PRIMOR
Poštnina plačana v gotovini	i psi <•
Abb. Destale 1 gruppo	1_jGI13 xOU llF
I DNEVNIK
Leto XXXI. Št. 136 (9138)
TRST, sobota, 14. junija 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra ,1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
JUTRI IN POJUTRIŠNJEM DEŽELNE IN UPRAVNE VOLITVE
Nenni in Berlinguer soglasna: Samo ošibitev KD bo omogočila izhod iz položaja globoke krize
V vsej Italiji se je včeraj opolnoči zaključila volilna kampanja Nastop voditeljev vseh strank na televizijski «volilni tribuni»
RIM, 13. — Po ulicah in trgih italijanskih mest so zvočniki utihnili; točno opolnoči se je zaključila	kampanja za nedeljske
deželne in upravne volitve. Po jutrišnjem «dnevu premisleka», ko bo vsaka oblika volilne propagande prepovedana, bodo prevzeli besedo volivci.
Vse stranke so izkoristile zadnji dan kampanje za stotine volilnih zborovanj, na katerih so nastopili bodisi najvidnejši voditelji, kot tudi podeželski kandidati. Voditelji vseh strank vsedržavnega značaja pa so tudi nastopili zvečer na televizijski volilni tribuni s pozivom Volivcem.
Predsednik PRI La Malfa, ki je govoril kot prvi, je priznal potrebo po globokih strukturnih reformah v upravnem aparatu in v funkcioniranju parlamenta. Zavrnil je obtožbe, po katerih naj bi bili tudi republikanci soodgovorni za degeneracijo političnega življenja v Italiji in navedel, da se je njegova stranka z največjo vnemo borila na primer za avtonomijo italijanske o-srednje banke in za razčiščenje položaja v podjetjih z državno udeležbo. La Malfa se je tudi pohvalil, da je prav republikanski minister povzročil propad Sindonove-ga ogromnega finančnega imperija.
Predstavnik PDUP Foa je poudaril, da je kriza krščanske demokracije brezizhodna. Demokrščanski režim traja že 30 let ter je čaš, da se to neha. V nobenem kodeksu in v nobenem zakonu, niti človeškem, niti božjem, ni zapisano — je dejal Foa — da bi morala biti
KD večno na oblasti. Predstavnik PDUP je označil kot iluzijo pričakovanje komunistov in socialistov, da bo KD z izgubo glasov spremenila svoj način vladanja. Program svoje stranke pa je strnil v dveh točkah: ustanovitev levičarske vlade in boj za popolno zaposlitev.
Tajnik PLI Bignardi je svoj poseg osredotočil na ugotovitvi, da je levi center doživel popoln neuspeh, predvsem v poskusu, da bi pretrgal odnose med PSI in komunisti, kot je dokazala tudi sedanja volilna kampanja, ko sta PSI in KPI sklenili zavezništva v dva tisoč občinah.
Socialdemokrat Tanassi je poudaril politični pomen volitev in ugotovil, da Italijo pretresajo tri krize: kriza proizvodnje, kriza politične stabilnosti in kriza javnega reda. Za rešitev teh kriz se mora država idealno povezati z najbolj omikanimi in svobodnimi državami Evrope, kajpak s tistimi, kjer so na oblasti socialdemokrati.
Za misovskega tajnika Almirante-ja so vse stranke ustavnega loka krive za sedanji položaj, zato naj volivci ustavijo te stranke, in predvsem seveda KPI in PSI, saj je treba izbirati med redom, ki naj bi ga po njegovem mnenju predstavljala MSI, in prevratništvom.
Prvi rezultati bodo znani že v ponedeljek popoldne
RIM, 13. — Danes opolnoči se je zaključila volilna kampanja za nedeljske deželne, pokrajinske in občinske volitve. Jutri ob 16. uri bodo namestili volišča ter začeli operacije za oštevilčenje in podpisovanje volilo,ic. Še prej bodo župani občin, v katerih bodo volitve, izročili predsednikom sekcij ves material, ki je potreben za volitve, vštevši sezname bolnih volivcev, ki so pooblaščeni, da volijo v krajih, kjer so na zdravljenju.
Volilnih upravičencev je 39 milijonov 570.912, od katerih 18 milijonov 944.582 moških in 20.623.330 žensk. Volivcev med 18. in 20. letom, ki bodo prvič volili, kot določa pred kratkim odobreni zakon je skupno 2.311.413.
Volišča bodo odprta v nedeljo 15. junija od 8. do 22. ure in v ponedeljek 16. junija od 7. do 14. ure. Kmalu nato se bodo v vseh 70.149 sekcijah v 7.727 občinah, v katerih bodo volitve, začele operacije za , štetje najprej števila volivcev, nato pa glasov in preferenc.
Na ministrstvu za notranje zadeve so sporočili, da so vse dosedanje operacije potekle v naj-
lepšem redu in z največjo točnostjo. Na ministrstvu so že namestili tiskovni urad, iz katerega bodo lahko akredifTfitnt časnikarji direktno sledili operacijam štetja glasov. Predvideti pa je, da tokrat na notranjem ministrstvu ne bo take gneče kot v prejšnjih letih, saj bodo v glavnih informacijskih centrih, kot so tiskovne agencije vsedržavnega značaja in radiotelevizija, namestili terminale, ki so direktno povezani z elektronskimi računalniki na notranjem ministrstvu.
Prvi rezultati, ki zadevajo deželne volitve, bodo predvidoma znani že v ponedeljek pozno popoldne. šele po štetju glasov za deželne volitve, po kratkem premoru, se bo začelo skrutiniranje glasov za obnovitev pokrajinskih in končno občinskih svetov. Kar zadeva Sicilijo, Sardinijo in Furlanijo - Julijsko krajino, se pravi dežel s posebnim statutom, kjer ne bodo obnovili deželnih svetov, pa bodo najprej prešteli glasove za pokrajinske svete, takoj nato pa glasove za občinske svete. V deželi Aosti bodo samo občinske volitve. Na Tridentinskem - Gornjem Poadižju pa sploh ne bo volitev.
Predsednik PSI Nenni je dejal, da se «volilna partija» odigrava med KD in PSI ter da se bo pozitivno končala samo, če bodo socialisti prejeli več glasov, demokristjani pa čim manj. Samo na ta način bo mogoče utrditi zaveništvo med iskreno demokratičnimi silami katoliške in socialistične usmeritve, se pravi tega, kar je bilo najbolj živega v izvirnem levem centru. Samo na ta način — je nadaljeval Nenni — bo mogoče uresničiti organično sodelovanje sindikatov v restruktura-ciji proizvajalnega sistema, od severa do juga, izven propadlih shem neokapitalizma in njegovega naklepa, da postavi človeka v službo proizvodnje, ne pa proizvodnjo v službo človeka. Na ta način se bo mogoče tudi lotiti komunističnega vprašanja, ki ga po Nennijevem mnenju ni mogoče rešiti zgolj z zgodovinskim kompromisom, toda niti ne zapreti v meje opozicije brez dialoga in brez recipročnosti konstruktivnih prispevkov.
Nenni se je obrnil na vse volivce, predvsem pa na mlade, ki bodo šli prvič na volišča, in na tista dva ali tri milijone volivcev, ki so na lanskem referendumu pustili na cedilu KD in premaknili tehtnico v korist sil napredka proti silam stagnacije in nazadovanja. Če se bodo socialistična pričakovanja uresničila, je zaključil predsednik PSI, bo to važen korak za izhod iz krize. V nasprotnem primeru pa se bomo ponovno znašli v položaju izredno nevarne pasivnosti, ki je toliko bolj škodljiva v trenutku, ko se v državi, v Evropi in na svetu porajajo novi problemi, ki terjajo nove in takojšnje rešitve.
Tajnik KPI Berlinguer je začel z ugotovitvijo, da obstaja splošna potreba in želja po sanaciji in obnovitvi države in celotne družbe. Ta težnja se kaže med delavci, med intelektualci, med mladino, med ženskami, ki so danes postale velika sila v boju za dosego popolne enako-pravnogtj. in enakih pogojev na delovnem mestu, v družini, v političnem in družbenem življenju. Vprašanje je — je nadaljeval Berlinguer — kako je mogoče spremeniti sedanje stanje. Sen. Fanfani bi se želel povrniti k desničarskim vladam, toda na desni ni izhoda iz krize. Posl. Moro vztraja pri obnovitvi levega centra, se pravi pri politični formuli, ki je bila že predolgo in na toliko načinov eksperimentirana, tako da se že vsi zavedajo, da je preživela.
Po Berlinguerjevem mnenju pa za resnično spremembo ni dovolj niti zahtevati spremembo v razmerju sil med PSI in KD. Nobena politika demokratičnega napredka in reform ne more namreč izključevati komunistov in mora imeti kot osnovo enotnost delavcev, sporazum med levičarskimi strankami in iskanje najširših dogovorov z vsemi ljudskimi in antifašističnimi silami. Berlinguer je končal s pozivom proti razpršitvi glasov na levici, kar bi po njegovem favoriziralo KD in druge centristične ali desničarske stranke.
Kot zadnji je na televizijski tribuni nastopil politični tajnik KD Fan-fani, ki je priznal, da je njegova stranka zakrivila nekatere napake, ki I jih namerava popraviti, predvsem pa
to, da je bila preveč popustljiva do zahtev drugih. Vsekakor pa je KD venomer branila in znala ohraniti svobodo ter bi to storila še bolje, ko bi ji volivci ob vsakih volitvah dali več glasov. Fanfani je tudi ponovil svojo tezo o zavezništvu med vsemi demokratičnimi silami okrog skupnega programa, ki pa se po njegovem v bistvu zreducira le na zaščito javnega reda in na zvestobo atlantskemu paktu.
Srečanje Soares-Bcrlingucr
RIM, 13. — Tajnik portugalske socialistične stranke Mario Soares, ki se mudi v Italiji na povabilo PSI, se je danes sestal z generalnim tajnikom KPI Enricom Berlin-guerjem. Kot poroča tiskovni urad KPI, je bilo srečanje, ki je poteklo v prisrčnem vzdušju, posvečeno izmenjavi informacij in mnenj o položaju v obeh državah in v mednarodnem delavskem gibanju.
Predvolilna podoba rimskega Kolos eja izza panojev volilne propagande.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA NOVINARJEV SLOVENIJE
Novinar mora stati na odru dogajanja
Novi predsednik Marjan Javornik poudaril, da je poklicni do!g slovenskih novinarjev, odkrivati resnico o položaju narodnostnih manjšin, zlasti kadar gre za kratenje njihovih pravic
LJUBLJANA, 13. — Društvo novinarjev Slovenije je imelo danes v Ljubljani svoj redni občni zbor, na katerem je obnovilo svoje organe in začrtalo smernice dela za nadaljnji razvoj časnikarstva v okviru samoupravne družbe, tako da bo novinar dejansko stal sredi sistema kot najbolj osveščeni del mehanizma, njegov napredno misleči in obenem analitično - kritični informativni vzvod. Tako je v svojem u-vodnem referatu poudaril direktor radia Marjan Javornik, ki je bil izvoljen za novega predsednika društva.
Po kratkem uvodnem nagovoru dosedanjega predsednika Sl. Beznika, ki je pozdravil prisotne delegate in goste, med katerimi predsednika SZDL Slovenije Mitjo Ribičiča, sekretarja za informacije Marka Kozmana, predstavnike zamejskega tiska in druge, so prisotni počastili z enominutnim molkom novinarje, ki so med prejšnjim in sedanjim občnim zborom preminili.
................................................
V IZRAELU NAPOVEDUJEJO SKORAJŠNJI POVRATEK KISSINGERJfl Nfl BLIŽNJI VZHOD
Rezultati ameriško-izraelskih pogovorov v odmevih kairskega in telavivskega tiska
Egiptovski časopisi imajo dokajšnje zaupanje v uspeh ameriškega posredovanja Zaskrbljenost v Kairu zaradi vojaškega sporazuma med Libijo in Sovjetsko zvezo
TEL AVIV7, 13. — Pogovori v Wa-1 odločen je uradni organ izraelskih
shingtonu med ameriškim predsednikom Fordom in izraelskim pre-mierom Rabinom so se zaključili, ne da bi se kar koli zvedelo o nadaljnjih pobudah za mir, zalo skusà del telavivskega tiska zapolniti to vrzel z vsemi možnimi špekulacijami, med katerimi je najbolj očitna tista, po kateri naj bi Henry Kis-singer že sklenil vrniti se na Bližnji vzhod ,da bi obnovil svoje posredovanje med Egiptom in Izraelom. U-gledna dnevnika «Haarec» in «Jediot Aharonot» navajata celo datum, ko bi Kissinger spet prispel na Bližnji vzhod. To naj bi bilo 8. ali 9. julija, najkasneje pa 15.
«Jediot Aharonot» sicer priznava, da bodo v obdobju do Kissingerje-vega potovanja skušali ugotoviti, ali obstajajo pogoji za obnovitev pogajanja za začasni sporazum, vendar trdi, da so ZDA prepričane, da bodo Izraelci in Egipčani privolili v nekatere nove koncesije.
Nekateri drugi dnevniki pa so zavzeli bolj previdno stališče v skladu z javnimi in uradnimi izjavami obeh strani, po katerih sicer obstaja upanje v obnovitev pogajanj, doslej pa ni' bilo storjenega nič konkretnega. Med temi dnevniki naj omenimo «Jerusalem Post», ki poudarja, da je prav Rabin včeraj izjavil, da ne bo mogoče doseči nobenega napredka, če ne bo^ Egipt spremenil svojega stališča. Še bolj
IIIIIIHIHIHIIIf'
V Indiji manifestacije proti Gandijevi
V	vsej državi se je volilna kampanja zaključila in jutri ter v ponedeljek bodo imeli besedo volivci. Slovence v deželi Furlaniji - Julijski krajini zanima splošni izid, saj od splošne politične usmerjenosti zavisi poljična os v državi in tudi pri nas. Še zlasti pa slovenske volivce zanimajo krajevni izidi in predvsem izidi volitev v občinskih svetih, kjer so neposredno udeleženi, in izidi v pokrajinskih svetih, kjer se bodo slovenski kandidati prav gotovo uveljavili.
V	Trstu so volilno kampanjo zaključile vse stranke s krajevnimi govorniki. Za Slovensko skupnost je Štoka podčrtal boj za globalno zaščito in podporo matičnega naroda. Za socialiste je Volk ugotovil povezavo med krepitvijo neposredne demokracije in reševanjem slovenskih vprašanj. Za komuniste pa je Kobal dejal, da so «mladim ljudem predali o-četje idejo svobode, da jo ponesejo naprej.»
Novogoriški občinski izvršni' svet je včeraj ostro protestiral zaradi besed župana De Simoneja in občinskega lepaka ob 30-obletnici osvoboditve. Izvršni svet izraža v protestnem pismu goričkemu županu ogorčenje zaradi poskusa izkrivljanja zgodovinskih dejstev in s tem kalitve dobrih odnoiov in prijateljskega sodelovanja. V protestni noti je rečeno, da je vsebino letaka nemogoče tolmačiti drugače kot žalitev vseh iskrenih antifašistov, poskus rehabilitacije zločinov fašizma in ponovnega razpihovanja narodnostne mržnje.
NOVI DELHI, 13. — Voditelji vseh opozicijskih strank, razen komunistične partije, so danes v Novem Delhiju zahtevali takojšnji odstop Indire Gandi s položaja predsednice vlade ter povratek predsednika republike Fahrudina Ali Ahmeda v domovino. Ali Ahmed je trenutno na
njeni odvetniki pa bodo v prihodnjih dneh vložili priziv proti razsodbi sodišča v Alahabadu, ki je obsodilo Gandijevo zaradi nepravilnosti na zadnjih volitvah leta 1971.
Stranka kongresa je danes doživela hud poraz na volitvah v zvezni 9-dnevnem obisku v Kašmirju. J državi Gujarat, kjer je doslej imela
"	/ absolutno večino s 144 sedeži na
svoj obisk v Mehiki in na Kubi,
Gandijeva je medtem preklicala i
skupnih 182. Izidi volitev kažejo, da je stranka Indire Gandi prejela samo 74 sedežev, medtem ko si je opozicijska koalicija zagotovila 86 sedežev. Poslance v krajevnem parlamentu bosta imeli tudi delavska in kmečka stranka ter neodvisnežt.
(Na sliki: manifestacije proti Gandijevi v Novem Delhiju.)
sindikatov «Davar», ki ga imajo za neuradno glasilo vlade. Časopis u-gotavlja, da je optimizem, ki ga je bilo zaslediti v nekaterih časopisih o rezultatih pogovorov med Fordom in Rabinom, bil brez sleherne osnove. Edini rezultat ameriško - izraelskega srečanja na vrhu naj bi bila, kot pravi «Davar», želja po nadaljevanju politike «koraka za korakom», na tej poti pa je še mnogo ovir, ki jih bo treba premostiti.
Izraelsko - ameriški pogovori v Washingtonu so v ospredju komentarjev tudi v Kairu, kjer ugotavljajo, da je predsednik Ford po sestanku z egiptovskim predsednikom Sadatom v Salzburgu izjavil, da ZDA ne bodo dovolile zastojev v pogajanjih. Tudi predsednik Sadat je sprejel svoje zadnje pobude z namenom, da bi nadaljeval z «dinamiko miru». V Kairu so mnenja, da se je Izrael za sedaj odpovedal zahtevi, da bi dobil od Egipta izjavo o prenehanju vojnega stanja. Telavivska vlada bo po vsej verjetnosti vztrajala, da bi 24. julija, ko bo zapadel mandat mirovnim silam OZN na Sinaju, Egipt podaljšal ta rok za 18 mesecev ali tudi več. To začasno premirje bi omogočilo, da bi počakali na ameriške predsedniške volitve, po katerih bo Washington po vsej verjetnosti ponovno proučil svojo politiko ne samo na Bližnjem vzhodu, temveč tudi na vsem svetu. V zameno za zamrznitev sedanjega stanja na Sinaju bi Izraelci baje bili pripravljeni umakniti se do strateških prelazov Mitla in Gidi ter morda celo prepustiti Egiptu petrolejske vrelce v Abu Rodeisu, južno od področja, kjer so sedaj mirovne sile OZN.
Po nekaterih vesteh naj bi Izraelci bili tudi pripravljeni na ustanovitev mešanih patrulj, v katerih bi bili egiptovski in izraelski častniki ter častniki OZN, katerih naloga bi bila zajamčiti spoštovanje sedanjega položaja. Tako naj bi s posredovanjem ZDA prišlo do stikov med Izraelom in Egiptom, morda celo brez obnovitve Kissingerjeve misije. Da pa bi dosegli ta cilj je potrebno, da Egipt doseže od Izraela nekaj, kar bi prisililo Sirijo k potrpljenju. Sadat je že dosegel od sirskega predsednika Asada, da je obnovil mandat mirovnim silam OZN za nadaljnjih šest mesecev. Sedaj se govori o možnosti delnega umika I-zraelcev proti Golanskemu višavju s čimer bi del ravninskega ozemlja prešel pod sirsko civilno upravo. Gre vsekakor za pičli uspeh, ki pa bi morda omogočil odložitev sklicanja ženevske mirovne konference in proučitve palestinskega vprašanja, o katerem vsi govorijo, s katerim pa se nihče ne mara spopasti.
Znani politični Komentator Kuddus Pa se medtem sprašuje, zakaj ZDA niso protestirale zaradi vojaškega sporazuma med Libijo in Sovjetsko zvezo. Po njegovem mnenju pomeni libijsko - sovjetski sporazum, da sta se obe supersili domenili za nadzorstvo nad tem področjem na škodo vsega arabskega ljudstva. Kuddus obtožuje Gedafija, da je samo sred stvo politike obeh supersil.
Sirija in Jordanija sta danes sporočili ustanovitev skupnega odbora za sodelovanje in usklajevanje na vojaškem, političnem, gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. V skupnem komunikeju, ki so ga objavili v Damasku in Amanu po za-
ključku obiska sirskega predsednika Asada v Jordaniji, je rečeno, da sta obe državi dosegli popoln sporazum. Ustanovitev odbora za sodelovanje in usklajevanje je naletelo na ta-kojšnjo-.ostro reakcijo izraelskega o-brambnega ministra Peresa, ki obtožuje Sirijo, da skuša ustanoviti skupaj z Jordanijo, Libanonom in organizacijo za osvoboditev Palestine enoten protiizraelski blok. Peres dodaja, da so pogajanja med Izraelom in Arabci težavna tudi zato, ker je Egipt 'sicer pripravljen na dialog, medtem ko Sirija skuša izvajati vojaški pritisk.
VČERAJ V BEOGRADU
Zaključena prva svetovna konferenca RK o miru
BEOGRAD, 13. — Danes se je končala prva svetovna konferenca Rdečega križa o miru. Približno; 300 predstavnikov iz 99 držav je! soglasno sprejelo pomemben dokument te več milijonske organizacije, akcijski program o miru, ki govori o solidarnosti, varstvu miru in o neposrednem prispevku Rdečega križa k ohranitvi in krepitvi miru v svetu.
siali pokrovitelju konference predsedniku Titu poslanico, v kateri je med drugim rečeno:	«Udeleženci
svetovne konference vam pošiljajo izraze globokega spoštovanja in zahvale zaradi podpore, ki jo ob vsaki priložnosti dajete plemenitim humanim hotenjem najmnožičnejše humanitarne organizacije na svetu. Predstavniki nacionalnih društev so na konferenci odločno obsodili vojno in agresijo, neenakosti in diskriminacijo vseh vrst.» Ob koncu poslanice udeleženci izražajo predsedniku Titu kot neumornemu borcu za mir, enakopravne mednarodne odnose in miroljubno konstruktivno sodelovanje zadovoljstvo, ker je bila svetovna konferenca Rdečega križa o miru v Jugoslaviji, v država, ki uživa velik ugled in spoštovanje povsod po svetu.
WaMheim v Madridu
MADRID, 13. — Španski diktator Franco je sprejel danes v palači v Pardu generalnega tajnika OZN Kurta Walheima, ki je v Madridu, potem ko je že obiskal druge države, ki so zainteresirane za rešitev vprašanja španske Sahare. Pogovorov se je udeležil tudi španski zunanji minister Cortina Mauri. Preden je prispel v Madrid je Wald-
Občni zbor je nato nadaljeval delo z referatom Marjana Javornika, v katerem je analiziral prehojeno pot in naloge, ki jih bodo morali novinarji kot sestavni del samoupravne slovenske in v širšem okviru jugoslovanske družbe izpolniti. Najtežje je seveda iskanje vloge, ki naj jo ima časnikar pri gradnji novih družbenih odnosov, zasnovanih na delegatskem sistemu. Načelno je ta okvir že začrtan v ustavi, v praksi pa je uveljavljanje teh načel težavno in bo potrebno meje te poti zakoličiti ter ustvarjalno napolniti njihov prostor.
Odgovorna naloga jugoslovanskega novinarja je biti zavesten protagonist boja za družbene odnose, boja, ki ni lahek in bo zmagovit le ob vztrajni politični akciji, ki temelji na jasno zastavljenih ciljih in stvarni marksistični analizi družbenih pojavov.
V nadaljevanju svojega referata je Javornik opozoril na pomanjkljiv pomladek v novinarskem kadru in na kadrovsko politiko, zaradi katere postane uredništvo telovadnica novega novinarja, namesto da bi bilo višja šola, v kateri bi s tehničnim znanjem izpopolnil svoje splošno in družbeno znanje ter samoupravno podlago. Ob koncu je govornik opozoril na pomen poročanja o položaju narodnostnih manjšin, ki živijo izven meja domovine zlasti kadar jim kratijo njihove osnovne pravice ter sklenil referat s predlogi za boljšo povezavo novinarskega kadra z družbeno - političnimi, kulturnimi in gospodarskimi organizacijami.
Vprašanje odnosa slovenskega časnikarja do nacionalnih manjšin, ki živijo izven meja domovine je v razpravi globlje razčlenil dosedanji predsednik Beznik, ki se je zlasti ustavil ob vprašanju slovenske manjšine na Koroškem. Avstrijska sredstva javnega obveščanja ne prispevajo k normalizaciji odnosov, nasprotno s prikritimi in manj prikritimi namigi zaostrujejo napetost in dolžijo jugoslovanske časnike histerične reakcije. Proti takemu pisanju je treba nastopiti odločno, hkrati pa se je treba obrniti na demokratične novinarske sile. v katerih je čutiti do tega vprašanja pozitivne, čeprav še nezadostne premike. Zato je občni zbor sklenil, da pošlje tem avstrijskim kolegom pismo, v katerem bodo izražene te osnovne misli.
Po razpravi, v kateri so se disku-tanti kritično dotaknili raznih plati in vprašanj časnikarskega dela, je občni zbor izvolil nove organe in Marjana Javornika za novega predsednika društva slovenskih novinarjev.
V. T.
Odstop finske vlade
HELSINKI. 13. — Finska vlada, ki jo je vodil socialdemokrat Ka-levi Sorsa je danes odstopila. Predsednik Urho Kekkonen je takoj sestavil novo vlado, ki jo sestavljajo izvedenci in ki jo vodi Keijo Liina-maa. Sedanja vlada naj bi ostala na oblasti do političnih volitev, ki bodo 21. in 22. septembra.
Z zaključne seje svetovne konfe- heim obiskal Mavretanijo, Tunizijo renče Rdečega križa o miru so po-1 in Maroko.
ATENE, 13. — Predsednik grškega parlamenta Papakonstantinu je sporočil, da bodo predsedniške volitve v četrtek, 19. tega meseca.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuircmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiii,inumi,,,ll,llllllltIIIIIII|||||||||nj||||||||||||||||||||aa
OBISK PREDSEDNIKA IZVRŠNE KOMISIJE ORIOLIJA V BEOGRADU
Prizadevanja za odpravljanje težav v odnosih med Jugoslavijo in ECS
Predstavnik Evropske gospodarske skupnosti se je zavzel za razširitev ekonomskega sodelovanja s SFRJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 13. — Predsednik komisije Evropske gospodarske skupnosti Francois Xavier Ortoli je končal nocoj uradni del obiska v Jugoslaviji. Danes sta ga najprej sprejela podpredsednik predsedstva, Jugoslavije dr. Vladimir Bakarič in predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič, zaključne pogovore pa je vodil s svojim gostiteljem, članom zveznega izvršnega sveta Jankom Smoletom. V, pogovorih so, kot se je zvedelo, izčrpno izmenjali mnenja o dosedanjem gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo ter o težavah, ki spremljajo to sodelovanje v zadnjem času; posebno pozornost so namenili odpravljanju problemov in možnosti za nadaljnji napredek sodelovanja in odnosov v celoti. Z jugoslovanske strani so v današnjih pogovorih, kot poroča Tanjug, posredovali tudi mnenje, da so največje možnosti za razširitev sodelovanja v kmetijstvu, industriji, izmenjavi tehnoloških znanj, skupnem nastopanju na tržiščih tretjih držav ter na področju financ in socialne politike.
vanskimi osebnostimi, ki so danes trajali nad 10 ur, so bili odprti in prijateljski, potekali pa so v intenzivnem iskanju rešitev za odpravljanje trenutnih težav v ekonomskih odno-sih in v iskanju novih oblik sodelovanja», je na nocojšnji tiskovni konferenci v Beogradu izjavil predsednik izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Francois Ortoli. Dodal je, da so v pogovorih skušali ugotoviti probleme, težave in možne rešitve.
V. B.
Tito sprejel Sindermanna
Pred zaključkom uradnega obiska si je vzhodnonemški premier ogledal Ljubljano
LJUBLJANA, 13. - Predsednik republike Josip Broz Tito je danes na Brdu pri Kranju sprejel predsednika ministrskega sveta Nemške demokratične republike Horsta Sin-| dermanna. Z njim se je zadržal v
aktualnih vprašanjih iz mednarodnih odnosov ter o dosedanjem sodelovanju med državama in o nadaljnjem razvoju stikov med Jugoslavijo in Vzhodno Nemčijo. Vzhodnonemški premier je dopoldne obiskal tovarno Iskra v Kranju in nato še Ljubljano, kjer se je pogovarjal s predsednikom izvršnega sveta Slovenije Andrejem Marincem. Proti večeru je Horst Sin-dermann končal uradni obisk v Jugoslaviji in odpotoval z ljubljanskega letališča. Tu so mu pripravili slovesnost ob odhodu z vojaškimi častmi, od njega pa se je poslovil njegov gostitelj, predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič s sodelavci.
