URN_NBN_SI_doc-2CTG3GVO

254 1.25 Drugi članki in sestavki Prejeto: 1. 9. 2015 Nada Grošelj* Iz osemletne gimnazije v osemletno osnovno šolo: leto 1958 Profesorica klasične filologije Andreja Grošelj, moja mama, je hodila v šolo v pre- lomnem obdobju, ko sta bili štiriletna osnovna šola in osemletna gimnazija ukinjeni in namesto njiju uvedeni osemletna osnovna šola in štiriletna gimnazija. Čas njenega šolanja je bil prelomen tudi zato, ker je sodila v zadnjo generacijo dijakov na Klasični gimnaziji, ki so imeli staro grščino še kot obvezen predmet. Povprašala sem jo o nje- nem doživljanju tega prehoda in povedala je naslednje. Po končani štiriletni osnovni šoli (OŠ Ledina in OŠ Vrtača) je Andreja Grošelj, takrat se je pisala Andreja Kiauta, leta 1955/56 začela svoje srednješolsko izobraževa- nje v 1. razredu še vedno osemletne Prve državne realne gimnazije v Vegovi ulici – v oddelku 1.a, eni od dveh latinskih paralelk na šoli (a in b). Latinščino je poučeval prof. Evgen Vavken in s snovjo so napredovali dokaj hitro, saj so v Latinski vadnici za klasične gimnazije Rudolfa Južniča in Silvestra Koprive predelali vso snov do glagola. Naslednje leto (1956/57) pa je bil pouk latinščine na »realki«, kot se je kratko reklo tej ustanovi, vsaj v nižjih razredih ukinjen, zato so se morali dijaki, ki so se jo želeli učiti še naprej, prepisati na Klasično gimnazijo (v poslopju današnje OŠ Prežihovega Vo- ranca). Z realke sta bili torej premeščeni na Klasično gimnazijo obe latinski paralelki, a in b, ker pa sta oddelka z imenom 2.a in 2.b na gimnaziji že obstajala, so prišleke prekvalificirali v 2.c in 2.d. Pri tem je šola izvedla svojevrsten eksperiment: oddelek 2.c so napolnili izključno z nekdanjimi »realnimi« fanti, oddelek 2.d pa z dekleti, da bi ugotovili, kako se ločeno izobraževanje po spolu obnese dandanes. Ker je segrega- cija v obeh oddelkih kmalu prinesla disciplinsko, pa tudi učno katastrofo, je šola v 3. razredu (1957/58) fante in dekleta spet združila; ker jih je v 2. razredu odpadlo za cel oddelek (nekateri niso izdelali letnika, nekateri so se raje prepisali nazaj na realko), se je iz »preživelih« oblikoval en sam oddelek, 3.c. Na prvi in tretji razred nižje gimnazije ima Andreja Grošelj najprijetnejše spo- mine iz srednješolskih klopi: vzdušje in medsebojni odnosi so bili zelo solidarni in prijateljski, najbrž ne nazadnje tudi zato, ker so se »realčani« na Klasični gimnaziji počutili malce ogroženi od starih »klasikov« in so zato držali skupaj. Ob tem poudarja, da jih učitelji niso obravnavali drugače kot druge dijake, res pa so v dijakih z realke * Nada Grošelj, dr. jezikovnih znanosti, prof. angleščine in latinščine, samostojna prevajalka, Lju- bljana, e-pošta: nada-marija.groselj@guest.arnes.si