo! * Po-služite se tega novega Tretjega razreda na Georgiru in Britanniru ... ki sedaj stalno plujeta v Havre, Southampton in London. ^ Di_ rektne železniške zveze s pristaniščem v Havre in Parizom ter pozneje z Jugoslavijo, s post reži ji v imi družbinimi uslužlmei. ki vam bodo na us'ugo na vseh važnejših postajah. * Prtljaga se čekira v New Yorku prav do vašega rilja po nizki reni. Za reservarijr se obrnite na vašega lokalnega agenta ali na CUNARD WHITE STAR ]25 BROADWAY, NEW YORK ŽIVLJENJE ZA PED ZEMLJE Lakomnost za zemljo je pač najbolj pogostoma vzrok težkim zločinom med kmetskim ljustvom in celo med najbližnji-mi sorodniki. Tako se je zgo-tudi za rastoča dečka. V družbi se je boljše znal kretati seveda ('n ai% i)ft(i/l|.lm ; 1 1 1 1 trov dolg in toliko širok kos- * f!o »1a,liVJ"n » SO,1,J<>- tako da '»» *> .Vk sveta. K., „a j.. Stoja,, ,„.. Karola, Katero j<- vedno klical mater, svetovala, da se izo- t.-l i/.,,rati ta k sv ,ji ni vi „ri- t, < "T "!vlj"nje f lskal tu,li ProktiCne cilje bratrance, Milnih,, priJ 7ja- n ko, se je poleg tega tud. zanimal za stroje, se je po zrelost- kaj in žarel ograjevati t., lied "t u Ji ""f1 ZS tL'hni™° visoko Ob.zemlje.ees.da'je n^ v Sfc, e n, 3rU Rolf V"8-1, SV°io. mat,ur° te, je s,cdil svo* 13an je Bt.i«l }><• Badlvoja. Se-prgateljn na visoko solo, to ie bilo za ni snm„ n.. -i.: I vc,la ..U, nastal prepir, v ZA RAZMNOŽEVANJE ITALIJANOV >ladkib mandljev, in prošnjo, naj -pravi na -v»-t rim več po tomrev. Nagrad«* za velikmioč-me poroke je uvedel Mussolini sam, da bi se navdušenje za razmnoževanje še bolj poveča-lo. Nagrado pa dobe samo dobri fašisti. 7, neverjetno vztrajnostjo In doslednjostjo ] »ropali ra i:i f »odpira Mussolini razmnoži 1 SAMA Z LADJICO ČEZ MORJE 1 SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 11« WIST llth STREET NEW IOIE, H. 1 PIAFFE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE MAJA —j. 28. 30. Manhattan v Havre Majestic v Cherbourg Champlain v llavre Rex v Genoa Bremen v Bremen Bereugaria v Cuerbuur JUNIJA: 1. b. i 14. 15. IU. jn •m. 2». Ijifayette v Havre Washington v Havre Normandie v Havre Kuropa v Bremen Conte di Savoia v Genor Majestic v Cherbourg Bremen v Bremen Bex v Genoa Champlain v Havre Manhattan v Havre Berengaria v Cherbourc Lafayette Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg He lie France v Havre Majestic V Cbcrliourg Eu ropa v Bremen Conte di Savloa v Genoa 10. Normandie v Havre 11. Aquitania v CJierbourg 1«. Ktiropa v Bremen 17. Conte <;rande v Geona Manhattan v Ha vre Majestic v Cherbourg •JO. lie de France v Havre 23. Conte di Savoia v Genoa 2C. Ilremen v Bremen Berengarla v Cherbourg • t- Champlain v Havre 31. Washington v Havre Normandie v Havre JULIJA: Washington v Havre Sat urn ia v Trst Bremen v Bremen Cham|»lain v Havre Rex v Genoa Be:angaria v Cherbourg; razumljivo. - ,, , , „ . A .. katerega sta se vmešala tudi Najprej sta se vpisala na oddelku za inžinirske stroje z ■ Milutinova sinova, ki sta na- iiamenom, da se pozneje učita še kemije in rudarstva. In v | posled strahovito jiretepla Ka- iieenju sta bila marljiva, toda j/ri vsem tem se nista držala / II.,wV. .. I _____J V V> . _ . - . • • . ... . . doma, temveč 'sta ob prostem času uživala življenje z žejnimi požirki. Pavel si je pri svojem močnem zdravju, ne da l»i ga kaj motilo pri njegovem delu, mogel vse privoščiti, vendar pa je z veliko skrbjo vzel Rolfa pod svoje varstvo, ker .1«' za vsako najmanjšo dijaško neumnost moral bridko pla-eati. Nato je prišla velika vojna. Rolf ni bil potrjen, Pavel pa je moral na bojišče, toda je imel srečo, da se je vrnil iz vojne - - . neranjen. V nemiru nato sledečih časov sta zopet pričela z ^^ življenje, učenjem, ter sta napravila izpite ter sta odprla skupno pisarno za stroje in rudarstvo pod imenim Zaler & Co. Do tedaj sta še stanovala v Karolinini vili. Sedaj je morala priti ura ločitve, toda predno je prišla, tedaj je zahrbtna hnpa potegnila Karolino iz jasno cvetočega življenja in io pahnila v večni molk. Nekaj dni po njenem pogrebu sedita prijatelja v nekdanji Karolini sobi pri mizi, ki je bila pokrijta z listinami ter se posvetujeta o bodočnosti. Na bledem Rolfovem obrazu so se se v bolesti nad materino izgubo zategovale žile, po Pavlovih potezah pa je resnost razširjala svoje senee. — Sedaj veva, kako vse stoji, — prične Rolf in si z rokami podpre glavo. — Mati je ob pravem času umrla. Iz bančnega obračuna je razvidno, da je njeno premoženje do majhne vsote izčrpano. Ako mi bo moj oče še dalje plačeval nia-terine obljubljene