Vzhodnonemški premier je iz Ljubljane odpotoval na Krk, kjer bo do nedelje ostal na oddihu.
«Moji pogovori z visokimi jugoslo- daljšem prijateljskem pogovoru o
LIZBONA, 13. — Portugalski predsednik Costa Gomes je odpotoval na tridnevni uradni obisk v Romunijo. Gomes, ki vodi številno delegacijo, bo v Bukarešti podpisal vrsto pomembnih sporazumov med obema državama.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SINOČI SE JE V TRSTU IN NA PODEŽELJU KONČALA VOLILNA KAMPANJA
JUTRI IN V PONEDELJEK BO 240 TISOČ VOLIVCEV ODLOČALO 0 POKRAJINSKI IN OBČINSKIH UPRAVAH
Štoka o boju za globalno zaščito ob podpori matičnega naroda, Brezigar (SS) pa o zaščiti slovenske zemlje — Na zaključnem zborovanju KRI so med drugimi govorili Cuffaro, Kobal, Costa in Miccoli — Volk (PSI) o nujnem novem razmerju sil — Miloš Budin (KPI): «Lista KD v Zgoniku bo poražena » —
Coloni in polemike o Fanfanijevi izjavi
Slovenska skupnost je včeraj zaključila volilno kampanjo s shodi v Nabrežini, Zgoniku in Velikem Rep-nu, na katerih so govorili deželni tajnik SS Štoka, pokrajinski tajnik Dolhar, devinsko - nabrežinski župan Legiša, kandidat za pokrajinske in občinske volitve v Nabrežini Brezigar in nosilca liste za občinske volitve v Nabrežini Terčon in v Zgoniku Rebula.
Deželni tajnik SS dr. Drago Štoka je na sinočnjem zborovanju v Jam-Ijah in Repentabru ponovno poudaril važnost prvega deželnega kongresa SS, govoril o perspektivah bodočega dela v deželi Furlaniji - Julijski krajini ter izrazil prepričanje, da bo SS izšla iz tega kongresa okrepljena tako organizacijsko kot politično. Dr. Štoka je poudaril nujnost globalne zaščite Slovencev v I-taliji v duhu republiške ustave in deželnega statuta Furlanije - Julijske krajine. Če hočemo doseči globalno zaščito, je nadaljeval, pa moramo Slovenci vseh prepričanj u-stvariti tako ozračje, v katerem ne bo prostora za medsebojne razprtije in nestrpnosti. V raznolikosti moramo iskati skupno pot prijateljstva in globalne zaščite naših pravic. V tem boju nam mora biti matična domovina po svojih močeh in pristojnosti kar najbolj blizu, v smislu objektivnih hotenj :. idealnih smernic, ki so ustvarile in morajo še bolj poglobiti naš enotni narodni prostor.
V	Nabrežini je kandidat za občinske in pokrajinske volitve Bojan Brezigar govoril o boju SS za zaščito slovenske zemlje. Poudaril je, da je na obzorju vrsta pobud, s katerimi hočejo oblasti razlaščati našo zemljo in da je dosleden boj proti tem pobudam osrednja točka programa, s katerim se Slovenska skupnost predstavlja svojim volivcem. Tu gre predvsem za zakon o kraških rezervatih in za zaščito Krasa. Brezigar je poudaril, da lahko ščiti Kras le Kraševec, zato pa potrebuje primernih sredstev. Zato naj deželna uprava raje poskrbi za finančna sredstva za finansiranje zadružnih pobud, kajti le s takimi pobudami bi lahko zagotovili naravni razvoj kraških tradicionalnih dejavnosti. Brezigar je nadalje naglasil pomen, ki ga imajo pri tem občinske uprave, ki lahko z regulacijskimi načrti usmerjajo razvoj občinskega področja. Dejal je, da novi načrt devinsko - na-brežinske občine nakazuje nove zanimive prijeme in Slovenska skupnost namerava predlagati podobne variante tudi v drugih občinah, predvsem v zgoniški, da bi se ne spreminjala več narodnostna sestava prebivalstva kraških vasi.
Enotna napredna lista za repenta-brsko občino je včeraj zaključila svoja volilna zborovanja s shodi pri Fernetičih, na Colu in na Repentabru. Občinski svetovalec Pavel Colja je poudaril, da gre pač za u-pravne volitve in ne smemo delati demagoških političnih špekulacij. Napredna lista je v prejšnji mandatni dobi jasno dokazala, da je na strani domačih interesov. Vedno je dosledno sledila občinski problematiki še od leta 1971. Colja je poudaril, da je napredna lista na širših sestankih po vaseh predstavila svoj program brez polemik, ker smo končno vsi sinovi iste matere, imamo iste probleme, vendar se napredna lista v nečem bistveno loči od Slovenske skupnosti. Zanima se tudi za politični premik v državi, ker meni. da se bo le z napredkom družbe lahko dejansko uresničila naša narodna problematika.
KPI je imela zaključno zborovanje pri Sv. Jakobu, na katerem je po uvodnih besedah sen. Vidalija. deželni tajnik Cuffaro izhajal iz vsedržavnega položaja in Fanfanijeve sle po oblasti. Nato pa je prešel na krajevni položaj in ugotovil, da so si demokristjani pogosto slični, kadar gre za obrambo oblasti in za zaščito stranke kot celote. To je pri nas primer tajnika Rinaldija, ki ga je razburila tako številna in kvalificirana podpora vidnih kulturnih osebnosti komunistični partiji. Vendar je antikomunizma konec in je treba Italijo spremeniti, zato pa je potreben nov politični odnos sil.
V	slovenščini je Kobal ugotovil: «Naši očetje so nam predali ideal svobode in mi ga moramo nositi naprej». Kobal je nato govoril o položaju mladih delavcev, študentov in zaključil s polemiko okrog zadnjega Fanfanijevega napada na našo deželo in njeno mednarodno vlogo ter zlasti na mednarodno konferenco o manjšinah. Ugotovil je, da je krajevna KD proti vsemu temu sicer medlo protestirala, dosegla pa ni ničesar in se je konferenca končala, slovenska narodnostna skupnost pa ne uživa tistih sadov, ki si jih je od te pobude pričakovala.
Mladi volivec Costa je obravnaval predvsem nujnost demokratičnega pre-okreta v šoli, univerzitetni prof. Miccoli pa je ugotovil, da je bila v Italiji trideset let res svoboda, kot to razglaša volilni lepak KD, da pa se je za to svobodo moral delavski razred trdo boriti in da je tudi v tem razdobju plačal težak krvni davek.
Včeraj je Napredna lista priredila zadnje shode v zgoniški občini.
Govornika Miloš Budin in Janko Gruden sta še enkrat poudarila veliko važnost letošnjih volitev, spričo kritičnega gospodarskega, političnega in družbenega položaja, v katerem se nahaja država. Okrepiti je treba levico, zmanjšati pa se mora moč KD, ki nosi glavno krivdo za današnji položaj. Prav tako je za Slovence velikega pomena, da se o-meji moč sredinskih strank, saj se edino levica dosledno bori in potegu
nosti in jih dejansko ščiti tam, kjer je na upravi.
Regulacijski načrt zgoniške občine ščiti njeno narodnostno sestavo in naravno podobo, ker preprečuje špekulacije in dotok tujcev. Nevarnosti, kakršna je bila Delta, je dosedanja uprava preprečila, in tudi nova bo odločno udarila po vseh takih poskusih. Krščanska demokracija se je strumentalno predstavila na volitve, saj nima nikakršne možnosti za uspeh. Med novimi volilnimi u-pravičenci ni 60, ampak približno 120 domačinov, Slovencev (18-let-niki, priseljeni zaradi poroke in iz podobnih razlogov ter 19, 20 in 21-letniki, ki niso še volili na prejšnjih volitvah), za katere je odveč govoriti, da ne bodo dali svojega glasu Krščanski demokraciji.
KD je zaključila volilno kampanjo z zborovanjem na Trgu Goldoni, na katerem je posl. Belci ocenil za «nepravilno in nevarno» zahtevo po oši-bitvi KD, češ da ni alternative v sodelovanju demokratičnih strank. Zanetti je obravnaval ovrednotenje krajevnih uprav, Rinaldi pa politično stabilnost in nevarnost zmede, češ da je samo KD stabilni in demokratični vodič na poti razvoja Trsta, kot mesta miru, «italijanskega mesta, ki je v službi Evrope».
V Miljah je deželni odbornik Coloni govoril o vlogi Trsta kot.dežele-mostu in podčrtal pozitivne zaključke mednarodne konference o manjšinah, s katero se je pričelo sodelovanje z Italijani Istre in Reke. Coloni je izjavil, da so brez osnove polemike okrog Fanfanijeve izjave. Trdil je, da je dežela vedno delovala v sodelovanju s predsedstvom vlade in zunanjim ministrstvom, kot je «to večkrat potrdil posl. Aldo Moro».
Za socialdemokrate pa so na Trgu Goldoni zaključili volilno kampanjo pripadniki mladinskega gibanja Can-delli, Cividin, Di Piazza, Lucio in Bena Valenta, ki so govorili d novi podobi stranke, ki naj uresniči vse obveze leve sredine.
PSI proti namestitvi zapora za mladoletne
V zvezi z izjavami generalnega državnega pravdnika Pontrellija o potrebi namestitve zapora za mladoletne v Padričah sta PSI in mladinska federacija PSf. objavila noto, v kateri obsojata namero. Namestitev takega zapora, represivne in zastarele ustanove, je rečeno v noti, ne rešuje vprašanja mladinskega kriminala, temveč ga še stopnjuje ter onemogoča mladoletnim
prestopnikom normalno vključitev v družbo. Vsi socialisti so mnenja, da je treba to vprašanje reševati v okviru organske reforme, ki mora sloneti na regionalizaciji službe socialne oskrbe ter koreniti spremembi sedanje zakonodaje.
Zapor za mladoletne v Padričah pa bi obenem hudo oškodoval krajevno slovensko prebivalstvo, ugotavljajo socialisti ter izražajo vso podporo njegovemu boju za preprečitev načrtov pravosodnega ministrstva. Nadalje v noti PSI v celoti podpira zahtevo slovenskih prebivalcev po športnem in kulturnem centru.
Danes se v Zgoniku poročita IVICA KREŠEVIČ in
ERMINIO GULLI Mnogo sreče na novi življenjski poti jima želi PD Rdeča zvezda.
NA PROSEKU
Otvoritev pevske sobe v «Soščevi hiši»
Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela bo imel drevi v svojih društvenih prostorih v Soščevi hiši na Proseku skromno, a pomenljivo slovesnost. Ob prisotnosti predstavnikov naših širših in vseh krajevnih organizacij bodo slovesno odprli obnovljeno pevsko sobo.
Po novembrskem požaru, ki je uničil vrhnje prostore Soščeve hiše ter pevsko sobo, si je moral zbor poiskati zasilne prostore za svoje vaje. Prostore je dalo na razpolago proseško Gospodarsko društvo. Med tem časom so pevci pošteno zavihali rokave in popravili ter o-premili svojo sobo, ki jo bodo drevi, ob 20.30 uradno predali svojemu namenu.
SINOČI V GLEDALIŠČU VERDI
Zaključni koncert sezone z Beethovnovo 9. simfonijo
Spored je obsegal še Zbor jetnikov ilz «Fidelia» in «Leonora» št. 3, uvertura op. 72 - Dirigent George Alexander Albrecht
Sinoči se je v do kraja zasedenem gledališču Verdi zaključila spomladanska simfonična sezona s koncertom, ki je bil v celoti posvečen Beethovnu. Spored je obsegal v prvem delu Zbor jetnikov iz «Fidelia-» ter uverturo «Leonora-» št. 3, op. 72, v drugem delu pa 9. simfonijo op. 125 za soliste, zbor in orkester.
Koncert je predstavljal nedvomno lep zaključek kratke, toda v celoti vzeto dovolj kvalitetne sezone. Zanj pa gre zasluga v prvi vrsti dirigentu Georgu Alexandru Albrechtu, ki je v Trstu že poznan, saj je v lanski sezoni dirigiral v Verdiju Wa-gnerjevo opero «Somrak bogov». Pod njegovim vodstvom je orkester muziciral na izjemno visoki kvalitetni ravni, predvsem pa se je v celoti znal podrediti dirigentu, ki je z izredno natančnostjo interpretiral Beethovnovo čustveno glasbeno zasnovo, resno in nežno v svojem enovitem poteku v Zboru jetnikov iz «Fidelia» ter dramatično napeto v začetku in sproščeno v zaključku v uverturi «Leonora». Tudi zbor je mnogo prispeval k zelo učinkoviti izvedbi.
Slovita 9. simfonija, ki predstavlja višek ali bolje sintezo Beethovnovega simfoničnega ustvarjanja, je bila doživeto in blesteče interpreti-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiuniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiil
DOKUMENT SINDIKALNEGA VODSTVA ZA FURLANUOJULIJSKO KRAJINO
CGIL o dramatičnem stanju gospodarstva nase dežele
Sindikalna federatila naj organizira še pred poletjem enoten nastop za spremembo deželne gospodarske politike
Stanje gospodarskih dejavnosti v naši deželi ni prav nič rožnato, čeprav skušajo nekateri širiti optimistična upanja. To je osnovna trditev dokumenta, ki ga je deželno vodstvo CGIL za Furlanijo - Julijsko krajino sprejelo na seji v Tri-cesimu po poročilu deželnega tajnika Artura Calabrie.
Za našo deželo so značilni podatki, ki dokazujejo, da upada industrijska proizvodnja, da je kmetijstvo zašlo v slepo ulico, da je javna uprava ohromljena in mladina nima, v tem trenutku, delovnih perspektiv. Močno upada tudi raven zaposlenosti, ,saj je- veliko primerov odpuščanja iz službe, intenzivnejšega izkoriščanja in vzporednega zatekanja industrij k dopolnilni blagajni, s. krčen jem urnikov, se pravi proizvodnje. Dokaz za to je število 20 tisoč delavcev, ki so v tem trenutku v naši deželi doma in uživajo pod-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiimiiiiiitiimimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiHii
ZA POKRAJINSKE IN OBČINSKE VOLITVE
Kako glasujemo
Za volitve morajo volivci imeti 1 za volivca treba, da ga pospremijo pri sebi veljavni dokument (osebna ' samo do glasovalne kabine ali če
izkaznica, potni list, prepustnica, vozniško dovoljenje in podobno) s sliko ter volilno potrdilo, katerega jim je občina že dostavila na dom.
Na volišču bodo v tržaški občini prejeli samo glasovnico za volitve v pokrajinski svet, v vseh okoliških občinah pa poleg glasovnice za pokrajinski svet tudi glasovnico za izvolitev občinskega sveta.
KAKO GLASUJEMO
ZA POKRAJINO
Za pokrajino volimo tako, da prečrtamo znak stranke, za katero smo se odločili. Za pokrajino ne oddamo preferenčnega glasu, ker je ime kandidata že natisnjeno na vsaki glasovnici. Zato ne smemo ničesar drugega pripisati.
KAKO GLASUJEMO ZA
OBČINSKE SVETE DOLINSKE,
MILJSKE IN
DEVINSKO - NABREŽINSKE
OBČINE
Prečrtamo znak kandidatne liste, za katero smo se odločili. Poleg tega lahko oddamo tudi do štiri preferenčne glasove, tako da na prostem mestu napišemo priimek ali številke kandidatov, za katere želimo oddati preferenčni glas. Preferenčni glas lahko oddamo samo kandidatu iste stranke, za katero volimo. V nasprotnem primeru je glasovnica neveljavna.
KAKO VOLIMO V OBČINSKA
SVETA REPENTABRSKE IN
ZGONIŠKE OBČINE
Prečrtamo znak kandidatne liste, za katero smo se odločili. Lahko oddamo tudi preferenčni glas.
Znak, za katerega volite prečrtajte s svinčnikom, ki ga bo izročil predsednik volišča. Glasovnico nato zalepite, pri čemer je treba paziti, da jo ne pomažete. Glasovnico in svinčnik vrnite predsedniku volišča.
Zdravstvena služba za bolne volivce
Tržaško županstvo sporoča, da bodo pokrajinski in občinski zdravniki brezplačno izdajali zdravniška potrdila za tiste volivce, ki zaradi bolezni ali iz drugih razlogov ne morejo glasovati sami (slepci, paralitiki, invalidi, ipd.), še danes bodo potrdila izdajali v občinskih ambulantah od 8. do 9. ure. Hudo bolni lahko zaprosijo tudi za pregled na domu. Na
je za pravice naše narodnostne skup-1 potrdilu bo zdravnik zapisal, če je
mora tudi spremljevalec z bolnikom v kabino.
Danes bodo potrdila izdajali od 16. do 19. ure na sedežu zdravstvenega urada v Ul. Torino 8 in v občinskih ambulantah na Krasu za kraške volivce. jutn pa od 7. do 22. ure. Na razpolago za preglede na domu bodo tudi vsi občinski zdravniki. V ponedeljek na drugi dan volitev, bo ista služba delovala od 7. do 14. ure.
Prevozna služba za skrutinatorje
Za jutrišnje volitve je občina zagotovila vsem skrutinatorjem, ki bodo nameščeni na volilnih sedežih izven mesta, posebno prevozno službo. Odhod vozil iz Ul. Giustiniano (izpred liceja Dante) in Trga Monte Re na Opčinah bo danes ob 15. uri, jutri, v nedeljo, ob 5. uri in v ponedeljek ob 6. uri. Za povratek v mesto bodo skrutinatorji lahko telefonsko zaprosili za prevozno sredstvo neposredno na občini (tel. 37014).
Spremembe na progah Acegata za volitve
Ob priliki jutrišnjih in ponedeljkovih volitev bodo avtobusi občinske u-stanove ACEGAT začeli s prevozi bolj zgodaj. Spremembe bodo na naslednjih progah: št. 4 - odhod z Ober-dankovega trga ob 5.20; št. 5 - s Trga Perugino ob 5 30, iz Rojana ob 5.30: št. 9 - od Sv. Ivana ob 5.30, z Elizejskih poljan ob 5.30; št. 15 -s Trga Goldoni ob 5.40, s Trga Campo Marzio ob 5.30: št. 26 - izpred Rumene hiše ob 5.20, s Kjadina ob 5.30; št. 28 - z Borznega trga ob 5.40, s Kolonje ob 5.30; št. 30 - izpred železniške postaje ob 5.30. z Elizejskih poljan ob 5.35; št. 34 - od Sv. Ane ob 5.20, s Trga Stare mitnice ob 5.40: št. 35 - iz Lonjerja ob 5.30, z Oberdankovega trga ob 5.30; št. 36 - iz Grljana ob 5.30. iz Bar-kovelj ob 5.20; št. 37 - iz Rovt ob 5.40, s Trga Stare mitnice ob 5.20; št. 38 - izpred sanatorija ob 5.40. z Oberdankovega trga ob 5.20: št. 39 -z Opčin ob 5.20, iz Ul. Cicerone ob 5.20; št. 40 izpred železniške postaje ob 5.10, iz Doline ob 5.35.
Te spremembe bodo v nedeljo, medtem ko bo v ponedeljek začel voziti bolj zgodaj le avtobus na progi št. 36: iz Grljana bo odšel ob 6.30, iz Barkovelj pa ob 6.20.
pore iz dopolnilne blagajne.
CGIL meni, da je stanje sedaj nevzdržno in da se mora celotno delavsko gibanje takoj vključiti v širše nastope in vanje vključiti s svojo odgovornostjo tudi deželno vlado in politične oblasti.
CGIL predlaga v ta namen sklic, v najkrajšem času, zbora delavskih delegatov, ki naj ga vodi sindikalna federacija na deželni ravni. Obenem pa se mora sindikalno gibanje pripraviti na ostre bitke in v ta namen predlaga CGIL čimprejšnjo u-stanovitev vseh potrebnih sindikalnih organov, kot so sveti delavskih delegatov in področni- sindikalni odbori. Na te bo namreč padlo breme vodenja sindikalnega spopada, ki ga CGIL predvideva že v prvih poletnih mesecih, najkasneje do julija.
V	svojem dokumentu daje CGIL več konkretnih predlogov, ki naj bi jih sindikalna federacija osvojila v svoj program posegov. Ti naj ne bodo namreč samo v obrambo osebnih dohodkov, temveč predvsem za spremembo gospodarskega modela in deželne politike.
V	ta namen predlaga CGIL, naj dežela nemudoma — in s sodelovanjem sindikatov — pripravi načrt nujnih posegov na osnovi finančnih podpor, ki jih bo prejela na osnovi 50. člena deželnega statuta od rimske vlade.
Med prvenstvenimi cilji omenja CGIL gradbeno dejavnost, od katere so odvisne tudi druge industrijske dejavnosti. Nato kmetijstvo, kjer mora deželna vlada takoj uresničiti področne načrte za razvoj kmetijstva in predvideti najširše demokratično soupravljanje, reformo podjetij z državnim kapitalom, krepko o-krepitev vseh prevoznih struktur (pristanišč, železnic, avtocest) in v tem okviru tudi reformo pristaniške ustanove, ki naj postane enotna ter deželnega značaja.
VČERAJ NA DEBELEM RTIČU
Prijetno srečanje dveh osnovnih šol
Včeraj popoldne je bilo v počitniškem domu «Pohorje» na Debelem rtiču srečanje osnovne šole iz Bo-Ijunca in 4. razreda osnovne šole «Franjo Vrunč» iz Celja. Vsi 4. razredi te šole iz matične domovine se vsako leto mudijo ob obali za teden dni. Tu imajo poleg rednega pouka tudi plavalni tečaj, medtem ko imajo 5. razredi iste šole vsakoletni zimski smučarski tečaj.
Obmejno srečanje je organiziral odbor staršev iz Boljunca. Ob prihodu so otroci stekli v vodo, starši in učitelji obeh šol pa so utrjevali medsebojne prijateljske stike. Pod večer pa so priredili prisrčen program na prostem. Učenci iz Celja so prišli v skupini s harmoniko na čelu. Pionirček je pozdravil prijatelje iz Boljunca, ravnatelj te šole pa je razložil svojim malim nekaj zgodovine o zamejskih Slovencih. Povabil je starše, učitelje in učence iz Boljunca na obisk v Celje jeseni. Učenec iz Boljunca je podaril svojim kolegom iz matične domovine sliko učencev svoje šole. Sledil je prijeten program s harmoniko in petjem, katerega sta izvajali otroci obeh šol.
Za tako prijetno in pomembno srečanje gre vsekakor pohvala odboru staršev iz Boljunca, z upanjem, da ne bo to srečanje enkratno.
L. V.
javnokoristnega značaja in za reševanje morebitnih ponesrečencev v gorah. Helikopterja bo dala na razpolago družba «Elifriulia», in sicer hkrati s pilotoma, ki bosta stalno na razpolago na športnem letališču v Čedadu. Najemnina obeh helikopterjev (vrste «Agusta Bell») bo stala deželo približno 40 milijonov lir, in sicer za sezono od srede junija do konca decembra. Po ustrezni pogodbi bosta helikopterja v letošnjem letu opravila okrog 200 ur efektivnega letenja.
O Vodstvo ljudske knjižnice sporoča, da je zaradi ' zaprtja vhoda v Ul. Frausin 5, nov vhod v knjižnico v Ul. Paolo Veronese -2. Obenem sporoča, da so pred nedavnim obogatili knjižnico s številnimi novimi knjigami.
rana v vseh štirih stavkih, v katerih se glasbeno tkivo iz mračnosti boja proti sovražnim silam (Allegro) postopno razvije v trenutno razposajenost (Scherzo) in preko sprostitve v sanjski svet (Adagio) v odo človeškemu bratstvu in ljubezni na Schillerjevo besedilo «Oda radosti». (Mesto - Allegro assai). Orkester je blestel zlasti v sproščenih stavkih, ki izražajo veselje in elegičnost. Tu je prišla do lepe veljave njegova zvočna polnost, zlasti godal (violine in čeli) pa tudi trobil, pihal in tolkal, ki igrajo v tej mogočni kompoziciji pomembno vlogo. V zadnjem stavku so prišli do polne veljave tudi zbor in solisti (Maria de Francesca — sopran, Mirna Pecite — mezzosopran, Heribert Steimbach — tenor, George Fourié — bas).
Vsi izvajalci, zlasti pa dirigent, so poželi navdušen aplavz občinstva.
Openski dramski odsek v Povirju in Tomaju
Mladinski dramski odsek SPD Tabor z Opčin bo gostoval danes zvečer v Povirju in jutri popoldan v Tomaju s komedijo Jake Štoke «Laži zdravnika».
To bo prvi stik po dolgih letih zatišja, ko bodo openski igralci nastopili v matični domovini. Za obisk mlade dramske skupine vlada v teh dveh kraških vaseh veliko zanimanje
Predstava v Povirju bo drevi ob 20. uri, jutri v Tomaju pa ob 17. uri (po jugoslovanskem času).
Reška «Fratellanza» na «miljskem poletju»
V okviru turistično - kulturnih pobud miljske letoviščarske ustanove za «miljsko poletje» bosta v nedeljo, 22. junija, nastopila zbor in man dolinistična skupina «Fratellanza» italijanske skupnosti z Reke. Zbor bo vodil Dušan Marčelja, mandoline pa Mario Vlassich. Nastopili bodo tudi operni solisti Zorka Wolf, Marino Sfiligoi, Enzo Maccarone in Giorgio Surian.
C V okviru prizadevanj, da bi okrepila dejavnosti na Siciliji, je tržaška zavarovalnica Lloyd Adriatico razpisala časnikarski natečaj s članki na temo «Sicilija ’75». Časnikarji in publicisti se lahko udeležijo natečaja s članki na temo: «Sicilske osebnosti in njihov prispevek k ustvarjanju italijanskega kulturnega, umetnostnega, znanstvenega in političnega boga-.stva». Prva nagrada znaša 1.5 milijona. -ttr 4 | tej ji» slfidun^gtexilUP manjša priznanja. Natečaj se zaključi konec letošnjega avgusta.
DIUJGE VESTI NA OSMI STRANI
tiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiuiimimiiimiiiminiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiimiiJiiiiiiiiiiimiiuiitiiiiiimiiii
VČERAJ IN DANES V GLEDALIŠČU V UL. ANANIAN
Šesto glasbeno tekmovanje v priredbi ansambla Miramar
Nastopa nad dvesto tekmovalcev iz vse Italije in Jugoslavije
Tržaški ansambel «Miramar» prireja tudi letos tradicionalno tekmovanje za harmonikarje, pianiste, organiste in kitariste. Tekmovanje, ki prehaja v svojo šesto izvedbo, se je pričelo včeraj in se bo zaključilo danes, ob 18. uri s slavnostnim koncertom zmagovalcev v gledališču v Ul. Ananian 5.
Na letošnjem tekmovanju nastopa nad 200 tekmovalcev iz vseh krajev Italije in letos prvič tudi 'iz Jugoslavije, ki se bodo pomerili z obveznimi skladbami in skladbami, ki si jih sami izberejo. Tekmovalce bo ocenjevala posebna komisija, ki jo sestavljajo znana imena italijanskega glasbenega življenja, med njimi podravnatelj glasbene šole iz Verone Efrem Casagrande, docent za klavir na Akademiji sv. Cecilije Fausto di Cesare, svetovno znani harmonikar Gervasio Marcosignori, docent za klasično kitaro na glasbeni šoli v Trentu Cesare Lutzemberger, znani organist Antonio Tumulo ter profesorji glasbe Tulio Možina, Mojca šiškovič, Erminij Ambrozet, Emma-nuele in Euclide Spantaconi ter Guido Percacci.
V primerjavi s prejšnjimi izvedbami tekmovanja, je letòs narastlo število tekmovalcev za klavir. Nastopilo bo namreč 42 pianistov, kar 67 harmonikarjev ter več kitaristov in organistov, obenem pa bo nastopilo kar 14 ansamblov. Med temi bodo prvič nastopili v Trstu harmonikarski ansambli «Istra» iz Pulja pod vodstvom Mihoviliča, ansambel Glasbene matice iz Domžal pod vodstvom Majde Golob in «Fisharmony» iz Terama ter ansambel kitar «Riviera del Brenta» iz Mirana pri Benetkah. Najboljše tekmovalce bodo nagradili.
Danes pogreb Borisa Persoglie
Dežela nafame dva helikopterja
Deželna uprava je najela dva helikopterja za protipožarno nadzor-
Vest o nenadni, prerani, smrti časnikarja Borisa Persoglie je žalostno odjeknila posebno v krogih, kjer so Borisa poznali kot odličnega kronista. Persoglio bodo pokopali danes: pogrebni sprevod bo krenil ob 12.30 iz mrliške veže bolnišnice pri Magdaleni.
Ob 27-letnici tragične smrti znanega tržaškega jamarja Silvana Zulle, prireja jamarska skupina «Carle De-
stvo nad gozdovi, za razne službe beljak» jutri, 15. junija, ob 17.30
spominsko svečanost pred jamo pri Opčinah, v kateri se je Zulla ponesrečil in ki nosi po njem ime.
Vpisovanj« v občinske otroške vrtce od 26. do 28. junija
Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v občinske otroške vrtce za šolsko leto 1975/76, bodo morali kmalu opraviti to dolžnost. Vpisovanje, ki bo v posameznih otroških vrtcih po pristojnih okrožjih, bo namreč že konec tega meseca, točneje od 26. do 28.
V četrtek, 26. trn., bodo v vrtcih vpisovali otroke, ki bodo dopolnili peto leto do 31. decembra. Naslednji dan bo vpisovanje otrok, ki bodo do istega datuma dopolnili štiri leta. Za obe skupini bo vpisovanje od 14. do 16. ure. V soboto, 28. t.m., pa pridejo na vrsto še tisti otroci, ki bodo do 31. decembra dopolnili tri leta. Za te bo vpisovanje od 9. do 13. ure.
Vpisovanje otrok v vrtce ONAIRC
Vpisovanje otrok v otroške vrtce ustanove ONAIRC za šolsko leto 1975-76 se prične v ponedeljek, 23. junija in se zaključi v četrtek, 26. junija. Urnik vpisovanja bo od 14.30 do 15.30. Starši novovpisanih otrok bodo morali predložiti rojstni list, zdravniško potrdilo o cepljenju ter druge dokumente, ki bodo veljali kot prednostni rekviziti pri sprejemanju otrok. V dneh od 22. do 25. septembra bodo sprejemali potrditve junijskih vpisnin. Za sekcije otroških vrtcev z več kot 35 vpisanimi, bodo izdelali prednostne lestvice, ki bodo pravočasno objavljene.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Baletna šola
PRVI BALETNI NASTOP
17. uri v Kulturnem
Jutri, 15. junija, ob domu.
Spored:
I. DEL
BALETNA LEKCIJA
pedagoški prikaz študija posameznih razredov:
a)	ritmično-izrazni ples (šola Nade Križmančičeve)
b)	balet (šoli Nade Križmančičeve in Selme Micheluzzijeve) nastopa 63 učenk
II. DEL
Rossini - Respighi:
FANTASTIČNA PRODAJALNA
baletna enodejanka
koreografija in kostumi SELMA MICHELUZZIJEVA nastopa 43 učenk SELME MICHELUZZIJEVE
Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
VERDI
DANES, 14. junija, ob 18. uri bo zaključni koncert letošnje spomladanske simfonične sezone. Koncert, ki ga bo dirigiral Alexander Albrecht, bo posvečen izključno Beethovnu. Poleg zbora gledališča Verdi bo nastopil tudi kvartet solistov Marie de Francesce, Mime Pecile, Heriberta Steinbacha in Georgeja Fourieja. Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) so na razpolago preostale vstopnice.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica št. 72
obvešča člane, da je še nekaj prostih mest za štiridnevni izlet v Slovenijo, Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino. Odhod 18. junija ob 7. uri izpred sodne palače. Za prijave telefonirajte na 413-271 od 14. do 16. ure.
Izleti
S P D T priredi 22. junija ob priliki 10-letnice smrti pok. predsednika Zorka Jelinčiča avtobusni izlet v Podbrdo z vzponom na črno prst. Pri koči bo srečanje s planinci iz Slovenije in kratka priložnostna svečanost. Vpisovanje v Ul. Ceppa 9 pri ZSŠDI do 16. junija.
MLADINCI SPDT organizirajo 21. in 22. junija naslednjo turo: Tolmin — Razor planina (prenočevanje) in po transverzalni poti do čme prsti (hoja 8 ur). Zbirališče ob' 14. uri (21. t.m.) pred hotelom Krn v Tolminu.
SKUPINA bivših tržaških aktivistov OF priredi 29. junija izlet. Ogledali si bomo grobnico aktivistov OF in borcev usmrčenih na Urhu pri Ljubljani, nato taborišče v Begunjah na Gorenjskem, dolino Drage, rojstno hišo Prešerna v Vrbi. Vpisovanje od 16. junija do vključeno 23. t.m. v Ul. Montecchi 6, 3. nadstr.. soba št. 32 od 10. do 12. ure. Cena vožnje in kosila 7.500 lir. Kraj in uro odhoda bomo javili kasneje.
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 14. junija METOD
Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.55. — Dolžina dneva 15.40. — Luna vzide ob 9.32 in zatone ob 23.03.
Jutri, NEDELJA, 15. junija VID
VREME včeraj: Najvišja temperatura 24,4 stopinje, najnižja 17,9, ob 19. uri 23 stopinj, zračni tlak 1013,7 mb pada, veter 8 km na uro jugo-vzhodmk, vlaga 64-odstotna, nebo 3/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 13. junija 1975 so se v Trstu rodili štirje otroci, umrlo pa je 6 oseb.
UMRLI SO: 83-letna Elia Bullo vd. Antonini, 73-letna Consuelo Albertam, 52-letni Boris Persoglia, 86-letni Rodolfo Fontanot, 76-letni Francesco Co-rigliano, 62-letna Adina Liceni por. Monsacchi.
Kino
La Cappella Underground ob 19.00
in 21.30 «A qualcuno piace caldo» (1960). Marilyn Monroe, Jack Lemmon, Tony Curtis.
Ariston 16.30 «Aguirre, furore di Dio». Klaus Kinsky, Helene Rojo in Ruj Guerra. Barrai film.
Grattacielo 16.30 «Scene da un matrimonio». Liv Ullann in Bibi An-derssen.
Excelsior 16.00 «Gli scassinatori». J. P. Beimondo, Omar Sharif, Dyan Cannon, Robert Hossein.
Nazionale 15.45, 18.45, 21.45 «Quo vadiš?». Barrai film, v katerem nastopajo Robert Taylor, Deborah Kerr in Peter Ustinov.
Fenice 16.00 «Sole rosso». Charles Bronson, Ursula Andress, Alain De-lon. Barrai film.
Eden 16.30 «Grazie... nonna». Edwige F enech. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «L’ultimo treno della notte». Barrai film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Una ragione per vivere e una per morire». Bud Spencer.
Capito! 16.30 «Le rossignol et l'aio-nette». Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.45 «Il seme del tamarin-. do». Barvni film, v katerem igrata Omar Sharif in Julie Andrews.
Impero 16.30 «I tre avventurieri». A-lain Delon, L. Ventura, Serge Reg-
. giani.
Filodrammatico 16.30 «...Et mourir de desir». Alain Tissie in Karen 01-sèn. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Il giustiziere di mez--zogiorno». Franco Franchi. Barrai film.
Ideale 16.00 «Li chiamavano i 3 moschettieri invece erano 4». Tony Kendall, Ettore Manni, Stan Cooper. Barvni film.
Viitoriò Veneto 17.00 «I guappi». Fabio Testi, Franco Nero in Claudia Cardinale.
Abbazia 16.30 «Lo chiamavano Trinità». Terence Hill in Bud Spencer. Barvni film.
Radio 16.30 «Una 44 Magnum per l’ispettore Callaghan». Prepovedano mladini pod 14. letom.
Mignon 16.Ò0 «Il figlio di Gozzilla».
Astra 16.00 «Arrivano Joe e Marghe-rito». Keit Carradine in Tom Sche-rit. Barvni film.
Volta - Milje 17.00 «La freccia che uccide». Sun Koi in Liang Then. Barvni film.
Šolske vesti
V Prosvetnem domu na Opčinah
razstavljajo dijaki srednje šole «Srečko Kosovel» dela in naloge na temo «30. obletnica osvoboditve». Razstava je odprta danes od 18. do 21. ure, jutri od 10. do 13. in od 17. do 20. I ure.
Učiteljstvo in učenci šole pri Sv. Ani vabijo na razstavo ročnih del. ki bo v šolskih prostorih jutri, 22., 23. in 24. junija, od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Rossetti - Emili, Ul. Combi 19: Al Samaritane, Trg Ospedale 8; Tamaro - Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba št. 1; Alla Minerva (Grigolon), Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
OSMICA
Štefan Berdon — Domjo 35 (pri spomeniku), toči črno in belo vino. Pripeljeta avtobusa 23 in 40.
Mali oglasi
PRODAJAM skoraj novo barko «Bora Sportman», 8 m, 3 ležišča, 2 motorja Volvo Penta po 170 HP. Telefonirati na 228130.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226-165:	Opčine:	tel. 211-001;
Prosek: tel. 225-141; Božje polje -Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE; TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar	623,—
Funt šterling	1424,—
Švicarski frank	250,30
Francoski frank	155,80
Nemška marka	267,10
Avstrijski šiling	37,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,50
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM «SREČKO KOSOVEL»
Trst Ul. Ginnastica 72 - Campo S. Luigi 11, tel. 793167 - 722246
prireja
od 31. julija do 30. avgusta letos
TEČAJ
ZA POPRAVNE IZPITE
za dijake nižjih in višjih srednjih šol.
Vpisovanje vsak delovni dan od 9. do 12. in od 17. do 19. ure do vključno 26. junija.
PD LONJER - KATINARA
sklicuje v prostorih društva za četrtek, 19. junija, ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju
REDNI OBČNI ZBOR
Dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega predsedstva
2.	Poročila
3.	Diskusija
4.	Razrešnica staremu odboru
5.	Izvolitev novega odbora
6.	Razno
Vabimo članstvo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Namesto cvetja na grob pok. Jer' neju Štoki daruje Ivan Milič s Pr9j seka 5.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Za pevski zbor Vasilij Mirk so darovali: Boris Sosič 10.000, Mirko Štoka 5.000, Slavko Pirjevec 10.000, Ja0' ko Budin 10.000, Ivan Ban 5.000, Vojko Visintin 5.000, Ivan Čemjava 5.000-Bruno Rupel 10.000, Slavko Luxa 3 tisoč lir.
ZADNJI RAZGOVOR S SLOVENSKIMI UPRAVLJAVCI
Tržaška pokrajina, njene pristojnosti in možnosti razvijanja raznih pobud
Na vprašanja odgovarjajo: Lucijan Volk (PSI), Bojan Brezigar (Slovenska skupnost) in Boris Iskra (KPI)
Z današnjimi odgovori treh slovenskih kandidatov za izvolitev v pokrajinski svet zaključujemo razgovore s slovenskimi krajevnimi u-pravljavci štirih slovenskih občin in Milj.
Pokrajina je v italijanskem uprav-no-političnem ustroju vmesni člen z ne preveč jasnimi in z dokaj omejenimi pristojnostmi. Vloga občine v razdelitvi oblasti in odločanja je jasna in neizpodbitna, isto velja za deželo in za državo. Pokrajina pa je vmesni člen brez prave oblasti, ker se je vzporedno z novo demokratič-nejšo oblastjo izvoljenih organov o-hranil tudi centralistični sistem prefektur. Zato spadajo pod pokrajinske pristojnosti psihiatrične bolnišnice, nekaj cest in drugih javnih del, skrb za higieno in ekologijo ter nekatera bolj obrobna vprašanja. Zato je tudi že prišlo do zahtev, da pokrajine ukinejo, po drugi strani pa da jim predajo stvarne in širše upravne pristojnosti ter predvsem možnosti dejanskega političnega predstavništva ljudi njenega območja.
Tržaška pokrajina in njeni upravitelji so se zavedali objektivnih omejitev, v katerih delujejo in je bilo zato značilno, da je pokrajina izvedla več zanimivih pobud in globokih reform, kot je predvsem reforma psihiatrične bolnišnice, mednarodna konferenca o manjšinah, gradnja avtoporta pri Fernetičih in še kaj drugega. Okrog vseh teh pobud je že bilo mnogo polemik, ker se je že v pretekli poslovni dobi izkazal rob, preko katerega dosedanja koalicija ni bila sposobna iti. Klasičen primer za to je sklep, da se v pokrajinskem svetu še vedno ne sme govoriti slovensko. Upajmo, da bo z volitvami stanje spremenjeno.
Vseh volivcev v pokrajini je po u-radnih podatkih .242.372 in od tega 8.768 mladih volivcev. V pokrajinskem svetu je bilo do sedaj 24 pokrajinskih svetovalcev, sedaj pa jih bo 30, ker se je na zadnjem uradnem štetju prebivalstva izkazalo, da je Trst presegel dolgo pričakovano kvoto 300 tisoč prebivalcev. Do tega števila namreč predvideva zakon 24 svetovalcev, od 300 tisoč do milijona pa 30 pokrajinskih svetovalcev.
Že iz tega, čisto demografsko-arit-metičnega razloga, se bo število pokrajinskih svetovalcev posameznih strank spremenilo, istočasno pa bo prišlo tudi do nekaterih bistvenih premikov, ki jih za leto 1973, ko so bile deželne volitve, ponazarja naša tabela.
Za primerjavo še navedemo, da je bilo razmerje sil v dosedanjem pokrajinskem svetu naslednje: KD 3, PSI 1, PSDI 2, PRI 1, Slovenska skupnost 1, KPI 6, PLI 2 in MSI 3 — skupaj 24. Iz objavljene tabele tudi izhaja verjeten premik enega svetovalca od PSDI na PSI, saj za to zadostuje izguba le nekaj stotin glasov PSDI. V takem primeru bi imeli socialisti tri in socialdemokrati dva svetovalca.
Izredno zapleten pa je sistem določanja kandidatov, ki bodo izvoljeni v pokrajinski svet na kandidatnih listah posameznih strank. Za vse ostale volitve namreč velja sistem preferenčnih glasov in volivec poleg znaka stranke, za katero se je odločil, napiše še ime izbranega kandidata. Za pokrajinske volitye (in tudi za senat) pa je drugače jn je na glasovnici že natiskano ime kandidata odgovarjajočega volilnega okrožja, katerega je določila stranka.
Celotno področje pokrajine je razdeljeno na trideset volilnih okrožij, ki služijo izključno za določitev, kateri kandidat neke stranke bo izvoljen po načelu, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki ima v svojem okrožju najvišji odstotek glasov v primerjavi z kandidati drugih strank.
Do sedaj so imele stranke precej lahko delo, da so ugotovile, katera okrožja so «dobra» in katera so «slaba». Z novo razdelitvijo okrožij, s spremembami, do katerih je že prišlo in še zlasti z novimi volivci, pa je povsem gotovo «dobrih» okrožij bolj malo, pri vseh ostalih pa zadostujejo že rahle spremembe glasov, da ni več izvoljen kandidat, ki ga je določila stranka.
Tudi trem slovenskim kandidatom za izvolitev v pokrajinski svet, ki vsi kandidirajo v «perspektivnih» o-krožjih, vendar zaradi obrazloženega volilnega mehanizma z ne povsem zagotovljeno izvolitvijo, smo zastavili tri osnovna vprašanja: 1. Kakšen je po vašem mnenju osnovni problem pokrajine. 2. Kakšna je najvažnejša točka vašega volilnega programa. 3. S kakšno koalicijo, ali
na kakšen način, boste po volitvah reševali odprta vprašanja.
LUCIJAN VOLK
Kar se tiče pokrajinske uprave se mi zdi, da je najbolj bistveno vprašanje identifikacija nove vloge tega upravno - političnega telesa v spremenjenih in spreminjajočih se razmerah javnih ustanov. Spričo dežel-
ne ureditve in nastajanja gorskih skupnosti ob istočasnem obstoju nekaterih občinskih uprav, ki zaradi svoje majhnosti naravno ne morejo primerno zadovoljevati vse večje potrebe ljudi, ki jih upravljajo, je mnenje socialistov, da mora pokrajina prevzeti vlogo koordinatorja med temi ustanovami ter pobudnika za ureditev glavnih storitev, kot šo zdravstvena in socialna zaščita, javna prevozna služba, izkoriščanje prostega časa, kulturne storitve in sicer tako, da se razporedijo {»-trebne strukture po vsem ozemlju, da so čim bliže krajevnim potrebam. Ob očitnem namenu centralističnih krogov, da omejujejo avtonomijo krajevnih uprav s tem, da jim odrekajo finančna sredstva, je treba nujno doseči reformo krajevnih financ. Zato je ta zahteva mogoče najbolj bistvena v sicer obširnem programu, ki ga je socialistična stranka izdelala za volitve v pokrajinski svet: revalorizacija pokrajinske u-prave, ki se mora odraziti tudi v prevzemanju odločne politične pobude za preobrazbo zastarelega državnega ustroja od spodaj, kakor je res demokratično. Veliko važnost pripisujemo socialisti dejanski, «aktivni» zaščiti okolja, ki jo je treba izvajati predvsem z načrtom za razvoj kmetijstva, s podporo zlasti specializaciji in zadrugam in drugim tradicionalnim dejavnostim ter malim ali kmečkim turizmom. Temu primerno je treba seveda preustro-jiti odborništva in od njih odvisen tehnični in upravni aparat.
Pokrajina mora storiti tudi mnogo več za uvajanje odnosov vedno bolj iskrenega sodelovanja med tu živečima narodnostima, za kar je pogoj dejanska enakopravnost. Zato socialisti zahtevamo, da postane odbor, ki je priredil lansko mednarodno konferenco o manjšinah, stalni organ, ki naj njene zaključke popularizira in uresničuje. Poleg pritiska na Rim, da : ^ končno uzakoni globalna zaščita, pa mora novi pokrajinski svet imeti pogum, da s svojim sklepom omogoči temeljno pravico slovenskih svetovalcev, da o-pravljajo svoj mandat v materinem jeziku. Enake napore bo sicer treba vložiti tudi v tržaški in miljski občini, kjer še vedno ni formalno urejena ta pravica.
Po volitvah in na podlagi izražene ljudske volje bomo socialisti kot vedno iskali sodelovanje z vsemi demokratičnimi silami na podlagi sporazuma o programu, ne pa glede na abstraktne formule. Tudi možnost sodelovanja s Krščansko demokracijo bomo preverili ne na podlagi besed, ampak dejanskih obveznosti te stranke, ki sicer kaže v naših krajih, vsaj v izjavah, večjo odprtost tako glede našega gledanja na vprašanja socialnega napredka, kot tudi glede slovenske narodnostne skupnosti, čeprav so tudi v krajevni krščanski demokraciji še sile, ki ne dojemajo zrelosti nekaterih rešitev in jih zavirajo, kot je bil primer z dvojezičnimi smerokazi, za katere smo bili prisiljeni socialisti praktično se sami boriti za njihovo postavitev, z raznimi strankami vodilne koalicije. Koliko nam bo v prihodnji mandatni dobi uspelo uresničiti naš program, je seveda odvisno od politične moči, ki nam jo morejo dati le volivci.
BOJAN BREZIGAR
Dosedanje izkušnje z vlogo pokrajinske uprave kažejo, da so šli sklepi pokrajine prepogosto mimo občinskih uprav ali so bili celo v nasprotju z voljo in željami občinskih uprav, ki nekajkrat sploh niso znale, kaj je pokrajina sklenila. Primerov je več, med katerimi je najbolj žgoče vprašanje avtoporta pri Fernetičih. Mnenja smo, da bi morala pokrajinska uprava tesnejše sodelovati z občinskimi, kajti le tako je mogoče uresničiti skupne načrte in izbrati tiste pobude, ki ustrezajo obema krajevnima u-stanovama. To velja predvsem na področju urbanistike, kjer bi pokrajina s svojim tehničnim uradom lahko v marsičem pomagala občinam, s katerimi bi lahko pripravljala posege nadkrajevnega značaja in koristi. Med temi naj omenimo izgradnjo preproste mreže kmečko -turističnih poti in načrte za parkirne površine, da ne bodo nedeljski izletniki vdirali na njive in travnike.
Vsekakor je za Slovensko skupnost najvažnejša točka programa dokončna uveljavitev slovenščine v okviru pokrajinske uprave, tako v pokrajinskem svetu kot tudi v odnosih pokrajinske uprave do naših organizacij in do naših ljudi, ter, ne nazadnje, pri postavljanju dvojezičnih napisov, kjer le ti še manjkajo. Obenem pa želim še poudariti zahtevo Slovenske skupnosti, da se tržaška pokrajina, v mejah svoje pristojnosti na področju industrijskega in tehničnega pouka, zavzame za to, da se na višjem industrijskem zavodu Volta, ki sedaj deluje izključno v italijanskem jeziku, uvedejo vzporedni razredi s
						
RAZDELITEV SEDEŽEV V			TRŽAŠKEM POKRAJINSKEM			
SVETU	NA OSNOVI	IZIDOV DEŽELNIH			VOLITEV 1973	
	Veljavni glasovi		: sedeži + 2		= kvocient	
FORMULA	207 848				32	6.495	
					Sedež	Skupaj
LISTA	Glasovi	Kvocient		Sedeži	Ostanki	iz ost.	sedežev
KD	66.374	6.495	10	1.424	—	10
PRI	10.657	6.495	1	4.162	—	1
PSDI	11.391	6.495	1	4.896	1	2
PSI	17.241	6.495	2	4.251	—	2
PLI	13.834	6.495	2	844	—	2
SS	7.192	6.495	1	697	—	1
KPI	50.997	6.495	7	5.532	1	8
MIT	3.403	6.495	0	3.403	—	0
MSI	26.759	6.495	4	779		4
SKUPAJ 207.848			28		2	30
slovenskim učnim jezikom. Prepričani smo, da je to vprašanje bistvene važnosti, saj predvsem v zadnjih letih občutimo veliko potrebo po takem zavodu.
Predvsem želim poudariti, da bo Slovenska skupnost proučila možnost sklepanja raznih sporazumov na deželni ravni, kar pa še ne pomeni, da bo sporazum nujno vse-deželnega značaja. Vsekakor pa pri sklepanju sporazuma za tržaško pokrajinsko upravo ne bomo mogli mimo točk, ki so za nas nepremostljive. Tu mislim predvsem na naše odklonilno stališče do kraških rezervatov in na ureditev odnosov z repentabrsko občino v zvezi s tovornim postajališčem pri Fernetičih. Prepričan sem, da gre za vprašanji bistvene važnosti, pri katerih bi nesoglasje v stališčih predstavljalo hudo oviro za naše sodelovanje pri pokrajinski upravi.
BORIS ISKRA
Problemov, ki zadevajo odnos pokrajinske uprave do slovenskega prebivalstva na Tržaškem, je veliko, vendar naj omenim vsaj dva, ki se mi zdita osrednja. Predvsem uporaba slovenščine v organih pokrajinske uprave. Komunisti smo to predlagali s posebno resolucijo in zah-
VOLILNA KAMPANJA SE JE SINOČI ZAKLJUČILA
Socialisti zahtevajo jasno opredelitev o prijateljskih odnosih Gorice s Slovenijo
Na Oslavju sta program PSI obrazložila kandidata Marko Wal-tritsch jn Stefan Bukovec ■ Številna zborovanja KPI in PSI
Zaključno zborovanje KPI v Gorici z govorom Giuliana Pajette
levali, naj bo na sejah pokrajinskega sveta prisoten tolmač. Vemo, da so v novi sodobni dvorani pokrajinskega sveta nameščene naprave za simultano prevajanje in so torej «težave» samo političnega značaja. Znano je, da je naša resolucija bila zavrnjena in da so se stranke koalicije obrnile za nasvete v Rim.
Drugo pomembno vprašanje se mi zdi priznanje samoupravne avtonomije slovenski šoli. O tem smo glasovali sami. Rešitev tega problema je, glede na pokrajinsko razdelitev organov, ki jih za šolo predvidevajo pooblaščeni odloki in prisotnost javnih uprav v zbornih šolskih organih, še vedno aktualna.
Mislim, da bi pokrajina morala
(Nadaljevanje na 8. strani)
Volilna kampanja se je sinoči zaključila s številnimi zborovanji, ki so bila tako v mestu kot na podeželju. Vse stranke so se v zadnjem trenutku obrnile do volivcev in glavna tema zborovanj so bila krajevna vprašanja.
Socialisti so v teh dneh imeli več zborovanj, na katerih so obrazložili volivcem svoje programe. Tako zborovanje je bilo v četrtek zvečer v Oslavju, na pobudo krajevne sekcije PSI. Zborovanje je otvoril predsednik krajevne rajonske kon-zulte Marjan Sošol, programe socialistov za občino in pokrajino sta nato obrazložila kandidata Marko V/altritsch in dr. Štefan Bukovec.
Marko Waltritsch, ki tokrat kandidira v gpriški občinski svet, je prikazal glavne točke programa PSI za prihodnjo mandatno dobo. Poudaril je, da bo ena izmed najvažnejših točk prihodnjih petih let široka demokratična ustvarjalnost rajonskih konzult in drugih množičnih teles. Iz rajonskih konzult bo prihajala resnična volja prebivalstva in če bodo znali konzultorji pravilno tolmačiti to voljo in jo odločno predstavljati občini, bodo kon-zulte dobile važnejšo vlogo kot sam občinski svet. Prav zaradi tega ni KD hotela, da bi konzulte pričele delovati. Isto je treba povedati o konzulti za slovenska vprašanja, ki je bila ustanovljena na zahtevo PSI, župan pa je ni še nikdar sklical. Prav tako bo morala občinska uprava sodelovati s komaj usta-novijemmi šolskimi sveti, ki so še ena plat široko zasnovane demokracije.
Socialisti zahtevajo v svojem programu, je dejal Waltritsch, resnično priznanje pravic slovenskemu prebivalstvu v Gorici. Poleg tega zahtevajo odkrito sodelovanje s Slovenijo in Jugoslavijo, ki 'naj gre tudi na račun do sedaj vsestranskega sodelovanja z drugimi mesti in državami. Prva korist Gorice je v sodelovanju s Slovenijo, je dejal Waltritsch, ne pa z Venlojem, Celovcem, Prago ali Budimpešto. Prav tako bo morala občina prispevati svoj delež za nastope kulturnih skupin iz Slovenije v Gorici.
Waltritsch je tudi dejal, da bomo, kljub strankarskim raznolikostim, ko gre za skupna vprašanja nastopali enotno. Zato si ne more nihče, niti PSI, niti KPI, niti SS lastiti izključnega slovenskega zastopstva niti izključne zasluge za dosego e-nega ali drugega uspeha. Kritiziral pa je stališča SS, ki noče kljub vabilom PSI in KPI, v odbor Kraške gorske skupnosti, pri nas sklepa sporazume s KD in PSDI za vstop v odbor Briške gorske skupnosti. čeprav je navzven SS morda nekaj novega, nadaljuje na Goriškem sredinsko politiko nekdanje SDZ.
Kandidat za pokrajinski svet dr. Štefan Bukovec je nato prikazal razvoj političnih dogodkov v državi. KD se je prusmenla v desni center, hoče pridobiti zase fašistične in liberalne glasove, zato vodi desničarsko politiko, ki je ostro naperjena proti socialistom. Fanfani je nosilec te politike, sledijo pa mu mnogi veliki in mali prvaki KD. Demokristjanski monopol se lahko zlomi, je dejal Bukovec, samo s povečanjem glasov socialistov.
O Krajevnem programu za pokrajino je Bukovec dejal, da je za izvajanje demokratičnega programa potrebno novo razmerje sil s povečanjem števila socialističnih svetovalcev. PSI se zavzema za priznanje vseh pravic slovenski manjšini, za globalni zaščitni zakon, za samostojni slovenski šolski okraj. Istočasno hoče PSI nove odnose na gospodarskem področju, kajti gre za vprašanja, ki zanimajo tukajšnje slovenske in italijanske delovne
ljudi-	.
V Gorici pa so socialisti priredili sestanek z mladimi volivci. Gre za skupino neodvisnih socialistov, od katerih dva kandidirata na listi PSI. To sta študenta Bruno Podber-sig in Adriano Miotti. To sta voditelja nekajletnih srednješolskih akcij v Gorici. V živahni debati so mladi prikazali težnje, ki zanimajo mladino. Poleg omenjenih kandidatov je govoril tudi tajnik socialistične federacije Mario Del Ben, ki je dejal, da se mora mladina aktivno vključiti v politično delovanje, da bo lahko s svojo živahnostjo spremenila sedanje zastarele strukture.