prispevke, je dvomljivo. Tedaj nama ne preostane ničesar drugega kot prodati vilo, najboljše s pohištvom, sicer je nekaj starinskih dragocenosti, ki pa nama ne koristijo mnogo. K temu dodajva še izkupiček od materinega nakita, tako mislim, da bova imela na rokah dovolj sredstev, da se moreva ustanoviti. — Najprej, Rolf. — odvrne Pavel, — se mi zdi potrebno, da se med nama, med teboj in menoj, sklene trgovski dogovor. Tvoja dobra mati me je sicer vzgojila kot svojega lastnega sina, toda jaz nisem njen dedič. Ako liočeva tedaj skupaj ostati, tedaj moreva skleniti pogodbo, po kateri bo tvoj delež zagotovljen in — Pavel ne more več dalje. Rolf je z mize pograbil časopis, ga zmeucal in mu ga vrgel v glavo. in se je od|>eljal v Paračin. kjer ju je ovadil sodišču, sta ga pričakala in ga s sekirama tako obdelala, da je kakor mrtv obležal na cesti. Prepeljali so ga v paračinsko bolnišnico, ali ni upanja, da bi se mu moglo re- vanje Italijanov, ki se mu jih zdi se vedno premalo, čeprav jih Italija že davno ne mori1 1 neži vi jati. Vsako priliko po- Kapitan Sloeum, ki je sani rabi italijanski fašizem, da do- prevozil z majhno jadrnico pot j »oveduj«' ljudem, da je za bo-!°^l'og sveta po vseh sedmih dočnost Italije na jvečjega po- """'jih. j«' dobil tekmeca v ose-mona, če se bodo pridno mno-!'" francoskega športnika Alai-zili in >krbeli, da bo število 4 thl- J© sicer, da si je s p« sobno konstrukcijo svoje male v.s<* prigovarjanje f a . šistovskih prvakov ne poma- {JlMllTlICC i^alo toliko, da se niso ljudje veda bi......................._ _ močno olajšala pot, vendar pa zasluži njen pogum polakonmili denarne nagrade, i «P»ošno občmlovanje. Na tako Vsak ženin jo namreč dobil od 1>ot !n ne uPah niti stari vlade .r)0l) lir, nevesta pa lepo i okrašeno bonbonjero, polno' morseaki. Marin Marie si je uredila ladjico tako, da je lahko knna-m^mmj rila kar s posteuje in tako ji Imed viharjem ni bilo treba iz j kajute. Posebno jadro, pri t rje- ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO krmilom in tako je bilo krmar-i jen je zmutno olajšano. Ta enostavni in zanesljivi robot je o je obiskal in videl te zapiske, t gajali so mu tak, da jih je vzel s seboj in jih pokazal vodji omenjene založbe, ne da bi mu kaj povedal o avtorju. Vrnil se je potem h kaznjencu z nasvetom, naj zapiske na vsak način konča, kajti tu je možnost, da si ustvari novo življ.«-nj<\ Trgovec se je spočetka branil, potem pa se je le odločil, da bo poslušal prijatelja in se udeležil tudi tistega natečaja. Ponoči, ko se mu ni bilo bati. da ga pri delu opazijo, je potem ob svitu vtihotapi jene sveče -nadaljeval svoj ži vljen.sk i roma i, ga pravočasno končal in poslal za nagradno 'tekmovanje. Žirija ni vedela, kdo jo avtor. Ko je ta zvedel, kakšen je bil izid tega tekmovanja, j"e takoj vložil prošnjo za pomilostitev in jetniški ravnatelj njegovo prošnjo podpira. Gonzales bi moral sedeti še tri leta, ni pa izključeno, da mu dado že prej priliko začeti novo življenje. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d% ledaj imate plač*mo naročnino. Prva številka pomeni meste, dru• f/a dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo dali za Novo leto in ker bi želeli, da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali j* pa plačajte našemu zastopnik* v Vašem kraju ali pa kateremn izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA (Dalje prihodnjič.) DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... GODOEVSKI KATEKIZEM. Cil strani. Cena HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOOASMH ZGODBIC. TI str. Cena PO STRANI KLOBUK. 151» strani. Cena ____ POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVET NIKI V GRAMOFONU. 118 straui. Cena .. SANJSKA KNJIGA .......................... SANJSKA KNJIGA .......................... SLOVENSKI ŠALJIVEC. !X) strani. Cena...... SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOK KAJ TS ONKRAJ SOTLE. 07 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šalolgro "Vse nase"). liSO strani. Cena ........................ J»0 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 7i> st rani. Cena ...........35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 .30 ,80 .2» .50 .60 J85 .60 .90 .40 .90 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. mogočil pogumni Francozinji, da je lahko posvetila od 64 dni celili 27 dni spanju, kuhanju in počitku. Tako je prispela v Ameriko sveža, ne pa do smrti utrujena. Marie se navdušeno bavi tudi z avijatiko in avtomobilizmom. NAGRAJENI KAZNJENEC Neka velika ma