Na Peči je bilo v četrtek zborovanje, na katerem sta govorila komunistična kandidata dr. Ivan Bratina in prof. Venko Devetak. Devetak je posvetil svoj govor vprašanjem sovodenjske občine in poudaril pomen skupnega nastopa komunistov in socialistov na listi Občinske enotnosti. Ugotovil je, da je to važno za razvoj demokratične družbe ter izrazil prepričanje, da se bodo volivci v sovodenjski občini usmerili v veliki večini k napredni in demokratični listi.
Ivan Bratina, ki kandidira v pokrajinski svet, pa je osvetlil sedanji politični položaj v državi. Ugotovil je, da je Italija zašla v veliko krizo, iz katere se bo rešila le s preokretom volivcev. Samo leva alternativa nam danes lahko zajamči boljši družbeni razvoj, je dejal Bratina. Ob zaključku je orisal komunistični program za pokrajinski svet ter poudaril prizadevnost KPI za rešitev vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Včeraj zvečer je bilo v Gorici na j Trgu Cesare Battisti zaključno zbo-irovanje KPI, na katerem so govo-
rili občinska kandidata Ace Mermo-Ija in odvetnik Nereo Baitelo ter član vsedržavnega vodstva KPI Giuliano Pajetta.
Mermolja je v slovenščini orisal program KPI za občinski svet. Največjo pozornost je govornik posvetil slovenski narodnostni skupnosti in v tej zvezi dejal, da program KPI posveča veliko pozornost naši manjšini, Poleg tega je Mermolja poudaril potrebo vsestranskih stikov med Gorico in Novo Gorico.
Vedno o delovanju v občinskem svetu je spregovoril dosedanji načelnik komunistične skupine na občini odv. Nereo Baitelo, ki je velik del svojega govora posvetil gori-škemu vodstvu KD, ki je še vedno ostalo na stališčih zaprtosti
Giavni govor na včerajšnjem zborovanju je imel Giuliano Pajetta. Podal je pregled sedanjega vsesplošnega stanja v državi ter s tem v zvezi ugotovil, da je prav KD glavni krivec za današnjo gospodarsko in moralno krizo. Ugotovil je, da dokler bodo na vladi ostali taki ljudje kot je Fanfani, Italiji se ne bodo odprle nove perspektive. Ozkost in nazadnjaštvo sedanjega glavnega tajništva KD se izraža tudi v Fanfani jevem- govoru, ki ga je imel prejšnji dan na televiziji. Med drugim je tajnik KD jasno opredelil svoje negativno stališče za napredne pobude, kot je bila o tržaški manjšinski konferenci. Zaradi tega, je nadaljeval Pajetta, je nujen množičen preokret volivcev na levo, če hočemo, da bo Italija prešla iz sedanje krize ter stopila v novo demokratično obdobje.
Protestna resolucija občinskega odbora ONAIRC
V torek se je v Doberdobu sestal občinski odbor ONAIRC, da bi ocenili sedanje stanje osebja v ten vrtcih. Kot smo že večkrat zapisali so vrtnarice in pomožno osebje o-klicali stavko v znak protesta proti ravnateljstvu ONAIRC, ker jim ni ugodilo določenim zahtevam. Predvsem so zahtevali povečanje pomožnega osebja (zaradi tega otroci v vrtcih ONAIRC niso dobivali o-poldanskega toplega obroka hrane). Poleg tega so vrtnarice zahtevale poenotenje plač skupno v vrtnari carni, ki so zaposlene v državnih vrtcih.
Člani občinskega odbora so ob zaključku sestanka sprejeli resolucijo, ki so jo poslali ravnateljstvu ONAIRC, deželi in goriški pokrajini, v kateri zahtevajo takojšnjo rešitev nastalega položaja. Poleg tega so zaprosili doberdobsko občino, če bi lahko posredovala pri pristojnih o-blasteh, da bi ugodili zahtevam vrtnaric in pomožnega osebja.
V Ben. Sloveniji PSDI napada z desne KD
Pred dnevi je izšla prva številka periodičnega glasila socialdemokratov iz Nadiških dolin in če-dadskega okraja «H Natisene». Že iz prvih člankov je razvidno kakšno vlogo bo igral časopis. Rodil se je za «obrambo italijanstva», ker jo po mnenju voditeljev te stranke
PD «OTON ŽUPANČIČ»
vabi na Pilošče v štandrež, kjer bo danes in jutri
SPOMLADANSKI
PRAZNIK
Danes pokušnja domačih štan-dreških vin, jutri popoldne mladinske tekme, zvečer pa danes in jutri ples. Odprt bo bifè.
krščanska demokracija opustila to vlogo, časopis nesramno napada pokrajinskega kandidata demokr-ščanske stranke Chiabudinija, češ da je podrepnik slovenskega klera in da je tudi on okužen od sla-vofilstva. Kaže, da so se voditelji socialdemokratske stranke prestrašili določene odprtosti krščanske demokracije, do katere je prišlo v zadnjem času v naših dolinah in da bodo poskušali zaustaviti razvoj dogodkov z metodami, ki spominjajo od vseli obsojen trikolorizem.
Ali se s temi metodami strinja deželni komite stranke? I. P.
• Ravnateljstvo državne knjižnice obvešča, da bodo od 23. junija dalje uvedli v uradih knjižnice poletni urnik. Knjižnica bo odprta od 9. do 14. ure ter od 16. do 19. ure.
PREJŠNJO SOBOTO
Proslava obletnice osvoboditve na gimnaziji • liceju v Sorici
Govor dr. Rafka Premrla in recilacije dijakov
Preteklo soboto dopoldne so dijaki slovenske gimnazije - liceja v Gorici priredili proslavo 30-letnice osvoboditve. Za to priliko so dijaki povabili prof. Rafka Premrla, da jim je predaval o tem pomembnem dogodku, ko je slovenski narod dokončno strl suženjske okove in si končno priboril toliko pričakovano svobodo. Predavatelj, ki je bil sam interniranec in sorodnik narodnega heroja Janka Premrla -Vojka, je na preprost 'način, toda živo in prepričevalno nanizal zgodovinske dogodke iz NOB in tudi svoja lastna doživetja. Profesorji in dijaki, ki so se polnoštevilno udeležili proslave, so z živim zanimanjem spremljali govornikova izvajanja ter ga ob koncu nagradili z burnim odobravanjem. Govornik je zaključil s toplim priporočilom naj si dijaki globoko vtisnejo v spomin doživetja njihovih očetov iz NOB ter jim priporočal naj ljubijo svoj jezik in ostanejo zvesti svoji zemlji, ker je to edina možnost da bo narod preživel in ostal na svoji zemlji.
Siedile so recitacije pesmi partizanskih pesnikov Kajuha, Levca
in Mateja Bora, ki so jih recitirali srednješolci Irena Prinčič, Mauro Dornik, Marko Marinčič, Goran Rustja in Albert Devetak.
Predavatelju in recitatorjem se je zahvalil ravnatelj prof, Tomažič, ki je ob tej priliki še enkrat poudaril težave, s katerimi se mora ubadati ta slovenska šola. Med drugim je omenil tesne in neprimerne prostore knjižnice, konferenčne sobe in pomanjkanja prostora za telovadnico. Realizacija teh in drugih problemov se vleče iz leta v leto in še ni videti njene dokončne izvedbe. Upamo in pričakujemo, da bo vsaj v prihodnjem šolskem letu prišlo do izvedbe minimalnega programa za slovenske srednje šole v Gorici, za katerega je med drugim predviden načrt novega šolskega centra na Livadi. Ob tej priliki je bila izražena tudi želja, da bi prihodnjič prišlo tudi do skupne zaključne šolske prireditve vseh treh naših srednjih šol v Gorici z bolj obširnim programom in v duhu tiste enotnosti, ki naj bi zajela vse naše ' šolstvo.
I.	M.
NA VČERAJŠNJI SEJI OBČINSKEGA IZVRŠNEGA SVETA
Občina Nova Gorka je uradno protestirala zaradi De Simonovih besed ob 30-letnici zmage
Dr. Vinko Mozetič in Jože Sušmelj sta goričkemu županu poslala protestno pismo
strpnosti. Vse to je v globokem nasprotju z izražanjem želje po dobrem sodelovanju.
S tem, ko izvršni svet izraža o-
zaradi poskusa izkrivljanja zgodovinskih dejstev in s tem kalitve dobrih odnosov in prijateljskega sodelovanja, hkrati izraža prepričanje, da bo demokratično in svobodoljubno misleče prebivalstvo z o-beh strani meje znalo samo oceniti postopek uradnih organov občine Gorica.»
Na zdravniškem uradu goriške občine v Ulici Mazzini 7 razdelujejo zdravniška potrdila tistim volivcem, ki potrebujejo pomoč druge osebe, da gredo do volišč. Zdravniški urad bo deloval po naslednjem urniku: danes, sobota:	od	15.	do	19.	ure;
jutri, nedelja:	od	6.	do	22.	ure:
v ponedeljek:	od	7.	do	14.	ure.
V Novi Gorici je bila včeraj redna seja občinskega izvršnega sveta.
Na njej so, med drugim sprejeli
tudi resolucijo, ki ogorčeno prole-	^	^ i/Vi3iU avCt	u-
stira proti proglasu ki Sa ie P^d- g0rgenje jn zaskrbljenost občanov pisal v imenu gonske obeme, župan Pasquale De Simone ob 30-let-nici osvoboditve.
Goriškemu županu sta zato predsednik izvršnega sveta dr. Vinko Mozetič in predsednik občinske skupščine Jože šušmelj poslala pismo naslednje vsebine:
«Spoštovani gospod župan.
Dovoljujeva se vam posredovati izjavo, ki jo je sprejel izvršni svet skupščine Nova Gorica v zvezi z vašim proglasom ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Zelo nam je žal, da prihaja do teh nesporazumov v sedanjem času, ko bi se morale vse poštene in napredne sile združiti v znamenju tistih vrednot, ki so pripeljale do. zmage in svobode pred 30. leti. Upava, da boste znali razumeti ogorčenje naših ljudi, ki jim ne more biti vsfeétio, dà še žalijo ideali partizanskega boja, ki so nekdaj tako tesno povezali poštene slovenske in italijanske ljudi v teh krajih.»
Sledi naslednji tekst izjave:
«Izvršni svet skupščine občine Nova Gorica je prejel več protestov občanov, ki so opozorili na letak sosednje občine Gorica s podpisom župana Pasquala De Simona. Letak je bil izdan maja letos pod naslovom «Občina Gorica 1945-1975 maj».
Izvršni svet skupščine občine Nova Gorica z ogorčenjem in obžalovanjem ugotavlja, da se v tem letaku ob 30-letnici zmage nad fašizmom na nedopusten način izkrivljajo zgodovinska dejstva o antifašističnem in osvobodilnem boju slovenskega, jugoslovanskega kot tudi italijanskega naroda.
Prav na idealih in tradicijah skupnega boja naprednih demokratičnih in antifašističnih sil obeh narodov je bilo mogoče v preteklih 30 letih zgraditi odnose dobrega sosedstva, medsebojnega zaupanja in vsestranskega sodelovanja v korist obeh dežel in še posebej prebivalstva na tem območju, kar vsemu pa je objavljeni letak prizadel hud u-darec. Nemogoče je vsebino letaka tolmačiti drugače kot žalitev vseh iskrenih antifašistov, poskus rehabilitacije zločinov fašizma in ponovnega razpihovanja narodnostne ne-
Danes v Pevmi pogreb Štefanije Dornik vd. Gravner
V Gradežu, kjer je bila na kratkem počitku, je včeraj zjutraj nenadoma umrla Štefanija Dornik vd. Gravner. Domačini v Pevmi. na O-slavju in v Štmavru, so jo predobro poznali, ker je bila dolgo vrsto let pismonoša v tem kraju in ker je vsak dan trkala na njih vrata in jim prinašala pisma, razglednice, telegrame, časopise z veselimi in žalostnimi novicami. Vozila se je po strmih štmavorskih in oslavskih klancih z motorčkom, ob vsakem vremenu, poleti in pozimi, tudi ko niso bile ceste tako lepo prevozne kot danes. Bila je prijateljica vsem, vsi so jo vsak dan nestrpno pričakovali.
Štefaniji Dornik, po rodu iz Šte-verjana, so nacisti moža Vladislava ubili med narodnoosvobodilno borbo. Sama je morala skrbeti za sina in hčerko in ju je lepo in dobro vzgojila. Sin Aldo dela v podgorski predilnici in je bil pred leti hudo poškodovan v prometni nesreči, hči Elda pa je učiteljica, že več let v Doberdobu, omožila se je v Štandrež in vsestransko deluje v
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHini
V ČETRTEK ZVEČER JE BILA SEJA KONZULTE
Podgorci zahtevajo razširitev meja področja svojega današnjega rajona
Samo nekateri člani konzulte so se poslužili slovenščine Šolsko poslopje mora biti popravljeno še to poletje
Člani rajonske konzulte v Pod-gori so se v četrtek zvečer sestali že v drugo. Na tej seji so nekateri člani govorili tudi v slovenskem jeziku, kot določa pravilnik. Na žalost pa se niso vsi slovenski člani konzulte poslužili te pravice in prav bi bilo, da bi bilo v bodoče drugače.
Sejo je otvoril predsednik Edi Maligoj, ki je prisotne {»zdravil v italijanščini in slovenščini ter obrazložil dnevni red. Prvi se je k besedi oglasil Ivan Bregant, ki zastopa v konzulti prosvetno društvo «Andrej Paglavec» in tudi bivše partizane. Bregant je govoril v slovenščini, nato je kar sam svoj poseg prevedel v italijanščino. Omenil je najprej vprašanje meja sedanjega podgorskega rajona, ki ne sovpadajo na jugozapadu z mejami nekdanje podgorske občine. Današnji regulacijski načrt veže domačine, da morajo graditi nove hiše izven Podgore. Zato bi bilo treba spre-meniti meje sedanjega rajona. Bregant je še dejal, da so bila številna
podgorska vprašanja v Gorici pozabljena, ker ni bilo, razen Andreja Paglavca takoj po vojni, domačega zastopnika v občinskem svetu. V Ločniku so medtem zgradili ljudska stanovanja, telovadnico, imajo plinsko napeljavo, Podgori pa so bile namenjene samo obljube.
V debato so nato posegli še številni drugi člani konzulte. Precej govora je bilo o šoli. Občina je namreč obljubila, da bo z 80 milijoni, ki jih ima na razpolago, popravila sedanje poslopje. Člani konzulte so to vzeli na znanje in zahtevali hitro popravilo stavbe, tako da ne bi jeseni morala otročad ostati doma, ko se bo pričelo šolsko leto. Govor je bil tudi o morebitni gradnji nove šole, vendarle pa so prisotni ugotovili da ne bo tako kmalu sredstev na razpolago v ta namen. Zato je bolje imeti staro, a popravljeno šolo. Precej govora je bilo tudi o mejah rajona in vsi so se strinjali, da bodo zahte-
vali, naj občinski svet spremeni meje podgorskega rajona in njegovo področje razširi na področje pri Ma-donnini. Med drugimi so govorili svetovalci Ivan Kovic od Slovenske skupnosti (na žalost se ni poslužil pravice govoriti v slovenščini), Mi-locco (PSI) in Gratton (KPI). Kon-zulta se bo spet sestala 10. julija.
naših prosvetnih in šolskih organizacijah.
Pred leu je «poštarca» iz Pevme šla v zasluženi pokoj in si je na levem bregu Soče, vendarle nedaleč od domače Pevme, zgradila hišo, kjer je hotela uživati sadove trdno zaslužene pokojnine.
Danes jo bodo pokopali na vaškem pokopališču V Pevmi, sredi ljudi, ki jih je poznala in spoštovala ter ljubila. Naj ji bo lahka domača zemlja, sinu Aldu in hčerki Eldi pa izraža naš list iskreno sožalje.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Macchie solari». M. Farmer in B. Primus. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.30—22.00 «Paolo Barca, maestro elementare praticamente nudista». R. Pozzetto in M. Noel. Barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 15.30 - 22.00 «Scene da un matrimonio». B. Andersson. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30—21.30 «Il lupo dei mari». C. Konors. Barrai film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Sesso in testa». P. Velasquez in O. Lionello. Barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan.
1 rzic
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Giubbe rosse». Barvni film.
PRINCIPE 18.00—22.00 «Sulle orme di Bruce Lee». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Nepoznani zaščitnik», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Od Ardenov do pekla», italijansko-francoski barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Močnejši kot mafija», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Milko Di Battista, Erika Valentinuzzi.
SMRTI- 83-letni upokojenec Antonio Plan, 62-letni upokojenec Giovanni Bregant, 73-letna 'gospodinja Francesca Nardin vd. Cumar, 72-letni obrtnik Giuseppe Trevisan, 71-letna gospodinja Rozalija Marvin vd. Stacul.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, U-lica Romana, tel. 40497.
Načelnici ženskega pevskega zbora «Oton Župančič» v štandrežu, izraža učiteljici Eldi Gravner por. Nanut, ob izgubi mame Štefanije Dornik vd. Gravner. Slovenska prosvetna zveza svoje iški eno sožalje.
Prosvetno društvo «Oton Župančič» v Štandrežu izraža načelnici društvenega ženskega zbora Eldi Gravner por. Nanut ob izgubi drage mame Štefanije iskreno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma preminila v 68 letu starosti naša nad vse skrbna in draga mama
ŠTEFANIJA DORNIK vd. GRAVNER
Ohranili jo bomo v najlepšem spominu. Pogreb bo danes, 14. junija, ob 17. uri iz cerkve v Pevmi na domače pokopališče.
Sin Aldo in hčerka Elda z družinama, sestre in drugo sorodstvo.
Gorica, 14. junija 1975
SOVJETSKO
PRED JUTRIŠNJIM PRVIM NASTOPOM
AMERIŠKI
VESOLJSKI
POLET
CAPE CANAVEEAL, 13. — Vodstvo NASA je dalo svoj pristanek na skupni sovjetsko - ameriški vesoljski polet, ki se bo začel 15. julija letos. Glasnik ustanove je rekel, da vsi «odnosi» oziroma vse službe, ki se nanašajo na polet, ustrezajo zahtevam in se vesoljski poskus lahk začne v roku, kot so predvidevali v ZDA. Z ameriške strani bodo poleteli 15. julija z o-porišča Kennedy na Cape Canave-ral z vesoljsko ladjo «apollo», na kateri bodo trije možje posadke. Posadko ameriške vesoljske ladje bodo sestavljali Thomas Stafford, Donald Slayton in Vanče Brand.
S sovjetske strani še ni bila objavljena posadka, pač pa iz Moskve poročajo, da sta kozmonavta ; Pjotr Klimuk in Vitalij Savastja- | nov po enodnevnem odmoru danes ponovno začela s svojimi poskusi na vesoljski ladji «saljut 4». Sovjetska kozmonavta sta poletela v vesolje 24. maja na vesoljski ladji «sojuz 18» in se nato preselila na «saljut 4».
v
trr- ■
p
V galeriji «Cartesius» bo do 22. t. m. razstavljal tržaški umetnik Livio Rosignano, ki je razobesil na ogled med drugim tudi gornjo tempero, ki ji je dal naslov «Requiem '75» in ki mu jo je navdihnil nedavni fašistični zločin v Milanu, ko je na asfaltu obležal mladi študent Varallo
Baletna učiteljica o šoli in programu
Nastopilo bo ksr S3 učenk obeh razredov baletne šole
Baletna šola, ki dela v sklopu Stalnega slovenskega gledališča v Trstu od letošnjega januarja (torej komaj dobrih pet mesecev — medtem pa so bile že zimske in j velikonočne počitnice ter razni cerkveni in državni prazniki), se mrzlično pripravlja na prvo javno prireditev, ki bo jutri popoldne ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. Program je kar bogat in mikaven. Mlade učenke se bodo predstn.vile v ritmično izraznih plesih, v baletu in, za zaključek, tudi v baletni enodejanki «Fantastična prodajalna». Vse to sta skrbno pripravili prizadevni učiteljici Selma Micheluzzi in Nada Križmančič. prva s 43. druga pa s 26 učenkami.
Želeli smo izvedeti kaj več o baletni šoli in o njenih prvih uspehih in smo se zato obrnili kar do najbolj «odgovornih». Ker Sel-
me Micheluzzi nismo mogli dobiti — saj veste, koliko je dela pred tako pomembnim nastopom in koliko je treba še vaj in zopet vaj (Selmo bomo zato posebej povprašali po zaključenem vrvem baletnem nastopu), smo «interoju-vali» drugo učiteljico Nado Križmančič, ki prihaja učit svoje u-čenke dvakrat, sedaj pred nastopom pa tudi trikrat ali štirikrat na teden iz Gorice
«Kaj bi nam lahko povedali pred jutrišnjim nastopom?»
«Da je bilo izredno malo časa in da smo se potrudili, kolikor smo pač zmogli. Šola je začela delovati komaj januarja.»
«Kje je potekalo vaše delo?»
«V Kulturnem domu. Tu so nam šli resnično na roko in uredili dvoranico v najvišjem nadstropju.»
Koliko pa so stare vaše učenke?»
«Najmlajša ima šest. najstarejša pa dvanajst let.»
itiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiiiipjiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiijiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiimiiiiuiiiii ■
OB TRIDESETLETNICI OSVOBODITVE
NA SLOVENSKIH ŠOLAH SE SLAVJA KAR VRSTIJO
Uspel literarno Prireditve na Katinari likovni natečaj pri Korošcih in drugod
Natečaj je razpisal dolinski protifašistični odbor in so se ga udeležili učenci vseh šol dolinske občine
Delitev bralnih značk ■ Pri Korošcih bogat spored - Prav tako v Nabrežini ter v Sesljanu ■ Otroci šempolajske šole šli na piknik
«In kaj ste jih učili?»
«Izbrala sem dve smeri: ritmično izrazni ples in klasični balet. Prvi daje možnost, da se otroci spoznajo z različnimi izrazi plesa, da lahko svoje misli izražajo v plesnih gibih in da tako od misli do misli ustvarjajo ples. Tako so nekako sami sebi koreografi, seveda za sedaj še pod mojim vodstvom, ker 'so pač na začetku študija. Te izrazne plese lahko vadimo ob različni spremljavi: z glasbo, šumi, gongi, udarci itd. Klasična smer je javnosti bolj znana, ker ]c pozna mogoče že s televizije, ali drugih baletnih nastopov.»
«Zakaj pa ste se odločili za ti dve smeri?»
Dolinski protifašistični odbor je ob 30-letnici osvoboditve razpisal nagradni likovno-literami natečaj na temo: «Dolinski občani v boju proti nacifašizmu in za socialni napredek», ki je doživel zares zadovoljiv uspeh.
Razpisu so se polnoštevilno odzvale vse šole s slovenskim učnim jezikom in dve z italijanskim, kar dokazuje, da so učitelji in profesorji na naših šolah pravilno doumeli pomen proslav in znali to posredovati tudi mladini, ki jim je zaupana. Tako se je z raznih šol nabralo veliko prispevkov, na splošno presenečenje pa se natečaja ni udeležil niti en študent srednjih šol, čeprav obiskuje naj-različne šole veliko študentov iz Brega in so nekateri prosvetno, športna in politično že precej angažirani. Škoda je v ton, ker bi prav prispevki srednješolcev mogli osvetliti marsikatero plat boja dolinskih občanov proti nacifašizmu, ker bi študentje z malenkostnim raziskovalnim delom dobili dovolj podatkov, ki bodo sicer utonili v pozabo. To je bil tudi namen razpisovalcev natečaja, ki pa zaradi brezbrižnosti študentov višjih srednjih šol ni uspel.
Z druge strani pa je toliko bolj razveseljiv podatek iz osnovnih šol in srednje šole iz Doline. Približno 350 ustvarjalcev (veliko del je bilo skupinskih) iz srednje šole «Simon Gregorčič» in osnovnih šol Doline, Boljunca, Boršta, Mačkolj, Peska, Žavelj in Domja-Ricmanj (slednja je s celodnevnim poukom), ter italijanskih iz Boljunca in Doline je skupno prispevalo 130 literarnih in 167 likovnih del, ki so bila večinoma na dobri ravni, če pomislimo na starostno dobo avtorjev. Nekateri so pokazali, da je na naših šolah dovolj talentov za tako ustvarjanje. Del teh prispevkov je bilo že objavljenih v Primorskem dnevniku, del pa v glasilu srednje šole iz Doline.
Likovni izdelki pa so bili razstavljeni v občinski telovadnici v Dolini in so imeli priliko si jih ogledati vsi, ki so obiskali zaključne šolske prireditve, ki so bile prav v telovadnici.
Komisiji, ki jih je imenoval protifašistični odbor, sta torej imeli polne roke dela, da sta izbrali iz take množice res najboljše prispevke. Literarno komisijo so sestavljali: Mirko Kapelj, Mario Čuk. Alenka Verč, Nataša Kalc in Boris Žafran. Likovno pa- Klavdij Palčič, Boris Zuljan, Stanko Škrinjar. Aldo Štefančič. Nerina Švab. Ker je bilo zelo težko določiti enoten kriterij za izdelke, ki so jih prispevali otroci različnih starosti, sta se komisiji odločili, da porazdelita enakovredne nagrade različnim stardst-nim razdobjem, tako, da so bili nagrajeni vsi najboljši različnih starostnih stopenj.
Za literarne prispevke so bili nagrajeni: a) Osnovne šole:
1.	razred: Damjana Romano (Do-mjo) in Milena Žerjal (Boršt).
2.	razred: Alenka Sancin (Do-mjo) in Martin Bubola (Žavlje).
3.	razred: Vilma Senica (Ric-manje),
4.	razred:	Gabrijela Scroccare
(Boršt), Eva Nevato (Ricmanje) ter Davorin Bandi (Mačkolje).
5.	razred: Dejan Kozina (Doli na), Elvis Hacin (Dolina) Antonella Bachi (Pesek). Marina Alberti (Boljunec), Damjan Purger (Ricmanje) in Barbara Mahorčič (Ricmanje),
b) Srednja šola: Saša Smotlak, Mojca Švab, Elena Štefančič, Danijela Cej in Ksenija Berdon (slednji dve za kolektivno delo). Lilijana Bandi, Lavra Pečenik, Moreno Gri-son. Geni Kozina, Klavdij Giaco-mini in Tatjana Štefančič.
Za likovne izdelke pa so bili ocenjeni kot naiboljši:
a) Osnovne šole: Niko Sancin in Izidor Sancin (Boljunec - I. r.), Damjan Marsetti (Boršt - I. r.) in Aleksander Ceretti (Domjo - n. r.).
Za skupinsko delo pa 2. razred šole v Dolini in 3. ter 4. razred šole v Ricmanjih. Iz 3 razreda pa še Rosana Abrami (Boršt) in Lilijana Uraech (žavlje), iz 4. razreda Elena
Kocjančič (Boljunec) in iz 5. An namaria Suber (Mačkolje).
b) srednja šola: Karmen Kosma, Mitja Zonta, Geni Kozina in Pavel Pavletič, za skupno delo pa Boris Salvi in Pierpaolo Guštini.
Nagrade je med prireditvijo, ki sta jo imeli 31. maja v občinski telovadnici v Dolini srednji šoli «Simon Gregorčič» in «Ivan Cankar», podelil dolinski župan Dušan Lovriha. Nagrajenci literalnega natečaja so prejeli knjižna darila, nagrajenci likovnega pa pripomočke za risanje. Vsi ostali udeleženci pa bodo dobili spominske diplome, ki jih bo po šolah razdelil protifašistični odbor.	K. V.
Dolga pot siamske mačke
Menda je ni živali, ki bi v letalu opravila pot, ki jo je opravila lepa siamska mačka. Neki ljubitelj živali iz Chicaga je lepo siamsko muco kupil v Londonu in jo vzel s seboj v letalo, da bi jo prepeljal čez Atlantik. Seveda ni mogel mačke nositi na kolenih, pač pa so jo dali v prtljažnik. Tu pa se je mačka «izgubila». Ko je namreč letalo pristalo na letališču v Chicagu, je niso mogli nikjer stakniti. Letalo pa tudi ne more občepeti na letališču zato ker mačke ni. Odkrili pa so jo dva dni pozneje, medtem pa je bilo letalo večkrat na poti. Tako se je mačka z letalom vrnila spet v London, iz Londona je letalo odletelo v Montreal v Kanado, odtod se je spet vrnilo v London in tu so mačko, končno, odkrili in jo z istim letalom prepeljali v Ch;cago. Letalo je sicer veliko, toda kdor letala pozna, se bo vendarle vprašal, kam se je mačka skrila, da je niso staknili in s čim se je ta čas hranila, kajti v letalu miši, verjetno, ni.
Svetoivansko prosvetno društvo «Slavko Škamperle» je v nedeljo, 8. junija pripravilo poučni izlet z ogledom že tisoč let stare Škofje Loke in orelepe Poljanske doline.
V dopoldanskih urah smo si po prihodu v Ljubljano najprej ogledali dva nova spomenika in sicer spomenik partizanskemu komandantu Francu Rozmanu - Stanetu na Titovi cesti in ogromno plastiko, delo kiparja Draga Tršarja na. Trgu Revolucije ki so ju odkrili v prvih dneh maja ob proslavah 30-letnice osvoboditve. Spomenik na Trgu Revolucije je zelo impozanten in zbuja veliko zanimanje.
Nadaljevali smo nato pot v Škofjo Loko. Do loškega gradu smo se potrudili po ozkih, značilno srednjeveških ulicah in preko starodavnega Kamnitega mostu. V grajskih prostorih smo si ogledali bogato muzejsko zbirko. Najbolj nas je zanimala zgodovina Loke in njenega gradu od nastanka 973. leta do današnjih dni. ki je nazorno prikazana v razstavljenih maketah, risbah, dokumentih, slikah in podobno. Zelo zanimive so tudi druge zbirke, predvsem Tavčarjeva soba. oddelki starega kmečkega orodja, raznih domačih obrti, umetnin, fresk in oddelek, posvečen narodnoosvobodilni borbi. Veliko zanimanje so zbudili modeli za peko značilnega škofjeloškega «malega kruhka», s katerim smo si potem v grajskem bifeju napolnili torbe. V mesto smo se vrnili po drugi strani in se sprehodili po sedaj obnovljenem Zgornjem trgu, kjer stojijo I značilne srednjevške stavbe, med
Šele dvajset dni je minilo od dneva, ko je šolo «Frana Milčinskega» obiskala skupina učencev in učiteljev iz Dola pri Hrastniku in že smo v sredo zvečer ponovno bili priča skrbno pripravljenemu nastopu učencev. To pot je bila na vrsti zaključna šolska prireditev povezana s podelitvijo bralnih značk Frana Milčinskega učencem, ki so v šolskem letu prebrali določeno število knjig. Ka-tinarska šola je prva uvedla bralne značke, in sicer junija 1972. leta.
Spored je bil pester in lepo izveden, nastopili pa so prav vsi u-čenci, od prvošolcev do tistih, ki bodo letos zapustili šolo.
Za dober začetek je zbor zapel pet otroških pesmi. Sledile so deklamacije prvčkov. Mamice, očetje, strici, tete, babice in dedje, ki so do zadnjega kotička napolnili katinarsko «gledališče», so pozorno in ganjeno sledili pesmicam. Veliko odobravanja so želi tudi učenci drugega razreda, ki so podali dve zborni deklamaciji: Nasvet in Počitnice.
Sledil je nastop učencev, ki so obiskovali glasbeni krožek. Od jeseni je namreč na katinarski šoli deloval — poleg telovadnega — tudi glasbeni krožek z dvema oddelkoma: za klavir in harmoniko. Nič čudnega torej, da so učenci hoteli pokazati, koliko so se naučili. In priznati jim moramo, da jih je vodja oddelka za klavir Jagoda Kjuder lepo pripravila na njihov «glasbeni krst».
Učenci tretjega razreda so nam prikazali prizorček, kako se otroci veselijo, ko nastopi zadnji dan pouka. Tisti, ki so med šolskim letom pridno in vestno delali, se počitnic veselijo: oni, ki so med letom «junaško prihajali v šolo brez domačih nalog ...» pa niso prav nič veseli, ker bodo morali
temi Romanova hiša.
Po kosilu je bilo na vrsti presenečenje. Prijatelj društva Vladimir Kenda nam je odprl svojo hišo in imeli smo priliko, da si ogledamo notranjost pritlične, nad 300 let stare hiše na Spodnjem trgu. Zatem smo odšli še čez slikovit. lesen most do kraja, kjer je označena višina, do koder je segala voda Sore Poljanščice, ko je ta septembra 1926 preplavila Škofjo Loko
Avtobus je potem zapeljal v Poljansko dolino. Na Visokem smo si ogledali dvorec, kjer je pisatelj Ivan Tavčar preživel svoja zadnja leta in tam napisal «Visoško kroniko». Občudovali smo še bronast kip pisatelja Tavčarja, ki ga je po naročilu pisateljevega sorodnika, živečega v Združenih državah, izdelal kipar Savinšek, ter si ogledali pisateljevo grobnico na robu gozda nasproti dvorca. Še kratek postanek v Poljanah, v Tavčarjevem rojstnem kraju, potem pa dalje proti Ži-rem. Kraj je znan zaradi stoletne tradicije v čevljarski obrti, ki se je v današnjih dneh razvila v industrijo, saj tudi pri nas poznamo odlične izdelke tovarne o-butve «Alpina».
Po ozki in ovinkasti poti smo se proti večeru mimo Logatca in Postojne vračali domov. Tudi ta izlet se je zaključil v splošno zadovoljstvo udeležencev, saj smo si ogledali nekaj zgodovinskih zanimivosti in si tako obogatili svoje obzorje. Le škoda, da je tu pa tam dež nekoliko ponagajal, kar pa ni motilo splošnega veselega razpoloženja.
delati poleti — če želijo v višji razred.
Prizorčku je sledila deklamacija «Kje smo mi doma». Nato so se predstavili mladi harmonikarji: najprej «novinci», otroci, ki so se letos začeli učiti, nato Barbara Saksida, ki se že več let ukvarja z glasbo.
V	preteklosti so se naši dedje radi oblačili v lepe narodne noše. Pravzaprav jim je noša bila prazična obleka. Da bi se ta lepi običaj ne izgubil, so učiteljice ka-tinarske šole poskrbele, da imajo osnovnošolski otroci štiri dekliške in štiri deške noše. Prvič so se štirje mladi pari predstavili javnosti ob priliki obiska kolegov iz Dola pri Hrastniku, vaščanom pa na procesiji na praznik sv. Trojice. Tokrat smo jih občudovali na odru, ko so nam predstavili prizorček Narodna noša.
Pa ne samo narodne noše, tudi domači kraji so našim otrokom zelo pri srcu. O tem smo se prepričali, ko smo poslušali zborno recitacijo učencev četrtega razreda.
Pesmicama o plačljivem zajčku in mladi srni je sledil prizorček o pridnih gozdnih palčkih, ki radi pomagajo ljudem. Prizorček so podajali učenci 5. razreda, katerim so priskočili na pomoč nekateri mlajši sošolci.
S tem je bil «šolski» program končan. Sledil je najbolj pričakovani del sporedar nastop gledališkega igralca Jožka Lukeša, ki je prišel nà Katinaro, da bi razdelil bralne značke. Vabilu se je rad odzval, še posebno, — kot je sam povedal — ker letošnja prireditev sovpada s 30. obletnico o-svoboditve. Da bi počastil spomin vseh, ki so žrtvovali življenje tudi za to, da se naši otroci učijo v materinem jeziku, je deklamiral pesem žrtve.
Ker pa je bilo slavje namenjeno našim najmlajšim, jim je prebral svojo igrico Škarje. Kakšen užitek jim je pripravil. Potem je pohvalil otroke, ki so si letos priborili bralno značko in jih imensko povabil na oder po zasluženo plačilo.
Bralnih značk seveda niso prejeli vsi učenci. Nagrajenih je bilo 19 otrok. Zlato značko je dobil učenec petega razreda Andrej Pregare, srebrno Igor Kakovič, Barbara Saksida in Morena Carbone, bronasto pa Fabij Tuljak, Aleksander Peteros, Elena Del Gobbo, Vasilij Pečar, David Gregor! in Tanja Gombač. David Čok in Elena Lorenzi pa sta dobila v dar knjigo.
Zadnji so stopili na oder Tatjana Lenardon, Massimo Viher, Marko Saksida, Damjan Glavina, Karlo Glavina, Viljem Lorenzi in Steljo Ciocchi, ki so dobili cicibanovo značko. Mala Tatjana je — poleg značke — dobila tudi knjižno nagrado, saj se je pri branju posebno izkazala: prebrala je dvanajst knjig, kar je za drugošolko zares veliko.
M.
Ko že govorimo o šolskih prireditvah, nadaljujmo s krajšim o-pisom zaključnih šolskih slavij pri Korošcih v Miljskih hribih, nato bomo stopili še v Sesljan in Nabrežino, končno še v Šempolaj.
V	torek zvečer so priredili lepo šolsko prireditev v dvorani «Božič Kolarič» v društveni gostilni pri Korošcih otroci šole s celodnevnim poukom iz žavelj in od Korošcev. Dvorana, ki prav zares ni tako majhna, je bila nabito polna staršev, sorodnikov in prijateljev otrok, pa tudi drugih vaščanov in ljudi iz sosednjih zaselkov. Prireditev sta začeli in občinstvo pozdravili učenki Tanja in Livija, ki sta nato spored tudi napovedovali.
Kot prvi je nastopil šolski pevski zborček od Korošcev, ki je zapel dve pesmi in sicer znano pesem «Bratovščina Sinjega galeba» ter še bolj popularno «Kekčevo pe-
sem». Nastopili so nato učenci i-talijanske osnovne šole od Korošcev, ki se po dve uri na teden učijo slovenščine in so v zelo lepi izgovarjavi podali pesmi «Naša muca», «Anka zaspanka» ter «Deček in sonce». Sledil je balet «Letni časi», ki so ga uprizorili učenci, mali šolarji, ki obiskujejo šolo v žavljah. Isti učenci so še zapeli «Pomladansko pesem», nakar je sledil prizorček «Petrček v šoli», ki so ga prav tako oni izvedli. Otroci od Korošcev pa so izvedli nekaj skečev in kratkih šaljivih točk.
Ves drugi del programa pa je bil posvečen 30. obletnici osvoboditve. Najprej so nastopili otroci od Korošcev s Kajuhovo «Slovensko pesmijo», nakar so zapeli pesem «Naša vojska», učenci žavelj-ske šole pa so zapeli «Pesem o domovini». V drugem delu sporeda so nastopili še šolarji iz Ric-manj in od Domja, ki so zelo dobro prikazali «partizanski miting», pa tudi nastopili s posebno telovadno točko. Na koncu programa so učenci vseh šol skupno zapeli pesem «Domovina naša je svobodna» ter še «Pionirsko himno».
V sredo zjutraj so imeli dve šolski prireditvi v Nabrežini in Sesljanu. Prva je bila v šolski telovadnici, druga pa v največji učilnici sesljanske šole.
Otroci nabrežinske šole so lepo uprizorili več prizorčkov, deklamacij in podali vrsto posameznih ali zbornih recitacij. Sledilo je tudi več otroških in narodnih pesmi. V Sesljanu, kjer se je zbralo zelo veliko staršev in vaščanov, da bi sledili zaključni šolski prireditvi svojih otrok, sta najprej spregovorili učenki Aleksandra Škrk in Veronika Logar, ki sta pozdravili občinstvo, nato pa začeli napovedovati pester in bo-M. M.
(Nadaljevanje na 8. strani)
«Najprej zato, ker naša šola še nima vseh potrebnih tehničnih pripomočkov. Razen tega pa sem se v tem kratkem času lahko bolje spoznala s svojimi učenkami in u-gotovila, katera plesna smer jim bolj odgovarja.»
«Kaj ste pripravili za jutrišnji nastop?»
«Ker govorim samo o svojih u-čenkah, bom povedala tudi samo o tistem delu programa, ki sem ga sama pripravila. V klasičnem baletu sem pripravila lažje tehnične vaje pri drogu z lažjim «a-dagio», v ritmično izraznih plesih pa «Improvizacijo» na glasbo prof. Milana Potočnika iz Ljubljane.»
«Ste s prvim šolskim letom delovanja šole zadovoljni?»
«Sem, upam, da bodo zadovoljni tudi starši in vsi, ki si bodo naš nastop ogledali. Naša šola i-ma po 'mojem ■ kljub ■ začetnim težavam pogoje, da se razvije v pravo baletno šolo, kot so druggd po svetu. Samo delo in razumevanje z vseh strani je še potrebno. Taka prava baletna šola bi seveda trajala osem let, v njej pa bi se poleg klasičnega baleta, ki bi bil glavni predmet, gojenke učile še ritmično izraznega plesa, karakternih ter stilnih plesov in seveda tudi folklore. V takšni šoli bi morala seveda vsaka učenka ali učenec obvladati vsaj osnovno znanje klavirja. Ko bi pa enkrat prišli že tako daleč, da bi lahko govorili o resnični baletni šoli, potem bi se seveda postavilo tudi vprašanje večjega števila učiteljev, kajti dve bi tega prav gotovo ne zmogli.»
«Kaj pa s svojimi učenkami ste zadovoljni?»
«Zelo sem zadovoljna in upam, da so tudi one z menoj, čeprav sem bila pri zadnjih vajah še močno utrujena in nervozna. Pa tudi starši so pokazali veliko zaupanja in razumevanja. Upam, da jih bo naš prvi nastop zadovoljil. To si od srca želim.»
iiiimiiiinimmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifmniJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiim
V OGNJENEM VRTINCU
Risbe Vladimir Herceg
Besedilo Ciril Calè
niuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiiiitiiiimiiiiiitiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiui
Svetoivančani v Škofji Loki
SOBOTA, 14. JUNIJA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna, znanost: Od ena do neskončnosti
12.55	Komični filmi: Nore glave
13.30	DNEVNIK
14.00	Odprta šola: Tedenska oddaja o vzgojnih problemih
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije
17.15	Program za najmlajše
17.40	Program za mladino Dirodorlando
18.30	Poljudna znanost: Monografije
18.55	Flavijev amfiteater ali Kolosej — dokumentarec
20.00	DNEVNIK
20.40	Volilna tribuna: Kako se voli
21.00	PUNTO E BASTA
Glasbena prireditev z Ginom Bramierijem in Sylvie Vartan. Nocoj se bo TV občinstvo poslovilo od simpatičnega Gina Bra-mierija in njegove pevke Sylvie Vartan, ki sta osem tednov zapored zabavala ob sobotah srvečer občinstvo. Posebno se je izkazal Gino Bramieri, ki zna v resnici biti duhovit, pa čeprav gre vedno za zeio lahek program. Nocoj mu bosta v programu pomagala še Sandra Mondaini in Raimondo Vianello. Mimo njih bo prišla obogatit spored Loretta Goggi
22.50	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
16.45	Avtomobilske dirke v Le Mansu v Franciji
19.30	Risani filmi: Dva gradova ter Alfa in omega
19.45	športni dnevnik
20.00	Profili povojnih italijanskih skladateljev SYLVANO BUSSOTTI
20.30	DNEVNIK
21.00	Kdo, kje, kdaj: GACOMO BELLA
Giacomo Bella je eden najbolj znanih futurističnih slikarjev. Rodil se je v Turinu pred 104 leti, umrl pa 1958 v Rimu. Giacomo Bella je eden tistih italijanskih likovnikov, ki so se v prvih dveh desetletjih našega stoletja, pa tudi še v tridesetih letih, iotevali vseh možnih pro blemov likovne ustvarjalnosti. Ni obiskoval akademij, pač pa je samouk. Prve svoje umotvore je ustvari, na zelo preprost način, vendar pa ne več v starem «klasičnem» stilu. Leta 1900 je odpotoval v Pariz, toda hkrati je priredil veliko razstavo v Rimu in razstavil predvsem portrete ali pa motive socialnega značaja. Njegov atelie je bil center za zbiranje vseh tistih tedanjih umetnikov, ki so dajali ton novim tokovom. Pri njem so se zbirali Marinetti in drugi, Bella pa je tudi med podpisniki manifesta iz 1910. leta. Njegova dela srečujemo v vseh največjih galerijah in muzejih na svet’
21.50	Raziskave agencije «O» — ZAMENJANI KOZAREC Scenarij je napisal Marc Simenon po delu Georgesa Simenona. Torrence je v turški kopeli in prav tedaj pride do nekega umora. Zaradi tega tudi njega osumijo zločina. Kmalu zatem pride na agencijo «O» znani kriminolog Dubois, ki je bil tudi sam priča umoru. Ponudi se. da bi pomagal Torrenceu Toda kaže. da se za Torrencea stvar kaj slabo plete, kajti znajde se na Korziki zaradi nekega čudnega naključja, ker je zamenjal čašo, v kateri je Emile pripravil mamilo za Duboisa...
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
11.45	Troje jubilejev — prenos iz Celja do približno 13.15
19.00	Obzornik
19.20 RAZBOJNIŠKE PRAVICE — nadaljevanka
Janošika sprejmejo v razbojniško druščino, v kateri veljajo kaj čudni zakoni. Njihovo «delo» je v glavnem ropanje in pobijanje. Zato pride, logično, do ispora med Janošikom in razbojniškim poglavarjem in Janošik premaga poglavarja razbojnikov in p.stam. sam vodja tolpe. In tedaj začne takoj uveljavljati nova pravila in nove odnose. Toda bivšega poglavarja ne likvidira, pač pa ga pošlje «v pokoj» z ustrezno odpravnino
20.10	Risanka
20.30 DNEVNIK
20.50	Tedenski zunanjepolitični komentar
21.00	KONCERT VOJAŠKIH ORKESTROV
Na sedmem festivalu vojaških orkestrov v Sarajevu so sodelo-. vali ngsledpji prtestfi;,, orkester francoske republike, orkester ZDA, orkester ZSSR, orkester jugoslovanskega vojnega letalstva, orkester jugoslovanske vojne mornarice ter orkester jugoslovanske garde. Vsak orkester je izvedel deset minut atraktivnega programa.
22.10	Evropsko prvenstvo v košarki
23.45	DNEVNIK
24.05 Kojak — serijski film
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.30	Otroški kotiček — TA NORI RISANI SVET
21.15	DNEVNIK
21.3C VZPON ČLOVEKA — V. nadaljevanje dokumentarne oddaje
22.30	ODPISANI — serijski film
23.10	KOŠARKA — prenos iz Beograda
TRST A	variete; 18.00 Pisana glasba:
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 20.40 Volilna tribuna - Kako se Poročila; 7.05 Jutranja glasba; glasuje?; 21.00 Rossinijeva «La 11.35 Iz tedenskih sporedov; 13.30 scala di seta».
Glasba po željah; 15.45 Oddaja	!l. PROGRAM
za avtomobiliste; 17.00 Program 7.30, 8.30.	13.30,	15.30. 19.30
za mladino: 18 15 Umetnost in Poročila: 7.40 Pevci lahke glasbe' prireditve; 18.30 Koncert: 19.10 8.40 Stare popevke; 9.35 Strnjena Liki iz naše preteklosti; 19.20 Or komedija: 10.35 Glasbeni variete' kester; 19.40 Pevska revija; 20.00 11.35 kolesa in motorji; 11.50 Zbo-Šport; 20.35 Teden v Italiji; 20.50 rovsko petje; 13.35 Poletna pa-Odskočna deska; 21.20 Elektron- rodija: 13.5Ò Kako in zakai?; 14.00 ski sintetizator: 21.30 Popevke. Plošče; 15.00 Francoski program;
KOPER	15.40 Valčki: 16.35 Gledališke no-
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00. vosti; 17.30 Posebna reportaža; 17.30, 18.30. 21.30 Poročila; 7.15 17.50 Kič; 19.10 Kitara in tambu-Jutranja glasba; 9.00 Folk gla- rica; 19.55 Plošče; 22.50 Glasba v sba; 10.00 Z nami je; 10.40 Ital. večeru, zbori; 11.30 Melodije; 12.00 Glasba	SLOVENIJA
po željah; 15.00 Ansambel «Roma- 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 16.00, gna folk»; 16.30 Z nami je; 16.50 20.00 Poročila; 7.50 Na današnji in 17.10 Poskočne; 17.45 Za prije- dan; 9.10 Glasbena matineja; ten konec tedna; 18.15 Primor- 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Plesni ska in njeni ljudje; 19.00 Vročih orkester: 11.15 Sedem dni na raslo kilovatov; 19.30 Zapojmo in diu; 12.00 Proslava obletnice L zaigrajmo; 20.00 Prenos RL; 20.30 2ieta Svobod; 13.30 Kmetijski na Glasbeni weekend; 23.00 Plesna sveti; 13.40 Ob bistrem potoku; glasba.	14.30 Priporočajo vam...; 15.10 S
NACIONALNI PROGRAM, pesmijo po Jugoslaviji; 16.45 «Vrti-7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Ijak»; 17.45 S knjižnega trga; 18.00 Poročila; 6.30 Glasba za dobro Akualnosti; 18.20 Gremo v kino; jutro; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in 19.05 Lahka glasba; 19.20 čustve-jaz; 10.10 Posebna reportaža; ni svet računalnika Rupreta; 20.40 11.10 Nemogoči intervjuji; 12.10 Ansambel Boruta Lesjaka; 20.50 Lahka glasba; 13.20 Preizkušajo Lahko noč, otroci!; 21.00 Radijski se diletanti; 14.05 Drugi zvok; radar: 22.00 Za prijetno razvedri-14.50 Srečanje z znanostjo; 15.10 lo; 22.30 Oddaja za naše izseljen-Oddaja za bolnike; 15.40 Veliki ce; 00.05 S pesmijo v novi teden.
Horoskop	, ' : ~
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Dobro se prepričajte o zvestobi onih, katerim hočete zaupati neko nalogo. Prijeten večer.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Borbenost vašega tekmeca bo okrepila tudi vas. Ne storite ničesar, kar ni po vaši Volji.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nove naloge vam bodo bolj prijale. Pazite, da ne storite napačnega koraka.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Imejte kar največje zaupanje vase, da bi zbudili najboljši videz. Potrebni ste počitka.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveliki napori bi škodili živčnemu sistemu. Važna odločitev za bodočnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Skušajte odpraviti odvečne stroške. Ne nasedajte lažnim govoricam.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Zahtevali bodo od vas izpolnitev neke težke naloge. Bodite bolj optimist.
ŠKORPIJON (od24.10. do22.U;) Pokažite smisel za kritičnost in ne spuščajte se v posle. Krotite ljubosumnost.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odločitev sodelavca vam ne bo všeč. Ljubezniva beseda rodi dober sad.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spori med osebami, ki jih vodite, zahtevajo energičnih ukrepov. Pomagajte prijatelju.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Organizacijska napaka, ki vas bo veliko stala. Bodite bolj diploma-tični.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše poklicne zamisli bodo deležne podpore. V čustvenih odnosih preti nevarnost.
'■H
ZDAJ TUDI PO RADIU
,Fej‘ in ,fuj‘
Angleški poslanci so pristali na prenos svojih znamenitih debat
OD NAŠEGA LONDONSKEGA DOPISNIKA
LONDON, junija — Znano je, da poslanci britanskega spodnjega doma v svojih debatah nikakor ne izbirajo besed, ko se ognjevito prerekajo o novih zakonih in političnih ter drugih odločitvah. Ce že drugega ne, vsaj medklici »fej« in »fuj« ter žvižgi ustvarjajo »nogometno vzdušje« med poslanskimi klopmi.
To »poslansko areno«, tarčo številnih anekdot, so do sedaj varovali mogočni zidovi tisočletnega parlamenta. Do sedaj, pravimo, kajti v ponedeljek, 9. junija, so britanske radijske družbe v spodnjem domu namestile svoje mikrofone. Notranjščina parlamenta je tako prvič v svoji zgodovini sprejela vase »čudesa« 20. stoletja. Po dolgoletni bitki za direktne radijske prenose poslanskih debat, v kateri je parlament trikrat zapovrstjo zmagal s svojim vetom, so se poslanci sedaj končno vdali: radijske družbe bodo smele za poskusno dobo enega meseca »živo« prenašati (vendar samo po radiu, nikakor ne po televiziji) njihove debate.
UVestminster se ni upiral
Večina Otočanov do sedaj še nikoli ni imela možnosti, da bi dejansko lahko neposredno poslušala debate svojih konservativnih, laburističnih in liberalnih poslancev. Čeprav je v večini evropskih parlamentov radijski prenos poslanskih debat že zdavnaj udoma čen (na Danskem počno to že več kot 4o let, nemški Bundestag pa že od leta 1953 dopušča, da sme njegove debate prenašati tudi televizija), se je Westminster do sedaj krčevito upiral »zvočnim«, kaj šele »slikovnim« prenosom.
Zagovorniki prenosov so vztrajno dokazovali, da bi radiotelevizijski prenos iz parlamenta v marsičem pomagal potem demokracije in približal poslance javnosti ter povečal zanimanje za politične odločitve. Nasprotniki pa so seveda trdili obratno, namreč, da ti prenosi bržkone ogrožajo demokracijo in rušijo »ne-formalnost in karakter parlamentarnih debat« in spre minjajo parlamentarne poslance v igralce, ki »nastopajo samo za galerijo« (resnična izjava, ki je v nedavni parlamentarni debati o tem vprašanju povzročila burno odobravanje). Dejstvo je, da je britanski parlament vedno ljubosumno zapiral vrata pred nosovi novinarjev, še do prejšnjega stoletja se je za zapahi znašel vsak novinar ah časopisni založnik, ki se je drznil objavljati — kaj šele komentirati — zapise o parlamentarnih debatah. Tovrstno poročanje je vrsto stoletij veljalo za »žalitev parlamenta«, ki jo je bilo moč sodno preganjati. Od 19. stoletja naprej pa se je parlament tako »posodobil«, da je začel izdajati za javnost biltene »Hansard«, dobesedno navajanje vseh razprav, ki jih vsak dan sproti zapisujejo »najhitrej ši stenografi v deželi«. In to počne britanski parla ment še danes. Takšno poročanje je eno, radio pa nekaj povsem drugega, so menili poslanci. Do sedaj
Kaj pa dolgčas?
Čeprav so na prvi dan »zgodovinskega trenutka«, ko je parlament končno odprl vrata tudi radijskim poročevalcem, Otočani vneto in napeto čepeli ob svojih radijskih sprejemnikih m poslušali najprej »čas za vprašanja« (»question time«, ko poslanci zastav Ijajo vprašanja članom vlade) ter ministrskega pred sednika Wilsona, ki je govoril o rezultatih nedavnega referenduma o članstvu v EGS, pa se producenti ra dijskih družb že sprašujejo, ali se morda niso prenaglili s prenosom poslanskih pogovorov. Ti' .utegnejo namreč po prvem navdušenju postati dolgočasno uspavajoči...
MITJA MERŠO.L
Nemir ob Atilovi liniji
V taboriščih grških beguncev na Cipru se mešata upanje in negotovost — Na severu vročega otoka si Turki grade lastno državo, del bodoče federacije
Punčki je bilo ime Harulla — Sreča. Ce njeno življenje zdaj ni srečno, se tega kot otrok ne zaveda. Skupaj z drugimi vrstniki je plesala v krogu in pela pesmico o vrnitvi v domačo vas in očetovo hišo. »Kaj je to?« je potem vprašala vzgojiteljica in pokazala zemljevid na tabli sredi šotora. »Ciper!« so odgovorili otroci. »In kazala vzgojiteljica nad rdečo črto, potegnjeno preko otoka, govorili otroci.
Ali bo mogoče premagati sovraštvo med ciprskimi Grki in Turki, ki ga je še poglobila lanska invazija, je vprašanje, ki si ga človek ne postavlja samo v otroškem vrtcu v taborišču Stavros. Na eni strani je gotovo, da je vojna še globlje zasekala ločnico, ki je že prej delila otok. Na drugi strani pa je značilno, da zdaj mnogi Grki trdijo, da bi se »bilo lahko sporazumeti s ciprskimi Turki, ne moremo pa se sporazumeti s turškimi okupatorji«.
Tem teže je najbrž premostiti ta psihološki prepad ljudem, ki so zbežali s severa pred turškimi četami, zlasti še tistim iz krajev, ki jih je preplavila turška vojska v prvem navalu, ko je še naletela na močnejši odpor ciprske vojske in ko so turški vojaki sejali teror, ki je kot blisk zanesel strah po vsem otoku, tako da so turške čete v drugi ofenzivi v glavnem zasedale prazne kraje. Ljudje so ob novici: »Turki gredo!« zbežali na vrat na nos z najnujnejšim, kar so lahko vzeli s seboj.
Tisoč teh ljudi zdaj , živi pod šotori v taborišču Stavros na robu Nikozije Naselje belih šotorov močno spo minja na palestinska taborišča v Jordaniji, Siriji ali Li banonu. Pozimi blato in mraz, poleti prah in vročina. Za najnujnejše — elektriko, otroško varstvo in zdravniško zdravstveno skrbstvo — je poskrbljeno. Drugače si vsakdo ureja življenje kot ve in zna.
»Mi smo izgubili vse in ne verjamem, da bomo lahko šli še kdaj nazaj,« ie rekla mlada ženska, ki je ob otrokovi posteljici v šotoru pripravljala kosilo. »Mi nismo imeli ne zemlje ne svoje hiše, zato nima smisla, da bi se vrača li,« je dodala v gladki angleščini. Študij arhitekture v Londonu je prekinila, ko se je poročila z mesarjem iz vasi blizu Morfuja »Mož bi rad odprl mesnico v Niko ziji, pa že več mesecev zaman čakamo na dovoljenje.«
Zaposlenih ]e ie kakih 20 % ljudi iz taborišča Drugi žive od podpore in večina jih še vedno upa. da se bodo vrnili Med begunci je vsaj polovica kmetov, ki se ne morejo odreči zemlji tako kot se me |
sar svoji mesnici. »Begunci upajo, da jim bo Makarios pomagal,« mi je rekel eden od sobesednikov v Nikoziji, »kar je zanj na eni strani podpora in zaupnica, na drugi strani pa tudi močan politični' pritisk.«
»Siti smo vsega, ker nimamo dela in vse dneve posedamo,« je rekel eden izmed mož, ki so sedeli pred lesenim bifejem in srebali Limonado. »Jaz sem imel avtobus in Sadovnjak v vasi Ajos Jeorjios (Sveti Jurij). Zaslužil sem 250 funtov na mesec, zdaj pa jih dobim 20 za vso 5-člansko družino. Ne vemo, kaj bo, radi bi šli domov, toda pravijo, da so Turki vse pobrali in naselili v naših hišah svoje ljudi. V vasi je ostalo samo nekaj starcev, tudi moj tast m tašča sta še vedno tam. Zvedeli smo, da sta živa in zdrava.«
»Vse je odvisno od sporazuma rned vladami — samo težko bo, ker Američani podnirajo Turke,« je dodal. »A če ne bo sporazuma, bomo morali začeti gverilsko vojno.«
Istega dne popoldne sem bil v vasi Ajos Jeorjios, kakih 5 km od Kirenije, ob severni ciprski obali. Z menoj sta bila dva turška spremljevalca. — »Vi novinarji ho-čete videti ravno tisto, kar je prepovedano,« mi je čisto prijazno rekel eden izmed njih — ustaviti pa se nismo smeli, ker nismo imeli posebnega dovolienja vojaških oblasti, ki ga izdajajo samo za nekatera mesta, za Kire nijo. Morfu in turški del Fa, magaste. V vasi Ajos Jeorji os zdaj žive Turki »Naši liu dje so od tod zbežali med spopadi leta 19fi3 v Kirenijo.« pravi turški spremljevalec »Zdaj so se vrnili — v bolj še hiše, kot so jih imeli prej.« Ta malo preprosta, a vendar resnična ugotovitev je drobec iz ciprske tragedije Leta 1963 so Turki be žali pred Grki v en’-'ave, kjer so enajst let živeli praktično odrezani od političnega in gospodarskega življenja države Leta 1971 pa so Grjci bežali pred Turki, ki hočejo zdaj zaščititi svojo skupnost na otoku s tem, da jim ustanavljajo lastno državo, ne glede na interese Grkov, ki so zbežali na jug.
Ajos Jeorjios leži le nekaj
kdo je zdaj tu?« je spet po-»Turki!« so spet v zboru od-
kilometrov daleč od kraja, kjer so se 20. julija lani izkrcale prve turške čete. Zdaj je na tem mestu spominsko pokopališče. V bližnjih vaseh je precej hiš porušenih ali požganih. Ob cesti še vedno leži nekaj očmelih ostankov grških tankov in oklepnih transporterjev. Med oljkami v nasadu tik ceste se prestopajo sem in tja turški vojaki v zelenih uniformah in s čeladami na glavah. Nedaleč od tam se v pomarančnem nasadu veje šibijo pod ne-obranim sadjem.
Na cestah ni videti veliko vojaštva, pač pa je ob cestah, pred poslopji in ob zaprtih stranskih poteh veliko stražarjev. V turškem delu Nikozije in v Kireniji patru Ijira turška vojaška policija. Vojakov ciprske turške vojske z volčjo glavo na rokavu je le malo Turški padalci v modrih baretkah srebajo kavo v kavarni. Vojaki na dopustu z velikimi torbami v rokah hodijo od trgovine do trgovine. Vse cene so v tur-’ škib funtih, sprejemajo pa tudi cinrske funte. Na trgu je živahno, videti je dobro založen, v trgovinah pa ni dosti prometa.
Cesta od Nikozije do Kire. nije, ki so jo lani razorali turški tanki, je na novo asfaltirana Hiše v vaseh blizu Nikozije so še kozave od granat in krogel. Polja blizu Nikozije so obdelana, potem vse manj. Računajo, da so v turškem delu lani obdelali nekaj več kot polovico vseh površin in obrali polovico lužnega sadja.
Cesta na grad Hilarion, od koder je čudovit razgled na Kirenijo in okolico, je zaprta z zapornico, pred katero stoji stražar. Na klancu, ki se spušča proti Kireniji, nas spremljajo na obeh straneh ceste pogoreli gozdovi, Kire-nija je videti prazna in zaspana živahneje je edino okrog pristanišča, kjer se na vodi zibljejo čolni in nekaj jaht. Veliko hotelov ■ je zaprtih. V enem. ki je, odpr^ smo se pogovarjali z mladim direktorjem, ki je prišel iz Istanbula. Pravi da je ho tel skoraj poln in da si obeta dobro sezono. Gosti so sami Turki in tudi za sezo no računajo predvsem na ci prske Turke, ki žive v tujini,
na svojce turških vojakov in turške turiste.
Vsi obcestni napisi in kažipoti so samo v turščini in angleščini, grščina je izginila. Od turških zastav je vse rde-če, ciprske ni nikjer niti ene. Na tem ozemlju .mata oblast »ciprska turška federalna država« in turška vojska. Ciprska turška država nima samo svojih institucij, svoje vojske, svojih poštnih znamk in svojih registrskih tablic, s katerimi so zdaj začeli avtomobilisti zamenjevati ciprske, marveč hoče ustvariti tudi svoj gospodarski prostor. »Nočemo več biti v podrejenem gospodarskem položaju, tako kot smo bili do lanskega leta, ko so se naši ljudje lahko zaposlili pri Grkih praktično samo kot navadna delovna sila,« pravi turški predstavnik za tisk v Nikoziji.
Turška ciprska država ima zato tudi svojo letalsko družbo z enim letalom, pomorsko družbo, ki še nima nobene ladje. Združenje turističnih podjetij, Petrolejsko družbo, Podjetje za izvoz južnega sadja, Podjetje za tobak in alkoholne pijače ... Direktorji vseh teh družb so Turki in če bi hoteli postaviti gospodarstvo na noge, bi jih morali »uvoziti« še veliko več. Ravno zato, ker so bili Turki doslej vedno izključeni iz gospodarskih tokov, jih je mnogo odšlo v tujino in na otoku na turški strani zdaj primanjkuje delovne sile nasploh — namesto 250.000 ljudi jih živi na zasedenem ozemlju zdaj le približno 120.00 — predvsem pa kvalificirane delovne sile in strokovnjakov. A tudi turški kmetje, ki so prišli z juga, se marsikje težko privajajo na novo okolje in na drugačno delo, kajti marsikateri. ki je prej gojil, recimo, cvetje, je zdaj dobil nasad pomaranč.
Toda ker je prebivalcev ma-lo, Turčija pa daje veliko finančno pomoč, so Turki prepričani, da se bodo polagoma postavili na lastne noge. Gotovo pa je, da bo gospodarstvo delalo le z močno omejeno zmogljivostjo, dokler se ne bodo vrnili tuji podjetniki, ki za zdaj ne kažejo tega namena in če ne -bodo Turki začeli množično naseljevati na severu svoje ljudi. Toda to bi praktično pomenilo dokončno razdelitev otoka in zdi se, da se Turčiin za kai takega za zdaj še noče odločiti.
ANDREJ NOVAK
ZAPLULA JE BARCICA ..
Le Figaro, Pariz
Kriza v Kolumbiji
Vojska preprečila udar proti predsedniku Lopezu Mi-chelsenu - Tretji val nemirov - Vladi se hudo majejo tla
Iz Bogote so sporočili, da so preprečili »subverzivni načrt« proti vladi predsednika Lopeza Michelsena, kolumbijska vojska pa da v celoti »nadzoruje položaj v državi«. Po novem valu resnih političnih nemirov, ki so zajeli Kolumbijo v zadnjih dneh pričakujejo, da bo predesdnik po vsej državi uvede] izredno stanje, čeprav Lopez Michelsen upa, da bodo krizo rešili po ustavni poti.
Po množičnih nemirih in demonstracijah sredi aprila letos, ko je bilo ubitih ali ranjenih 60 ljudi, je Lopez Michelsen drugič, obtožil ko lumbijsko levico, češ da kuje zaroto proti vladi. 2e takrat so bile oblasti primorane uvesti izredno stanje v Bogoti, Galiju in drugih večjih mestih, položaj v deželi pa se kljub temu nikakor ni zboljšal, ampak prej nas protno. V dobrem letu predsednikovanja sta Lopez Michelsen in njegova vlada levega centra preživela tri no tranje pretrese, vendar s čedalje številnejšimi obliži in z vedno manjšimi možnostmi, da bi uspela pomiriti nezadovoljne sloje prebivalstva in premostiti velike razlike v kolumbijski družbi.
Opazovalci v Bogoti so že neposredno po volitvah aprila lani napovedali, da se liberalna stranka novega predsednika ne bo dolgo obdrža la na oblasti, čeprav je bila zmaga na volitvah še' do kaj prepričljiva. Te napovedi so utemeljevali najprej s tem, da napovedane reforme ne bodo zadovoljile mdustrij-cev in veleposestnikov, še manj pa revnega kmečkega in delavskega življa. Z dru-
ge strani pa so konservativci v spodnji zbornici in senatu s tiho podporo Ljudske zveze (njen predsedniški kandidat Echeverri Mejia še vedno ni prebolel poraza na volitvah) in spretno taktiko dosegli, da so gromoglasne parlamentarne razprave o reformnih predlogih obtičale le pri besedah.
Proti koncu lanskega leta, ko je prvi val nemirov in protestov preplavil Kolum bijo (železničarji, bančni uslužbenci in prosvetni delavci so zahtevali za polovico višje plače). Je predsednik sicer napovedi!, da bo s pr vim paketom . reform izboljšal položaj revnih slojev prebivalstva.
V Bogoti so se v začetku leta lotili nekaterih protiinflacijskih ukrepov, predsednik Lopez Michelsen pa je poskušal dati zgled za splošno varčevanje v državi s tem, da je odškmil državne izdatke. V zagatnem gospodarskem položaju se je kmalu pokazala druga plat protiinflacijskih ukrepov saj se je brezposelnost strmo povečala, po nekaterih ocenah pa je v Kolumbiji sedaj brezposelna kar petina od šestih milijonov aktivnega prebival-
stva. Svoje Je prispeval tudi pohod draginje, visoka stop-nja inflacije in pa dejstvo, da obljubljene zemljiške reforme sploh še niso začeli uresničevati.
V kolumbijskem glavnem mestu je slišati glasove tako imenovanih »levičarskih agitatorjev,« da takšne družbe, kjer »ena desetina zbaše v svoje malhe polovico družbenega dohodka, 80 odstotkov prebivalcev pa tolče revščino,« ni mogoče spremeniti z bojazljivimi reformami, ki poleg tega ostanejo le na papirju. Z druge strani domači kritiki priznavajo predsedniku Lopezu Michelsenu, da se je Kolumbija v relativno kratkem obdobju postavila v prve vrste latinskoameriških držav, ki se zavzemajo za politično in gospodarsko samostojnost zelene celi. ne in da je Bogota na zunanjepolitičnem področju nedvomno požela vidne uspehe. Vendar pa ti uspehi vseeno ne morejo zgladiti kolumbijskih gospodarskih in političnih protislovij, ki so se zadnji čas nakopičila v tolikšni meri, da so napovedi o predsednikovem odhodu (ali pa padcu) čedalje manj pritajile.	AVGUST PUDGAR
Kupčija stoletja''
Številni snubci
Evropa je spet pokazala svojo slabost
Od našega pariškega dopisnika
PARIZ, junija. — Po navadi so kupčije z orožjem skrivnostne, »kupčija stoletja« pa je bila zelo javna odiose-ga začetka. Norveška, Danska, Nizozemska in~Belgija so že pred poldrugim letom jasno in glasno dale vede-~t:, da iščejo zamenjavo za zastarele starfighterje. Julija lani so se povezale med seboj^~ustanovile konzorcfj, katerega_ bistvena naloga je bila poiskati najboljše letalo, za katero se 'bodo odločile vse štiri države.
Danes pravijo, da je bilo za Norveško kot članico NATO in nečlanico EGS vnaprej jasno, da se bo odločila za ameriško letalo, in da sta bili pro-ameriški od vsega začetka tudi Danska in Nizozemska, ki sta na vse mogoče načine tesno povezani z ZDA. Za Francijo je bil edini naklonjeni kupec Belgija, ki se je že prej večinoma odločala za orožje svoje sosede
Snubcev sprva ni manjkalo: Francija je predlagala novi mirage F-l M-53, ki ga izdeluje družba »Dassault-Bregu-et«, ZDA so prišle pred kupce z dvema letaloma: General Dynamics z modelom YF-16, Northrop z modelom YF-17 (tisti Y je kmalu odpadel, ker z njim v ZDA dajo vedeti, da gre za predserijo), za »outsiderje« pa so veljali British Aircraft Corporation z letalom »jaguar« ter Švedi z lovcem »viggem«, ki so ga pozneje prekrstili v »eurofighterja« (izdelovalec Saab — Scania). Potem se je število snubcev zmanjšalo: ZDA so ponudile samo F-16, ostal je mirage, Švedi pa niso odnehali in so v zadnjih dneh precej spustih ceno, vendar jih ni nihče jemal preveč resno, čeprav ni jasno, zakaj.
Medtem se je v ZDA zgodilo nekaj smešnega in za Dassaulta zelo značilnega: medtem ko je vojno letalstvo naročilo za svojo obnovo lovce F-16, pa se je mornarica raje odločila za konkurenčni F-17, skratka, zadnja tekmeca sta bila samo mirage in F-16.
Primerjalna študija
V marcu lani ustanovljeni strokovni odbor štirih držav (imenovan »stee-ring committee«) je konec januarja letos izdal primerjalno študijo ameriškega in francoskega letala. Čeprav je bilo obljubljeno, da bodo poročilo dobili v roke vsi zainteresirani, se to ni zgodilo. Pač pa je vsebina poročila v zelo obširnih izvlečkih prišla v ameriški strokovni tisk. Na podlagi tega je Dassault maja letos sestavil nasprotno študijo. Po teh dveh študijah je mogoče kolikor toliko zanesljivo primerjati obe letali
Štiri države potrebujejo letalo za napade s klasičnimi sredstvi, za pre-
strezanje nasprotnikovih letal in za zračno obrambo. Tem zahtevam mirage kompromisno ustreza: je nekaj za prestrezanje, za boj na velikih višinah z nadzvočno hitrostjo in prodorom v nižje višine z veliko hitrostjo; F-16 je »spretnejši« (v manevrih), pa tudi hitrejši na srednjih višinah (okoli hitrosti zvoka).
Poskusni F-16 je prvič poletel v februarju lani, predserijsko letalo pa naj bi bilo v zraku leta 1977, ko bodo letalo dopolnili po željah in zahtevah ameriškega letalstva. Mirage z reaktor jem. atar 9 K-50 je prvič letel leta 1966, prvi polet z reaktorjem M-53, katerega potisna moč je za 18 odstotkov večja,- pa sega v december lani. (Tukaj Dassault pripominja, da je njegovo letalo bilo v rokah vseh poskusnih pilotov iz štirih držav, ki so se zanimale zanj, medtem ko so ameriško preizkušali samo tovarniški piloti.)	.
Strokovni odbor meni, da mirage porabi za 20 odstotkov več goriva kot F-16, Dassault pa trdi, da je njegovo letalo pri nadzvočni hitrosti kar za 30 odstotkov varčnejše pri gorivu in da je vzdrževanje miragea nasploh za 10 do 20 odstotkov cenejše.
Cene letal so se nenehno spreminjale. Sprva je bil mirage najdražji, potem pa je Dassault zelo popustil. Vendar sama nakupna cena še ni vse, ker gre za c' 'poleten posel. Zdaj^ bi lahko rekli, da staneta letali približno pet milijonov dolarjev Za ameriško letalo velja tako imenovana cena, ki se je ne.sme preseči (»not exceed priče«), vendar to še ni jamstvo, ker je cena odvisna od sprememb ki jih določi izdelovalec, od opreme (radar, elektronika', splošnega finančnega stanja tvrdke General Dynamics ter inflacijskih gibanj dolarja, ki zadnje čase velja za manj trdno valuto od franka. (Dassault pravi, da je cena miragea fiksna, da je inflacija omeje-
na na 6,3 odstot. na leto, pri čemer je poroštvo za kritje razlike prevzela država. Država je tudi sprejela jamstvo nad vsemi pogodbenimi obveznostmi, se pravi, da finančne težave proizvajalca ne bi vplivale na ceno letala Dassault si tudi ne more kaj, da ne bi ošvrknil nesolidnosti konkurenčnega podjetja: pravi, da je General Dynamics na primer določil za letalo F-lll prvo ceno 3,97 milijona dolarjev, potem pa jo v nekaj lerih zvišal na 14,89 milijona dolarjev.)
Pomemben dejavnik so tudi gospodarske kompenzacije ZDA se držijo načela »večkratnega vira«, se pravi, da je ameriška industrija nenehno pripravljena prevzeti proizvodnjo od evropskih kooperantov v svoje roke, če evropska industrija »ni spodobno
konkurenčna«. Francija je ponudila kooperacijo »enkratnega vira«, po kateri bi bil vsak izmed štirih partnerjev, združenih v izdelavi letala, odgovoren za proizvodnjo delov za druge partnerje, katerim bi jih tudi izključno dobavljal.
Podkupnina v minuti
Toda strokovnjaki po navdi ne odločajo, pa če so še tako pametni. Tega se proizvajalci dobro zavedajo, zato je »kupčija stoletja« kmalu dobila nekaj škandalov. Najprej je prišlo v javnost, da je Dassaultova družba podkupila ali pa skušala podkupiti nekaj nizozemskih politikov Pri tem je baje
najbolj bombardirala nizozemskega socialističnega poslanca Pietra Danker-ta, ki je junija 1973 govoril v Parizu o obrambi in rekel, da »ne bi bilo slabo, če bi se pri nakupih orožja odločili za evropski sistem«.
Najprej se je zvedelo, da je Das-saultov predstavnik na Nizozemskem Botterman ponudil Dankertu 2,6 milijona frankov: kar med odpiranjem avtomobilskih vrat torej v 45 sekun dah. Dankert je pozneje izjavil: »Nihče mi ni nič ponudil. Znašel sem se v okoliščinah, ko sem začutil, da bi lahko samo trenil, pa bi mi kaj predlagali.« Potem je javno potrjeval in zanikal, da so ga hoteli podkupiti. Oglasil se je tudi liberalni poslanec Keja, češ da so ga hoteli Francozi podkupiti itd.
To je bilo oktobra, 2. novembra pa je izbruhnila v Franciji »Stehlinova afera«. Komentator Sulzberger je v dnevniku »International Herald Tribune« pisal, da je nekdanji načelnik generalštaba francoskih letalskih sil, po-.zneje pa poslanec in podpredsednik parlamenta general Stehlln »atlantski« človek, torej nasprotnik uradne francoske politike, ki se zavzema za lastno obrambo. Čez štiri dni je »Figaro« objavil generalovo zaupno noto, napisano za predsednika republike Giscarda. V njej je general zagovarjal atlantsko politiko, predvsem pa hudo zdelal francosko letalsko industrijo ter še prav posebej poudaril, da »F-16 in F-17 neizpodbitno presegata mirage F-l«.
V Parizu so bili osupli, kajti nota je krožila v prestolnicah tistih držav, ki so se zanimale za nakup novih letal. »Obvestil sem nekaj osebnosti, ki se zanimajo za atlantsko zavezništvo,« je izjavil general Marcel Dassault je naglo izjavil, da je bil general tedaj, ko še ni bil podpredsednik parlamenta, podpredsednik evropske podružnice v ameriški tvrdki Hughes Aircraft, ki dela radarske naprave za letala.
Generala so potem odstavili s položaja podpredsednika parlamela, ostal pa je poslanec Pozneje je napisal knjigo, v kateri je Dassaultu vrnil udarec.
Potem je prišel »črni petek« (6. junija): za Nizozemsko, Norveško in Dansko se je tudi Belgija odločila za ameriško letalo. Pododbor ameriškega senata za raziskovanje dejavnosti mul-tinacionalnih družb je odkril, da je v proračunu tvrdke Northrop velika luknja (30 milijonov dolarjev), ki je nastala zato, ker Northrop podkupuje ljudi po vsem svetu samo da bi vlade naročale njegova letala: in na seznamu teh podkupljenih je bil tudi general Stehhn, ki je za svoje svetovalske posle dobival na leto 7.500 dolarjev. Zvečei je generala Stehlina povozil avtobus pred pariško Opero in do srede tega tedna je bil še zmerom v komi.
Politika močnejšega
Francoski komentarji »kupčije stoletja« so brez kakršnekoli izjeme napadalni: odločitev Norveške, Danske, Nizozemske in Belgije ni »evropska«, marveč »atlantska«; zmagal je ameriški pritisk na zaveznike v NATO, Evropa je spet pokazala svojo slabost.
To vsekakor drži v veliki meri. Treba je seči le nekaj tednov nazaj, ko je bil v Bruslju vrh NATO. še pred tem so se obrambni ministri dogovorili, da bodo standardizirali zahodnoevropsko obrambo, se pravi, da bo čimbolj enotna in — se razume — večinoma ameriška. Predsednik Ford je dejal, da bi bil »udarec za atlantsko zavezništvo, če ne bi kupili F-16«; oborožitvena in tudi letalska industrija zahodnoevropskih držav je tesno povezana z ameriško in odvisna od nje. In če je bil Tindemsns kot belgijski omahljivec na obisku v ZDA, je moral slišati vabljivo ponudbo, da bodo ZDA naročile 16.000 belgijskih strojnic, če bodo Belgijci naročili F-16 ...
Franciji se je z izgubljeno »kupčijo stoletja« maščevala njena politika, ki ni atlantska, ker pač ne sodeluje v vojaških zadevah NATO in torej ni »prava« članica. Obenem pa je Pariz neštetokrat dokazal, da med francoskimi in evropskimi interesi zmerom najprej poskrbi za prve; tako v kmetijski kot v obrambni politiki — ali pa na primer pred tedni v informatiki. Francoska družba za informatiko CII je izstopila iz združenja z nemškim Siemensom in nizozemskim Phi-lipsom ter se spojila z ameriškim Ho-neywellom Bullom.
Predvsem pa je »kupčija stoletja« pokazala, da se zahodna Evropa ne more kosati z ZDA. ker svoje sile samo sešteva, v vseh odločilnih trenutkih pa ni nič drugega kot skupnost devetih posameznic.
Stane Ivanc
Dolgi meseci pogajanj, dokazovanj, izzivanj, prikritega in neprikritega podkupovanja, rahlih in očitnih groženj so minili: »kupčijo stoletja« so dobile ZDA in pobasale prvo naročilo za 338 lahkih reaktivnih lovcev, s katerimi bodo Norveška Danska, Nizozemska in Belgija po letu 1980 zamenjale nesrečne starfihgterje, lovska letala, katerih bistvena odlika je bila v tem, da so najraje strmoglavljala in se razbijala na tleh Čeprav je bilo dovolj strokovnega dokazovanja, še danes ni jasno, ali je ameriški F—16 res boljši od francoskega miragea F—1 m—53. Jasno je predvsem, da je Francija velika premaganka, ker so se omenjene štiri države odločile za »atlantsko« ne pa za »evropsko« rešitev. Jasno je tudi, da je »kupčija stoletja« znova razburila duhove v Belgiji in sprožila vladno krizo. Vseh posledic zdaj niti ni mogoče predvideti. Naročilo za nova lovska letala je »kupčija stoletja« ne le zaradi prvih 338 lovcev, ki jih bodo dobile štin evropske države, marveč zaradi neznanskih možnosti, ki so se s tem odprle ameriškemu proizvajalcu: do konca stoletja bodo na svetu zamenjali dva tisoč do štiri tisoč takšnih lovcev, kar bo vrglo prodajalcu najmanj sedemdeset milijard frankov. »General dynamics«, ki izdeluje zmagovito letalo F—18, je že napovedal, da bo na novo zaposlil 10.000 ljudi, službo pa bo dobilo še nekaj tisoč ljudi v industrijskih panogah, ki delajo za letalstvo — od oborožitve do radarskih in elektronskih naprav.
Uspešni na tujem
Srbska gradbena podjetja so lani skoraj tretjino dohodka ustvarila v tujini — Graditelji tudi izvažajo
OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA
BEOGRAD, 9. jun. — Srbska gradbena podjetja se bolj In bolj usmerjajo na tuje tržišče. Vzroka za to sta dva: njihove zmogljivosti, predvsem na področju nizkih gradenj in hidro-gradnje znatno presegajo domače investicijske programe, gradnja v tujini pa praviloma zagotavlja večji dohodek in akumulacijo.
Nekaj manj kot tretjina skupnega lanskega dohodka, ki ga ocenjujejo na skoraj 20 milijarct dinarjev, so srbski gradbinci ustvarili na gradbiščih v tujini. Največja investicijska dela so opravih v Libiji in v CSSR (vrednost teh del znaša v vsaki državi po milijardo dinarjev), v Zambiji in Peruju (827 milijonov in 650 milijonov dinarjev). V 32 evropskih, afriških, azijskih in južnoameriških državah je pri investicijskih delih sodelovalo 44 srbskih gradbenih podjetij. Vrednost teh del je lani v 12 državah presegla 100 milijonov dinarjev. Omenjeni podatek velja za dela v Libiji, Češkoslovaški, Zambiji, Pe-
ruju, Nigeriji, ZRN, Iraku, Kuvajtu, Islandiji, Central-noafriški republiki, Indiji in Panami.
Pozitivno pa je, da se pri nastopanju srbskih gradbincev na tujem tržišču čedalje bolj uveljavlja izvozna usmeritev. Pri opravljanju pa godbenih del namreč v znatni meri uporabljajo material, opremo in mehanizacijo iz naše države. Tako »Ener-goprojekt« približno tretjino materiala, ki ga porabi za gradnjo objektov v tujim, izvozi iz Jugoslavije. »Mont. invest« je za dela na češkoslovaškem in v Nigeriji lani Izvozil za več kot 34 milijonov dinarjev materiala, »Trudbenik«, ki je gradil na
Jalti, pa za 26,8 milijona dinarjev.
V zadnjih 10 letih se je precej spremenil delež republik, ki grade v tujini. Tako je pri teh delih na primer leta 1966 delež hrvaških podjetij znašal kar 51,9 odstotka, srbskih pa 36,4 odstotka. Lani se je razmerje nekoliko spremenilo:	delež srbskih
gradbenih podjetij je znašal 60,9 odstotka, delež hrvaških pa je padel na 22,8 odstotka. Udeležba organizacij iz BiH in Slovenije pri Investicijski gradnji v tujini v glavnem stagnira in dosega 6,1 odstotka, oziroma 6,5 odstotka.
SLOBODAN VUKMIROVIČ
»LJUBEZEN? SPOMINJAM SE, KAKO DA NE ...«
Spomini stotih let
Stoletnica Antonija Kodrič ne pozna recepta, kako dočakaš sto let — Spomini na mladost lepi, na starost ne
MARIBOR, 10. junija — Sedem let že živi v stanovanju na Ljubljanski 15 b pri hčerki Jožici, eni izmed treh živih otrok od sedmih rojenih. Zadnje čase je bolj slabotna, ne vidi, tudi sliši že bolj slabo. Hodi težko in še to samo s pomočjo drugih, vendar pa do 90. leta sploh ni vedela, kaj je to bolezen, kaj je to zdravnik. Zadnjih let se, pravi, ne spominja, ali pa se jih noče spominjati in raje brska po mladosti.
Pot je bežala pod nogami
Pet otrok je bilo v hiši očeta krojača in kot pravi, ji je bilo najbolj všeč to, da ji ni bilo treba nikoli ne likati in ne prati. Bratje in sestre, zdaj že pokojni, so vsi dočakali več kot 90 let. Trde pohorske grče, doma iz Gradičev pri Oplotnici, kjer se je Antonija Kodrič rodila 9. junija 1875.
Recepta za dolgo starost ne pozna. Kje neki in zakaj?
Trdo je delala, slabo žive-la in morda niti misliti ni mogla na starost in na leta, ki so bežala. »Dve uri daleč sem hodila v šolo, ja, bosa, ja, ob vsakem vremenu. Čevlje iz svinjskega usnja sem imela, ja, vendar samo za ob nedeljah.« Se spominjate kaj lepega iz mladih let? Vprašanje, ki je težko, pa ne zaradi spomina. »Bila sem pastirica, eno leto, ja, na Pohorju, potem pa sem šla.«
Ljubezen? »Hm. Ja. Spomnim se, kako da ne. Moja prva ljubezen je bil moj prvi mož. Kmalu po tistem, ja, ko sva se spoznala, sva se poročila. Bilo je to 1901. leta.«
Z možem sta stalno potovala. Pot jima je bežala pod nogami, pot dolga od Oplotnice do Nemčije in nazaj in spet v Nemčijo in nazaj. Viničarja sta bila in malo kruha je bilo na mizi, na vegasti mizi v še bolj vegasti bajti. In pot je bežala pod nogami. V vihri prve svetovne vojne je mož izginil. Ne ve ne kdaj, ne kje.
Drugi mož, s katerim se je poročila 1925. leta, je umrl pred 12 leti. V obeh zakonih je imela sedem otrok. Tri, vse tri hčerke, so še žive. Štirje vnuki, sedem pravnukov in en prapravnuk, to je njeno potomstvo.
Na udarniškem pri 72 letih
Druge svetovne vojne se nerada spominja. »Marsikaj hudega, ja, preveč hudega, je šlo prek mene,« pravi in kdo bi se tega spominjal.« Obraz ji kar zažari, ko pravi, da je pomagala pri obnovi porušenega Maribora. »Trideset prostovoljnih, ja, prostovoljnih ur sem delala, in 72 let sem bila takrat stara. Pomagala sem, ja, pomagala.«
Antonija Kodrič marsikaj ve, marsikaj pove, vendar pa, sto let je sto let in človek potrebuje počitek. Ramena, ki so toliko prenesla, ha čejo biti brez bremena in radovednih ljudi.
JOŽE JERMAN
Slovenski oktet 20 dni v Avstraliji
Pred odhodom sta ga sprejela dr. Avguštin Lah in Mitja Ribičič
Pred odhodom so pevci ok teta priredili še vrsto koncertov doma; v nedeljo in ponedeljek izredno uspela koncerta v Brežicah in v Mariboru. V sredo, tik pred slovesom, jim je priredil intimen sprejem v svojem kabinetu v izvršnem svetu podpredsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dr. Avguštin Lah in jim zaželel ne samo srečno, ampak tudi vsestransko uspešno potovanje. Srečanju je prisostvoval tudi predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič, ki je poudaril velik kulturnopolitični pomen sedanje oktetove misije na novi celini.
Slovenski oktet bo potoval iz Beograda v Sydney z red nim letalom avstralske družbe Quantas, ki je tudi povabila štiri pevce Slovenskega okteta na svojo novo progo kot svoje goste, medtem ko je sredstva za pet vozmh listkov prispevalo zunanje mini strstvo Avstralije. Poleg tega da so dobili naši pevci visoko avstralsko priznanje, saj so šli na turnejo v nekem smislu kot vladni gostje meddržavnega kulturnega sodelo vanja, pa so slovenski in ostali jugoslovanski izseljenci ustanovili v Avstraliji tudi poseben organizacijski odbor ki je pripravil program gostovanja po Avstraliji,
Na ta način bo Slovenski oktet v času od 14. junija do 3. julija priredil v Avstraliji najmanj dvanajst ali trinajst koncertov, in sicer v Sydneyu. Wollongongu, Lidcombu, Canberri, Melbournu, Geelon gu, Adelaidi in Habartu na Tasmaniji. Zapeli bodo tudi pred televizijskimi kamerami in v radiu, predvsem seveda v slovenski oddaji. V tej široki kulturni akciji so se razgibala vsa slovenska izseljenska društva v Avstraliji še posebej slovensko društvo Sydney, slovenski klub Triglav, slovensko društ vo Melbourne, slovensko društvo Planica, kot tudi razna slovenska društva v Hobartu, Adelaidi in drugih krajih. Repertoarno bo Slovenski oktet na tej svoji tur ne ji pel tako splošen reprezentančni koncertni spored, namenjen avstralskemu občinstvu in kritiki, posebej pa tudi domač slovenski in jugoslovanski spored, tako da bo še enkrat potrdil svojo kvaliteto vrhunske reprezen tativnosti in ljudske pristnosti. BOGDAN POGAČNIK
adovoljni
Vodnica D. Huisson bo ostala pet mesecev — Starejšim zelo prija mir
BOVEC, junija — čez Ljubelj, Šentilj in druge mejne prehode so k nam že začeli prihajati tuji turisti. Simpatična Dieky Huisson je pripeljala v bovški hotel Kanin skupino 20 Nizozemcev v organizaciji baškega turističnega podjetja »NRV Holiday«.
»Lepo je tukaj,« pravi dinamična vodnica. »Prišla sem maja in s skupinami naših turistov bom ostala do konca septembra. Bovec je miren kraj. Prej sem vodila izlete, pa se mi zdi tukaj kar nekoliko enolično.«
Se bo dolgočasila preostale počitniške mesece? »Ne, tako hudo pa speit ni. Razen tega imam dovolj skrbi s svojimi turisti.«
In kako njim ugaja bovški mir?
Reklama za mir
»V našem prospektu piše, da je to miren kraj in večina ljudi prihaja sem ravno zaradi miru. To so večinoma starejši ljudje, ki se želijo med počitnicami spočiti. Mir jim pride prav, pokrajina jim ugaja, ker je tako različna od naše, in tudi podnebje je prijetno hladno. Le kadar dežuje, ne vem, kak šen program hi pripravila, ker ne moremo na izlete.«
Uslužbenec beverwijške »snage« Michael Krug je potrdil njene besede. Pred petimi leti, ko sta bila z ženo na počitnicah na avstrijskem Koroškem, sta se udeležila tudi izleta na Bled, pa sta sklenila, da bi sd rada ogle dala še več, slovenske dežele in tako sta danes sredi sva jih tritedenskih počitnic v Bovcu.
»Rad imam mir in naravo,« pravi, »živim v obmejnem pasu Nizozemske, kjer se gnete štiri do pet milijonov ljudi, pa sem sd zaželel med počitnicami obiskati kmečko deželo, kjer živijo ljudje tesno povezani z naravo.«
MICHAEL KRUG — Željan kmečke dežele.
Foto: B. C
DICKY HUISSON — Kam ob dežju?
Fot: Bogo Čerin
Ste to našli v Bovcu?
»Vsekakor. Tukajšnji ljudje so ustrežljivi, prijazni in da bri. Vidi se, da so še v pristnem stiku z zemljo. Poglejte, danes zjutraj sem na parkirišču videl avtomobil, v katerem je lastnik pustil ključe. Pri nas ne bi tega nihče naredil, saj bi avto takoj izginil.«
Ali vam ne manjka razvedrila in zabave?
Dobri ljudje
»Kje pa,« se zasmeje. Medtem ko njegova žena, ki jo muči astma, poseda v hotelu s prijateljicami, on kljub svojim šestim križem z oprtano praktico išče motive po hribih in vaseh okrog Bovca. Na izletih je poslikal lipican-ce, postojnske kapnike, kanuiste na Soči, le v Trenti ni mogel slikati, ker je bilo megleno, pa se mu je kljub megli zdelo prekrasno. Tudi planinsko cvetje je z vmesnimi obročki posnel na dia-film. Doma bo razkazoval diapozitive prijateljem, na čmobelih filmih pa bo skušal poiskati kak posnetek, ki bi ga lahko povečal in poslal na fotografsko razstavo.
Ali ga morda v Bovcu kaj moti? »Težko bi našel kaj takega,« pravi. »Ljudi imam rad, ker so prijazni, povsod je čisto, skratka, lepo je. Samo to je škoda, da ne znam slovenščine in se ne morem pogovoriti z njimi kaj več o tem, kako živijo.«
Bo torej še prišel v Sla venijo? To je pa odvisno od žene in njenega zdravja.
LOJZE JAVORNIK
IGRALKA PEKARNE, DOBITNICA ZLATE PTICE
Mila ptica u

p
Jerica Mrzel je začela svoje šole po diplomi — Preverjanje informacij in formul — Trim gospe Marije
LJUBLJANA, junija — Jerica Mrzel, stara 29 let, igralka v svobodnem poklicu. »... če sem prava, bom uspela, če nisem, bom slej ko prej propadla,« si je rekla, ko se je pred dvema letoma odločila zapustiti Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici, kjer je bila »staina« štiri leta, »nisem hotela propadati počasi, dala sem vse na tehtnico in tvegala.«
Pravkar je dobila svoje prvo javno priznanje, Zlato ptico, ki jo vsako leto pa delita mladim ustvarjalcem na umetniškem področju RK ZSMS in revija M. »Ptica, ptica, prelepa je, kot ljubezen je prišla, nenadoma in boleče; kajti ob takšnih priložnostih se zlušči od ljudi tudi veliko grdobij...«
Rreokrogla in trezna
Tisto najboljše s svoje tehtnice trenutno daje eksperimentalnemu gledališču Pekama (»Jaz sem gospa Marija Pavleta Zidarja oziroma Petra Božiča in Tako tako Mirka Kovača.«)
»Verjamem v to, da je lahko teater kjerkoli, le da so v njem dobri delavci, da vsi, od šivilje do direktorja delajo samo v korist teatru in nič v svojo korist. Tako kot tudi verjamem — saj vem, da sem idealistka — da lahko v mojem pa klicu uspeš tudi samo z delom ...«
Doma je s Smiklavža pri Slovenj Gradcu. Oče je padel v partizanih in njena mati je začela življenje znova: s tremi otroki, s hišo, v kateri ni bilo drugega kot klop, in z zemljo. Iz svojih šolskih dni
—	»Moje formalne šole so bile slabe, toda moja življenjska šola je bila dobra!«
—	je odnesla spomin na profesorja slovenščine, ko jim je, maturantom, rekel: »Ce ste me vsaj štirje od vas prav razumeli, sem zadovoljen s svojim delom.«
Ko je prišla v Ljubljano na akademijo, »so me sprejeli, najbrž zato, ker sem se jim zdela tako naravna.« Kaj prida prijateljev takrat ni imela. »Ze če si me pogledal, nisem sodila v to okolje — bila sem okrogla, takorekoč zavaljena — pa tudi sicer me niso dosti marali, se mi zdi. Ampak sem jih najbrž tudi jaz odbijala, saj nisem kazala navdušenja ne nad filozofiranjem in ne nad pijačo. No, ni se mi zdelo pametno .muckati’ se naokrog in ni se mi zdelo pametno piti.«
Ljudem vzemi najboljše
Po diplomi je nekaj mesecev čakala na obljube, potem je odšla v Novo Gorico. »Zakaj jaz imam to srečo, da nimam sreče, razumete, da ničesar ne dobim na krožniku!« Mudilo se ji je preverjat, kar so jo bili naučili; »... oni te informirajo, posredujejo ti neke formule, dajo ti napotke, drugih odgovornosti šoli ne moreš naprtiti. Pa naj bo profesor še tako slab, za vraga, nekaj več zagotovo zna od tebe! Saj od ljudi vendar jemlješ tisto, kar imajo najboljšega, le potruditi se je treba, poiskati, vzeti in delati.«
Ko se Je po štirih letih spet vrnila v Ljubljano, si je hotela najprej zagotoviti streho nad glavo, »da me ne bo zeblo, za hrano bi že kako, navsezadnje grem lahko k mami po vrečo krompirja.« Prodala
JERICA MRZELOVA — Trikrat na dan ponovljena Gospa Marija.
Fot: Egon Kaše
je stanovanjce, ki si ga je bila kupila v Novi Gorici, si sposodila malo tu in malo tam ter kupila »nekomfortnih 93 kvadratnih metrov površine prav sredi stare ga mesta, s pogledom na Ribji trg.«
Kadar ji je najhuje, sede in si matematično dokaže, ali je njeno, delo doslej kaj veljalo ali ni. »In če zdaj naredim črto, ugotovim, da nisem bila slaba. Nisem.«
Protopopova za Pekarno
»Ali veste, kako sta trenirala ruska dr salca Protopopova? Ne? Ona je med tre ningom vedno nosila deset kilogramov te žak pas. Razumete? Ko sta nastopala, Sta bila lahka kot ptici.«
Tisti dan, ko ima predstavo (Jaz sen gospa Marija), poldrugo uro dolg mone log, navadno trikrat ponovi ves tekst. »C< ga začnem govoriti pri Moderni galerij — včasih me ljudje čudno gledajo, pra va reč — in govorim do vrha Rožnika in govorim še trikrat okrog hriba, pr čemer tudi telovadim, pridem do koner ko sem spet iz Tivolija, tako sem izrači naia.« V drugo ponavlja Gospo Marijo ta ko, da drži svinčnik med zobmi. »Zato 1 potem, na predstavi, veliko manj možni sti, da se mi beseda zatakne; sicer pa sej imela v času študija tudi govorno nap; ko, jezik se mi je nekako fecljal.« V tre: je ponovi tekst pred predstavo, ko tud telovadi. »Pred občinstvo pridem tako na bita z energijo, da se mi na koncu zd: da bi lahko takoj še enkrat spet vse od igrala.«
Vsaka neprijetna stvar jo prizadene, za ljudi njenega poklica je to razumljivo, »ponoči ne spim, tuhtam m meljem « Ko je bila prvič od doma, je tudi prvič sli šala, kako se ljudje zmerjajo. »Bila sem zaprepaščena. Kadar mi kdo kaj grdega reče, kadar mi kdo naredi kakšno svinja rijo, ne morem reagirati. Le zaprepaščena sem. Boriti ■■ se znam samo z delom.«
VESNA MARINČIČ
Skupščina republiške skupnosti za ceste je prejšnji teden sprejela letoš-nji finančni načrt, v katerem predvidevajo 1.888 milijonov dinarjev dohodkov, kar pomeni, da so morali letošnji program del »pristriči« za 798 milijonov dinarjev in sicer za 400 mili-jonov dinarjev pri novogradnjah, 350 milijonov pri mostovih in 48 milijonov dinarjev pri modernizaciji in rekonstrukciji cest.
Računica republiške skupnosti za ceste kaže, da bodo skoraj vsi viri da hodkov ob koncu petletnega načrta (izteče se letos) manjši, kot so predvidevali. Pričakovali so, da bodo z bencinskim dinarjem zbrali 1.675 milijonov dinarjev, v resnici pa jih bodo 1.476 ali 12 odstotkov manj od predvidene vsote; iz bencinskega prometnega davka so pričakovali 1.384 milijonov dinarjev dohodkov, toda ker jim je republiška skupščina letos vzela ta vir dohodkov, bo ostalo pri 735 milijonih dinarjev ali 47 manj od predvidene vsote; tudi republiška skupščina ne bo prispevala za gradnjo avto cest predvidenih 298 milijonov dinarjev, pač pa 35 odstotkov manj, se pravi 194 milijonov dinarjev. Namesto bencinskega prometnega davka je republiška skupščina omogočila cestni skupnosti za dve leti nov vir dohodkov, to je šti-riodstotni prispevek delovnih organizacij iz ostanka dohodka, ki bo letos znesel 480 milijonov dinarjev ah okrog 100 milijonov dinarjev več, kot bi lahko pričakovali od prometnega davka.
Bencinski dinar kopni
»Naši izvirni dohodki so vse do letos temeljili predvsem na gorivu, na bencinu in plinskem olju, manj pa smo dobivali od taks za motorna vozila. Toda od 1973. leta, ko so se nafta in naftni derivati bistveno podražili, je začela v Sloveniji potrošnja goriv močno upadati, kar se je seveda takoj poznalo pri denarju za ceste,« pravi direktor strokovne službe republiške skupnosti za ceste inž. Lojze Blenkuš.
Težave so prišle torej postopoma, že 1973. leta je zmanjkalo denarja za nekatere potrebne rekonstrukcije in modernizacijo, pa so jih prestavili v naslednje leto. Zaradi tega in pa ker so viri še naprej usihab, se je v letu 1974 položaj še bolj zaostril. Pokazalo se je, da ne bo mogoče zgraditi vseh mostov, ki so bili v petletnem programu.
Republiška skupnost za ceste je namreč v zadnjih letih svojega tekočega petletnega načrta močno poudarjala prav izgradnjo mostov, ki so jih prejšnja leta nekoliko zanemarili in so zato ponekod nastali hudi problemi, tako da na primer ni bilo ob Savi od Kranja do Sevnice pred izgradnjo Litijskega in sevniškega mostu niti enega spodobnega mostu, vsi so bili
Nad slovenskimi cestami so zastrigle škarje
Denar za ceste
usiha
Skokovito naraščanje stroškov novogradnje in vzdrževanja
bodisi leseni bodisi povsem izrabljene kovinske konstrukcije. Podobno je bilo še marsikje drugje in v zadnjem obdobju petletnega načrta so nameravali to popraviti. Toda prišle so finančne težave...
Na zadnji seji skupščine republiške skupnosti za ceste so sklenili, da bodo letošnja sredstva za gradnjo mostov skrčili za 350 milijonov dinarjev, kar z drugimi besedami pomeni, da ne bodo mogli graditi 25 mostov, kot je bilo predvideno, pač pa samo le 7:
•	most čez Krko v Novem mestu, ki ga sofinancira novomeška občina; gradnja je tik pred začetkom;
•	most čez Muro pri Razkrižju, ki je že v gradnji;
•	most čez Savo pri Šentjakobu, za katerega teče lokacijski postopek;
•	tri mostove čez Savinjo na logarski cesti v Solčavi, od katerih je prvi že v gradnji;
•	most čez Podlipščico pri Ligojni na cesti od Vrhnike proti Polhovem Gradcu, za katerega teče Lokacijski postopek;
•	most čez Mežo v črni, ki ga že gradijo;
•	most v črmošnjicah.
»Vendar se bojimo, ali bomo dobili sredstva, da bomo pokrili prekoračitve, ki jih lahko pričakujemo, saj so že na licitaciji za novomeški most izvajalci postavili znatno višje zahteve, kot smo pričakovali,« pravi inž. Lojze Blenkuš.
Počasnejša gradnja avto ceste
Skupščina republiške skupnosti za ceste je za 400 milijonov dinarjev skrčila tudi sredstva za novogradnje, s čemer je prizadela izgradnjo štajerske avto ceste Hoče—Arja vas. Ko so strokovne službe republiške cestne skupnosti začele iskati rešitev v težkem finančnem položaju, so celo razmišljali, da bi dela na štajerski avto cesti popolnoma ustavili in čakali boljših časov. Prevladovalo pa je mnenje, da bi zaradi tega nastali novi stroški, obenem pa bi ustavitev prehudo pri-
zadela izvajalce, ki so si za gradnjo avto ceste nabavili drago mehanizacijo, zdaj pa bi na vsem lepem ostali brez dela.
Tako so se odločili, da gradnje ne bodo ustavili, pač pa jo samo upočasnili, da se bo medtem nabral potreben denar. Namesto letos jeseni bo torej odsek od Hoč do Celja zgrajen do 30. junija 1976, odsek od Celja do Arje vasi pa do 30. septembra 1977.
Zaradi počasnega tempa izgradnje ne bodo potrebna nova dela, saj je terminski načrt že od začetka predvideval, da bo nadaljevanje gradnje proti Arji vasi odprto nekoliko kasneje kot odsek do Celja. Avto cesta se bo v prvi fazi iztekla v deteljici, ki jo gradijo na mariborski strani nad Celjem.
Po drugi strani pa počasnejša gradnja pomeni podaljševanje prometnih zagat na štajerski cesti, nove podražitve in verjetno tudi težave za gradbena podjetja.
»Podaljšanje del ni dobro ne za nas ne za izvajalce,« pravi inž. Lojze Blenkuš. »Noben izvajalec danes ne dela več na kratke roke, tako se bodo podjetjem, ki delajo na avto cesti, v letošnjem drugem polletju nenadoma sprostile zmogljivosti, za katere so bili vse doslej prepričani, da jih bodo imeli zasedene. Razen tega so imeli izdelan operativni plan za dve leti in pol, ki ga bo zdaj, sredi dela, težko spremeniti. Vendar so izvajalci pokazali razumevanje za nastali položaj in so pripravljeni skupaj z nami poiskati rešitev v okviru denarnih možnosti, tako da bo breme enakomerno porazdeljeno na vse. Izvajalcem je jasno, da bi bil kakršen koli drug ukrep — recimo ustavitev del — še mnogo slabši kot podaljšanje, kajti s podaljšanjem se bo kontinuiteta gradnje vendarle ohranila, to pa si želi tako izvajalec kot mi.«
Vedno dražja Slovenika
Ko so 30. junija 1972 v Račah začeli graditi štajerski krak Slovenike, so predračuni kazali, da bo ta odsek
stal 773 milijonov dinarjev. Ne le, da so kasneje cesto podaljšali za skoraj dva kilometra (dolga bo 51 kilometrov), predvsem zaradi dražjega materiala in dela bodo stroški gradnje krepko presegli predračunske vrednosti.
»Pričakovali smo, da bodo podražitve v dveh letih in pol gradnje nanesle okrog 30 odstotkov na predračun in smo toliko tudi predvideli v finančni konstrukciji. Toda podražitev je bilo mnogo več. Po oceni strokovne službe so lani poskočile cene v nizkih gradnjah za povprečno 40 odstotkov, če bi imeli dovolj denarja, da bi letos končali cesto Hoče—Arja vas, bi znesle podražitve okrog 80 odstotkov. Ko rok za dela podaljšujemo, bo odstotek podražitev še višji,« pravi inž. Lojze Blenkuš. »Ob tem naj poudarim, da ni v zahtevkih izvajalcev nič neupravičenega, saj smo že v začetku predpisali ostro metodo preverjanja podražitev, ki jo tudi dosledno izvajamo.«
Do Senožeč v boljših časih
Medtem ko se bo gradnja štajerskega odseka Slovenike zavlekla, je up, da bi letos na primorski strani nadaljevali odsek Razdrto—Senožeče, padel v vodo.
Republiški izvršni svet je lani odstopil republiški skupnosti za ceste prosti del mednarodnega kredita v višini 100 milijonov dinarjev, da bi nadaljevali avto cesto na tem najkritič-nejšem odseku, ki je še ostal na primorski strani. Ker bo treba tukaj zgraditi predor, je bilo takoj jasno, da ne bo dovolj sredstev za etapo do Senožeč. Projektanti so menili, naj bi najprej zgradili predor in se izognili neprijetnemu klancu ter ovinku pri kamnolomu, avto cesto pa priključili na staro cesto tam, kjer se križata.
Vendar tudi za tako skrajšano etapo 100 milijonov dinarjev ne bi bilo dovolj, azto je republiška skupnost v natečaju za oddajo dela zahtevala, naj izvajalec kreditira manjkajoča
sredstva. Toda natečaj ni prinesel pričakovanih izidov. Medtem ko je bila cena tega odseka po predračunu 200 milijonov dinarjev, so izvajalci zahtevali vsaj 300 milijonov dinarjev, vendar pa tudi niso mogli ponuditi zadostnih kreditov.
Tako je republiška skupnost za ceste predlagala, naj bi 100 milijonov kredita, ki ji ga je bil obljubil republiški izvršni svet, porabili za pokrivanje podražitev na odseku Hoče—Arja vas, nadaljevanje gradnje na Primorskem pa bo moralo počakati na srečnejše čase.
Do Ljubljane leta 1978?
Morda je ob tem, ko republiška skupnost zaradi pomanjkanja denarja zavira dela že na začetem odseku avto ceste in prelaga v negotovo prihodnost začetek del na drugem kritičnem odseku, na prvi pogled čudno, da obenem tudi objavlja natečaj za gradnjo avto ceste na odseku od Vrhnike do Dolgega mostu pred Ljubljano, ki naj bi ga začeli graditi prihodnjo pomlad.
»Tu ne gre le za to, da nadaljnja mo avto cesto nana j kritičnejših odsekih,« pravi inž. Lojze Blenkuš, »niti ne za to, da ne smemo prekiniti kontinuitete del izvajalcem, ker bi sicer ostalo neizkoriščene ogromno težke mehanizacije, pač pa moramo spoštovati že pred leti sprejete odločitve, nadaljevati normalne odnose do mednarodne banke, se držati razporeda, ki smo ga naredili znotraj Jugoslavije. Prošnjo za to posojilo smo mednarodni banki za obnovo in razvoj prijavili že pred nekaj leti, pogovore smo zdaj končali in določili podrobnosti, tako da bo junija obravnaval prošnjo še svet direktorjev, potem bomo podpisali pogodbo.«
Prihodnjo pomlad bodo torej zabrneli stroji na 12,8 kilometra dolgem odseku od Vrhnike do Dolgega mostu, na pragu Ljubljane. Ta odsek bodo gradib tri leta, kar se zdi dolgo za tako kratko razdaljo, vendar je treba
upoštevati, da so barjanska tla, po katerih bo tekla avto cesta, izredno težka za gradnjo. Da se cesta ne bi kasneje usedala, bodo graditelji uporabili princip preobremenjevanja nasipov in bodo morali določen čas počakati zato, da se bodo nasipi posedli.
Mračni obeti
Po besedah inž. Lojzeta Blenkuša finančni obeti za prihodnje leto ne napovedujejo boljših časov za ceste: »Če se že letos ne bo bistveno spra menil sistem financiranja cestnega gospodarstva, bo stanje prihodnje leto še slabše kot letos, če upoštevamo obveznosti, to je odplačilo posojil in redno vzdrževanje cest, nam bo za moderniazcijo, rekonstrukcijo in izgradnjo avto ceste ostalo samo 600 milijonov dinarjev Ocenjujemo, da bo za to, kar letos prelagamo v prihodnje leto (mostovi, del programa modernizacij in rekonstrukcij, podaljšanje gradnje ceste Hoče—Arja vas) zahtevalo več kot 900 milijonov dinarjev. Bežen pogled na ostale potrebe pa kaže, da bi potrebovali še okrog 600 milijonov dinarjev.«
Ostale potrebe so:
O za avto cesto Vrhnika—Ljubljana bo morala republiška skupnost v prihodnjem letu zbrati 180 do 200 milijonov dinarjev;
•	okrog 70 milijonov dinarjev bi potrebovali za dela na obaini cesti, kjer nameravajo že letos začeti rekonstruirati šmarsko cesto, prihodnje la to, če bo urejena dokumentacija, pa graditi koprsko križišče;
•	če bo italijansko-jugoslovanska komisija razčistila ureditev mejnega prehoda Vrtojba, namerava republiška skupnost za ceste zgraditi 2,5 kilometra štiripasovne hitre ceste, ki bo povezovala novi prehod s sedanjo cesto;
•	republiška skupnost za ceste je prevzela tudi obveznosti pri uresničevanju ljubljanskega desetletnega programa izgradnje cest, kar bo v naslednjih letih zahtevalo okrog 100 milijonov dinarjev na leto.
Letos_ se torej izteče sedanji petletni načrt republiške skupnosti za ceste, ki bo, kot vidimo, zaradi neureja nega financiranja slabo izpolnjen. Prav te težave, ki preprečujejo uresničitev tekočega programa, pa ovirajo tudi pripravo novega petletnega programa za obdobje 1976—1980.
»Spričo težav, ki jih imamo, da lamo prihodnji srednjeročni načrt v dveh variantah,« pravi inž. Lojze Blenkuš. »V prvi varianti upoštevamo sedanji sistem dohodkov in ugotavljamo, kaj bi z njimi lahko naredili. Ta plan je tako skromen, da smo se v izvršilnem odboru odločili še za izda lavo druge variante, kjer kot osnovo ne jemljemo dohodkov, pač pa najnujnejše potrebe in ugotavljamo, ali b4 se s spremembami v sistemu zbiranja sredstev za ceste dale pokriti.«
Lojze Javornik
SPORT SPORT SPORT t
NA 19. EVROPSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU V BEOGRADU
Italiji je le za las spodletela zmaga nad močno peterko Sovjetske zveze
v-
Jugoslavija je premagala CSSR kljub temu da ni zaigrala na vso moč
pili

v Četrtek na «i. turnirju prijateljstva» na proseškem igrišču
BEOGRAD, 13. — V drugem dne- man 7, Plečaš 4, Dalipagič 5, De-
vu 19. evropskega košarkarskega prvenstva v Beogradu ni prišlo do presenečenj. Jugoslavija je po predvidevanju premagala ČSSR, čeprav ni igrala najbolje. Italiji pa se je tokrat ponudila izredna priložnost, da bi premagala Sovjetsko zvezo, ki je razočarala na vsej črti. Italijani (in predvsem trener Primo) pa niso znali izkoristiti edinstvene priložnosti, da bi prvič v zgodovini svoje košarke premagali reprezentanco Sovjetske zveze.
SZ — Italija 69:65 (30:33)
SOVJETSKA ZVEZA: Boljšakov, Pavlov, Miloserdov 5, Saljnikov 28, Bološev 2, Gedeško 2, S. Bjelov, Sidjakin 13, Žarmuhamedov 2, Kor-kija 8, A. Bjelov 2, Žigilij 7.
ITALIJA: Carraro, Jellini, Recalcati 10, Serracini 9, Delliafiori 13,
Bariviera, Zanatta, Meneghin 10, Marzoratti 14, Villalta, Bisson 7 in Bertolotti 2.
SODNIKA: Richardson (ZDA) in Topouzoglu (Turčija).
PROSTI METI: SZ 19:24, Italija 19'28
PET OSEB. NAPAK: Meneghin (50:54).
Le malo je manjkalo ,pa bi Italija napravila Jugoslaviji veliko u-slugo. Vse do konca tekme so bili
DANAŠNJI SPORED
Finale od 7. do 12. mesta 10.30 ROMUNIJA - IZRAEL 12.15 IZRAEL - GRČIJA 15.00 TURČIJA POUSKA
Finale od 1. do 6. mesta 17.45 ITALIJA - ČSSR 20,30 SZ - ŠPANIJA 22.15 JUGOSLAVIJA -BOLGARIJA
namreč Italijani enakovreden nasprotnik Sovjetom, ki so tudi v tem srečanju razočarali.
Da Sovjetska zveza ni v formi, smo se lahko prepričali na tem srečanju. Moštvo je ohranilo stari način igranja košarke. Trener Kon-drašin pa s stalnimi menjavami zmede predvsem svoje igralce, prej kot nasprotnika.
Italija je bila v resnih težavah le v začetnih minutah, ko je SZ že vodila s 14:3, nato pa so Italijani nadoknadili zamujeno in so celo končali prvi polčas v vodstvu s tremi točkami.
V izenačenem drugem polčasu je Sovjetska zveza bila v končnih minutah prisebnejša in tako je osvojila pomembno zmago.
S prikazano igro ekipi nista zadovoljili. Preveč igralcev je v obeh reprezentancah izven forme:	Ale-
ksander Bjelov, Žarmuhamedov in Gedeško pri SZ, Bariviera, Recalca-ti, Meneghin, Dellafiori so izven forme v vrstah Italije. Če dodamo, da je morala v italijanskem taboru skoraj na tleh in da SZ predvaja stereotipno igro, potem je jasno, da je bilo srečanje pod pričakovanjem. Najboljša pri Sovjetski zvezi: Salni-kov in Sidakin Pri italijanski ekipi pa je bil najslabši... trener Primo.
Juqoslavija — ČSSR 84:68 (39:30)
JUGOSLAVIJA: Tvrdič 2, Kičano-1 vič 4, Jelovac 4, Žižič 6, Jerkov 14, j Kapičič, Slavnič 6, čosič 12, Šol-1
libašič 14.
ČSSR: Skala 8, Štaud 1, Beranek 4, Klimeš 5, Kropilak 4, Kanturek 2, Kos 18, Pospišil 6, Nečas, Bra-banec 18, Douša, Kraška 2.
SODNIKA: Albanesi (Italija), Jar-zebinski (Poljska).
PROSTI METI: Jugoslavija 8:12, Češkoslovaška 16:26.
PET OSEB. NAPAK: Jelovac v 15. min. drugega polčasa.
Jugoslavija je po predvidevanju odpravila tudi požrtvovalne košarkarje ČSSR, ki so tokrat zaigrali bolje kot proti Bolgariji. Novosel je seveda izkoristil priložnost, da je preskusil razne variante igre in je tako lahko razvrstil vse razpoložljive igralce.
V	prvem delu srečanja je čosič s svojimi koši in skoki na odbite žove nekoliko ogrel občinstvo. V 2. polčasu pa je bil Delibašič najboljši. Sicer pa smo imeli vtis, da je Jugoslavija varčevala s svojimi močmi. Igrala je nemotivirano.
V	vrstah ČSSR se je ponovno u-veljavil center Kos, Brabanec pa je bil uspešen kot strelec.
LESTVICA OD 1. DO 6. MESTA
1.	Jugoslavija	3	3	0	265	213	6
2.	Sovjetska zv.	2	2	0	160	146	4
3.	Bolgarija	2	1	1	160	155	3
4.	Španija	2	1	1	161	172	3
5.	Češkoslovaška	3	0	3	219	261	3
6.	Italija	2	0	2	134	152	2
Najboljši strelci: Golomejev (Bolgarija) 96, Boaz (Izrael) 86, Jurki-jewitz (Poljska) 80, Akerboom (Nizozemska) 76, Goumas (Grčija) 72, Keren (Izrael) 70, Brabanec (ČSSR) 69, Salnikov (SZ) 68, Haikemez (Turčija) 68, Pospišil (ČSSR) 66.
* * *
Intervju s Kondrašinom,
trenerjem Sovjetske zveze
Takoj naj povemo, da Kondrašin ni priljubljena oseba v tem mednarodnem košarkarskem krogu. Ni priljubljen predvsem zaradi svojega čudnega odnosa do novinarjev in do kolegov trenerjev, škoda, kajti vsi ostali sovjetski reprezentanti so izredno simpatični in vljudni. Kondrašin je nejevoljno tudi tokrat odgovarjal novinarjem.
Mnenje o tekmi?
Odg.: «Ni bila lepa.»
Vpr.: «Ste se kdaj bali za končni izid?»
Odg.: «V zadnjih sekundah, ko smo nerodno izgubili žogo.»
Vpr;t «Povejte kaj več o tekmi?»
Odg.: «Sem že povedal.»
Vpr. : «Kaj pa sojenje?»
Odg.: «Na sojenje se ne razumem.»''1^* sr rlfi ~	-
Tišina. Nato Kondrašin pristavi:
«O sojenju lahko rečem samo to, da bomo jutri zahtevali od organizatorjev telovadnico, kjer bomo trenirali rokoborbo ...»
Pri tem pa je Drago Kranjc, novinar zagrebških «športskih novosti» vstal in dejal: «Tovariš Kondrašin, v imenu Športskih novosti ogorčen nad tako izjavo zapuščam to tiskovno konferenco.»
Še zadnje vprašanje: «Kdo je bil najboljši v SZ?»
Odg.: «Sidjakin.»
Vpr.: «In Salnikov?»
Odg.: «Ne, Sidjakin!»
Dve točki za Italijo
V	finalnem kolu je Italija brez večjih težav odpravila Španijo z 89:69 (43:36).
TOLAŽILNA SKUPINA Nizozemska — Grčija 66:65 (29:28)
Nizozemska je po izredno napetem in razburljivem boju premagala Grčijo in s tem osvojila prvi točki. Težko je povedati, kaj se je zgodi-
Jugoslovanska televizija in TV Koper bosta danes ob 22.15 neposredno prenašali finalno tekmo med Jugoslavijo in Bolgarijo.
Italijanska TV bo na 2. sporedu ob 22.55 prenašala povzetek srečanja Italija - češkoslovaška.

i
janko kersnik:
3.
CIKLAMEN


«Torej na svidenje nocoj! Bog daj, da bi doktor Filipinko omečil!» Pri teh besedah je Koren že odpiral vrata.
Pa še enkrat se vrne.
«Ste li čuli, da bodemo jutri videli tudi čisto novo prikazen, novo gospodično?»
«Ah!» dé darovedno adjunkt.
«Novo guvernanto, ki je prišla včeraj k Boletovim na Drenovo. Vsi pridejo k besedi!»
«Je li lepa?»
«Nisem je videl, a opoldne pri obedu je sodnijski adjunkt pravil, da je krasna! Tam daleč iz Nemcev je in slovenskega ne ume!»
«Vseeno, da je le krasna!» zavrne Megla ter si po-mane roki.
«Boletovi so si jo samo zato naročili, da bodo otroci pravilno nemški govorili; to se pravi, gospa Boletova jo je naročila, kajti njemu, gospodu, to ni posebno po volji. On je preveč naroden.»
«To je neumno,» zavrne Megla, «ko bi imel jaz toliko premoženja, kakor ga ima Bolè, in ko bi imel otroke, jaz bi jim tudi naročil nemško odgojevalko!»
To v zadnjih 18 sekundah te tekme. Ekipi sta zgubljali žogo kot nalašč. Poslednjič pa je bila Nizozemska le boljša in je tudi zasluženo zma gala.
Poljska — Romunija 82:81 (45:40)
Tudi Poljaki so si proborili svojo prvo zmago, in sicer na račun Romunov. V tem srečanju se je spet izkazal italijanski sodnik Albanesi, ki je s svojimi odločitvami razburjal občinstvo in igralce obeh ekip. LESTVICA TOLAŽILNE
Izrael
8.	Turčija
9.	Romunija .0. Nizozemska
Poljska
12. Grčija
SKUPINE
272 241 6 234 242 229 229 210 217 240 250 205 221 Lakovič
KOLESARSTVO
NA DIRKI Po ŠVICI
Etapa za Crepaldija
OFTRINGEN, 13. - V drugi etapi mednarodne kolesarske dirke po Švici so dosegli take izide:
1.	Ottavio Crepajdi (It.), ki je prevozil 199 km dolgo progo Frick-Oftringen v 5.11’10” s p.h. 38,371 km na uro. V-njegovem času so sledili:
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	Salm (Švi.)
4.	Paolini (It.)
Skupna lestvica:
1.	De Vlaeminck (Bel.)	10.00’41”
2.	Panizza (It.)	10.00'58”
3.	Merckx (Bel.)	10.01’06”
\f srečait ju velikega finala ZSŠDI IS podleglo Kopru
3. je bila Sežana in 4. ZSŠDI Gorica Marjan Babuder najboljši igralec turnirja
Nogometna reprezentanca Kopra ja osvojila 1. mesto na «Turnirju prijateljstva», ki ga je organiziralo ZSŠDI. Koprčani so v finalu premagali tržaško reprezentanco ZSŠDI s 3:1.
V malem finalu je izbrano moštvo iz Sežane odpravilo goriško selekcijo ZSŠDI po streljanju 11-metrovk z izidom 5:4.
FINALE ZA 3. MESTO
Sežana — ZSŠDI GO 5:4
(1:0, 1:1)
SEŽANA: Lutman, Crgan, Prelc, Škulj, Pirjevec, Bole, Stanojkovič, Može, Fajt, Bezek, Furlan, 12 Štolfa.
ZSŠDI GO:	Plesničar (Uršič),
Nanut, Dusman, Gruden, Cevdek, Petejan, Ferfolja (Sambo), Ulia'n,
tifiilliiiiliiilluiiiriiliiiillliMiiiiiiiiiiiiiMiiiliKtiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinmgiMiiiiuiiuiiiiiiiiiiiimiii
NOGOMET
ITALIJANSKI POKAL
V najpomembnejši tekmi v&čem Milan premaga! ekipo Jnveninsa
Roma nima več nobenih možnosti v tem tekmovanju
3. kolo tekmovanja za italijanski nogometni pokal je prineslo Milanu še dve točki in je tako še vedno edina ekipa s polnim številom točk. Tekma Milan — Juventus je bila v četrtkove® večeru najvažnejša v tem tekmovanju. Turinčani so v bistvu igrali, svojo zadnjo karto, toda Milančani so imeli boljšo: to je bil Bigon, ki je v 31. min. d.p. dosegel zmagoslavni gol po napaki nasprotne obrambe. Milan je tako še utrdil
A SKUPINA IZIDI
V	Firencah:
Fiorentina — F ma	2:1	(0:0)
V	Turinu:
Torino — Napoli	2:1	(2:1)
LESTVICA
Fiorentina	3	2	0	1	5	3	4
Torino	3	2	0	1	6	4	4
Napoli	,31 1 12 2 3
Roma '	3 0 1‘ 2 1 '5 1
B SKUPINA
IZIDI	,
V	Milanu:
Milan — Juventus	1:0	(0:0)
V	Bologni:
Bologna — Inter	0:0	(0:0)
LESTVICA
Milan	3	3	0	0	3	0	6
Inter	3	1112	2	3
Juventus	3	1	0	2	6	3	2
Bologna	3	0	1	2	0	6	1
svoje vodstvo in je dejansko že finalist.
V tekmi Bologna — Inter je dež padal mnogo bolj gosto kot goli: teh namreč sploh ni bilo in primerno temu tudi srečanje samo ni povedalo ničesar, remi pa tudi ni koristil ne eni, ne drugi ekipi.
Roma je predala tekmo Fiorentini v drugem polčasu in zdaj nima več nobenih upov v tekmovanju za ta pokal. To srečanje pa je bilo kot celota izredno borbeno in napeto od
Športno društvo Primorje vabi svoje člane in simpatizerje na
13. REDNI OBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 16. t.m. v prostorih športnega krožka Dnevni red:
1. izvolitev delovnega predsedstva;
2.. poročilo predsednika;
3.	poročilo tajnika;
4.	poročilo blagajnika;
5.	razrešnica staremu odboru;
6.	izvolitev novega odbora;
7.	razno.
začetka do konca.
Napoli je igral brez Clericija in Juliana. To je bilo zanj usodno. Torino je izkoristil priložnost in je ostal še nadalje v boju r,a prvo mesto.
Naslednje kolo tega tekmovanja to v nedeljo tako:
A SKÙPINA Fiorentina — Napoli Roma — Torino
B SKUPINA Juventus — Bologna Milan — Inter
Finale bo na sporedu 28. junija.
AVTOMOBILIZEM . ^
LE MANS, 13. — Ickx (Belgija) in Bell (VB) sta na gulf-fordu dosegla najboljši čas na poskusnih
IlllllllllllllUilllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIUUllIlU
DANES
SOBOTA, 14. junija 1975
ATLETIKA
ŽENSKO
DEŽELNO TEKMOVANJE
15.00	v Trstu, Grezar
Nastopa tudi Bor
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
19.30 v Trstu, Ul. della Valle
Ferroviario — Bor
JUTRI
NEDELJA, 15. junija 1975
ATLETIKA
DEČK! IN DEKLICE (pokr. tek.)
8.30 v Trstu, Grezar
Nastopa tudi Bor
ŽENSKI NOGOMET
DEŽELNA B LIGA
18.00	na Proseku
Primorje — Radiči
NOGOMET
TURNIR CORRENTE
8.45 v Žavljah
Primorec — Edile Adriatica
vožnjah za «24-urno dirko» v Le Mansu. Dosegla sta poprečno hitrost kroga 213,580 km na uro.
Ferletič, Marson (Kovič), Florenin. , STRELCI: v 25. min. Bezek, v 58, min. Florenin. Pri streljanju 11-metrovk so bili za Sežano uspešni Lutman, Pirjevec, Stanojkovič in Bezek, za ZSŠDI pa Petejan, Ulian in Florenin.
SODNIK: Felluga iz Trsta. Reprezentanca Sežane si je zagotovila zmago in osvojitev 3. mesta šele po streljanju enajstmetrovk. Goričani so bili namreč vso tekmo enakovreden nasprotnik in bi lahko z malo. več športne sreče tudi zmagali. Srečanje je bilo kljub razmočenemu igrišču na dobri tehnični ravni. Obe ekipi sta prikazali lepo skupinsko igro, medtem ko sta se med posamezniki izkazala predvsem Stanojkovič in Ferletič.
V	prvem delu so imeli Sežanci več od igre in so povedli sredi polčasa. V nadaljevanju so zaigrali Goričani bolj borbeno in napadalno, kar se jim je tudi obrestovalo z zadetkom Florenina. Podaljška nista. spremenila rezultata, zato so o končnem zmagovalcu odločale 11-metrcvke. Pri streljanju z bele pike so bili nogometaši Sežane točnejši in so tako osvojili ; 3. mesto. Goričani so zasedli 4. mesto, čeprav so. bili v dveh odigranih srečanjih ob regularnem zaključku še nepremagani; v obeh primerih so jih namreč premagale enajstmetrovke.
FINALE ."A 1. MESTO
Koper — ZSŠDI TS 3:1 (2:0)
KOPER: Ivančič, Pobega, Rafa-elič, Umer, Lovrečič, Piciga, Koda-rin, Stepančič, Cvijanovič, Antolo-vič, Kapun.
ZSŠDI TS: Babuder, Križmančič, Race, Bezin, V. Križmančič, Pertot (Bržan), Mikuš (Guštin), Žagar, B. Kralj, Grahonja, M. Kralj (Grgič).
STRELCI: v p.p. Kodarin in Stepančič-, v d.p. B. Kralj in Stepančič.
SODNIK: D’Avanzo iz Nabrežine. Finalna tekma med Koprom in tržaško reprezentanco ZSŠDI je privabila ob rob proseškega pravokotnika lepo število ljubiteljev nogometa. Koprčani so slavili zasluženo zmago, saj so bili (predvsem v prvem polčasu) boljši. Kljub temu reprezentanca ZSŠDI ni igrala podrejene vloge. Tržačani so prikazali dopadljiv nogomet, čeprav se jim je poznalo pomanjkanje uigranosti.
Nogometaši iz Kopra so si zago-vili že v začetku prvega polčasa prednost dveh golov, poleg tega pa so zapravili še nekaj zrelih priložnosti. Vseskozi so igrali zelo hitro in natančno,
likovala predvsem Stepančič in Cvijanovič. ZSŠDI je poskušalo priti do gola z občasnimi protinapadi, ki pa niso obrodili zaželenih sadov.
V	drugem polčasu so zaigrali Tržačani nekoliko bolje in so tudi znižali rezultat na 2:1. Vsi njihovi upi, da bi. izenačili, pa so se razblinili, ko je Stepančič po protinapadu dosegel tretji gol za svojo ekipo.
Po tekmi je bilo nagrajevanje, ki ga je opravil predsednik ZSŠDI Vojko Kecman. Reprezentanca Kopra- je prejela za osvojeno prvo mesto pokal ZSŠDI, tržaško izbrano moštvo ZSŠDI pa je prejelo pokal Primorskega dnevnika. Za najboljšega nogometaša prvega «Turnirja prijateljstva» je bil proglašen vratar tržaške enajsterice ZS ŠDI Marjan Babuder. iiiiiiiiiiimiiiiiii un i>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iii idili ni ll■illnul>^■umllmml■u|■|mm,llll^llmi,lllll,lllll,UITr,l,l
PARIZ, 13. Na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu sta se v finale ženskih posameznic uvrstili Čehoslovakinja Navratilova in Američanka Everteva.
V mešanih dvojicah pa se je v polfinale uvrstil tudi jugoslovanski par Jauševec - Pilič.
V 1. DIVIZIJI
Bor bo igral danes proti Ferroviariu
V	sredo je bila na sedežu tržaške košarkarske: zveze tiskovna konfe-rencaif^sa. toteri so pojasnili nadalj-
. njL-ppt^k -pryenstva 1. košarkarske divizije. .Pravico do sodelovanja v finalnem delu so si priborile naslednje ‘ekipe, 'ki so " se* V-Svojih skupinah uvrstile na prvo, oz. drugo mesto :
A skupina:
Radici Arte (Gorica) in Begliano.
B skupina:
Inter 1904 (Trst) in Bor.
C skupina:
Ferroviario (Trst) in Libertas (Sv. Sergij).
Prvi del finalnega turnirja bo na sporedu že danes, spored pa bo tak:
20.30	v Tržiču:
Arte - Libertas SS
18.45 v Tržiču:
Inter 1904 - Begliano
19.30	v Trsiu:
Ferroviario - Bor
V	prvih dveh tekmah sta favorita Radici Arte in Inter 1904, tretja tekma pa bo bolj izenačena.
Marko
Brindisi - Reggiana X Foggia - Alessandria	X
Genoa - Brescia	X
Novara - Arezzo	1
Palermo - Taranto	X
Parma - Avellino	2
Pescara - Perugia 1 Sambenedett. - Atalanta 1 Spal - Como	1
Verona - Catanzaro	X
Lucchese - Spezia	1
Novese - Teramo	X
Salernitana - Marsala 1
X
X
X
2
1
2
3
4
5
6
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 2 2 1 2 X X 2 X X 1 2 1 2
2
1
2
X
X
1
Predstavniku nogometne enajsterice Koper je za osvojeno prvo mesto na «Turnirju prijateljstva» podelil pokal predsednik Združenja slovenskih športnih društev Vojko Kocman
Koprska enajsterica, v kateri so nastopali tudi igralci iz nekaterih drugih klubov ob slovenski obali, je na «Turnirju prijateljstva» povsem zasluženo osvojila prvo mesto
Čeprav reprezentanca ZSŠDI s tržaškega področja v finalni tekmi ni igrala podrejene vloge, se je morala kljub temu zadovoljiti (s še vedno dobrim) drugim mestom
- «i
«Turnirja prijateljstva» se je udeležila tudi enajsterica Sežane, v kateri je nastopala vrsta mladih in zelo obetajočih nogometašev, ki so s svojo igro opozorili nase
r...................**................................. ......................1
© HH ^ t
Goriška ekipa ZSŠDI ni bila v regularnem času v nobeni tekmi premagana, po streljanju enajstmetrovk pa je obakrat doživela poraz in je skončala na zadnjem mestu
«Pa lepa bi morala biti!» smeje se Koren.
«To je, da!»
S tem je bil ta zanimivi razgovor končan, kajti Koren je zaprl vrata za seboj ter naglo odšel.
Megla pa si je pomel vdrugič roki in posmehljal se dvakrat. Očitno je mislil le na novo guvernanto. Postal je zopet pred svojo črno suknjo, a naenkrat obrnil se energično po sobi ter zamrmral hripavo: «Peti pa moram, to je zdaj gotovo!»
Pogledal je na uro ter jel se počasi in skrbno opravljati, da pojde k večerni skušnji.
Tu se ni bal prehlajenja.
DRUGO POGLAVJE
Beseda na pustno nedeljo zvečer je bila jako dobro obiskana. Prostori borjanske čitalnice so bili skoro premajhni, da bi ustrezali vsem potrebam mnogobroj nega občinstva. To je bilo enakih neprilik vajeno, in zato se je večina dobrovoljno dala stiskati in gnesti v tesni, zaduhli dvorani, ako smemo tako imenovati glavno sobo, v kateri se je vršila predstava. A Borjanje so jo tako nazivali, in torej njihova velja!
V ozadju te dvorane je bil napravljen primeren oder in široka rdeča zavesa je zakrivala kulise radovednim očem. Pred odrom pa so bili nastavljeni v šestih vrstah preko vse sobe različni stoli in raznovrstne klopi. Kar je bilo novejših in elegantnejših, stali so v prvih vrstah, in te so zasedle gospe in gospodične; za njimi pa je razno moško občinstvo porabilo vsak prazen prostorček, in kdor je tu prepozno došel, stiskal se je ob stransko steno. Vhodna vrata, kjer je visok prag dajal jako ugodno stališče, zastavili so takoj za
prvo točko programa mladi in stari gledalci tako, da ni bilo lahko več prodreti v dvorano. A tu med vrati je bilo tudi prijetno. Kajti tobak kaditi je bilo v dvorani strogo prepovedano in odbornik Josip Megla je s paznim očesom izza kulise ali zagrinjala nadzoroval to prepoved. A tu med vrati in za njimi ta paragraf čitalniških pravil ni užival tako stroge interpretacije kakor notri med štirimi stenami Zato pa so kadili tudi gospodje tam pred vhodom, kolikor se jim je ljubilo, obenem pa bili pazni poslušalci. Od ondod je vodil širok, s steklom zavarovan mostovž v druge čital-niške prostore, kateri so bili za take večere preustrojeni v gostilniške sobe.
A tudi te so se med seboj nekoliko razlikovale. Oprava prvim ni bila tako nova ali, rekel bi, elegantna kakor v zadnji sobi; v prvih dveh okorne mize in trdi, čisto leseni stoli; po mizah pa rdeči ali raznobarvni prtiči; v zadnji pa deloma mehki naslonjači ali vsaj obojani stoli in po majhnih okroglih mizah snežnobeli prti. Ob zadnji steni pod velikim zrcalom je bila pa pogrnjena dolga miza in na njej so stali trije veliki šopi cvetic v okusnih vazah. Očitno je bil tu prostor odmenjen dostojanstvenikom, nižjemu občinstvu pa so bile posvečene prve sobe.
Naših dveh znancev iz prvega poglavja nocoj ni bilo videti niti v dvorani med poslušalci niti tu v gostilniških sobah. Oba sta imela posla dovolj za kulisami; kajti Josip Megla je bil izpil sinoči in danes toliko čaja in surovih jajc ter potil se ponoči v postelji tako vrlo, da je nekako zadovoljen šel v besedo, prepričan, da bode z glasom izhajal; in ker iz početka besede nikdo ni bil naznanil, da se bode predstavljala druga igra, nego je ostala pisana na programu, ali pa nobena ne, nadejati se smemo, da je predsednik doktor Hrast ali celo Koren sam potolažil bil gospodično Filipino ter da pričakuje zadnji zdaj oni važni tre-
nutek, ko bo stopil v vlogi «doktorja Žerjava» na oder.
Improvizirane gostilniške sobe že med besedo niso bile prazne. V prvi sta sedela pri mizi v kotu dva tržana v družbi podučiteljevi; kajti ta, žal, ni imel toliko glasu, akoprav je poučeval mladino v petju, da bi bil mogel sodelovati pri pevskih zborih v čitalnici, zato tudi ni rad poslušal petja v dvorani. V drugi sobi pomenkoval se je zemljiški knjigovodja z okrajnim tajnikom in pozneje se jima je pridružil še poveljnik finančne straže. Vsem tem do besede ni bilo mnogo.
V zadnji sobi pa, tam, kjer so bile mize belo pregrajene, hodil je en gospod polagoma po sobi gor in dol ter pu-šil iz dolge lesene, s srebrom kovane pipe. Z eno roko je držal dolgo češnjevo cev, drugo pa si je bil položil na hrbet ter tako počasi meril sobo s svojimi koraki. Kozarec piva na koncu dolge mize pod zrcalom, iz katerega je storil potnik časi dva požirka, pa je pričal, da je bil tam zavarovan njegov sedež.
To je bil okrajni sodnik Majaron. Oblekel se ni bil praznično, nego opravljen je bil z debelo lovsko suknjo, zeleno obrobljeno, in nosil škornje z golenicami čez koleni. Pa ravno ta oprava je prištevala njegovemu zagorelemu licu. Gosti sivi lasje in dolga bela brada so mu podajali nekaj častitega, akoprav so ga njegove živahne oči kazale mlajšega, nego je bil v istini.
Sodnik ni ostal dolgo sam v zadnji sobi. Začetni prolog nocojšnje besede, katerega je govorila mlada gospodična, bil je komaj gotov in glasnemu plosku še ni bilo konca, ko pride naglih korakov v sobo k sodniku črno opravljen gospod, držeč v eni roki par belih rokavic, v drugi pa stisnjen klak.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 .lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603 45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljani,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokrapno se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italiji pri S.P.L
Stran 8
14. junija 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
M
ZTT - Trst
TRETJA HUDA NESREČA NA DELU V TEM TEDNU
EKSPLOZIJA V BRESCIANSKI TOVARNI: TRIJE MLADI DELAVCI OB ŽIVLJENJE
Enajst uslužbencev je bilo hudo ranjenih in od teh so trije v življenjski nevarnosti ■ Uhajanje utekočinjenega plina domnevni vzrok tragedije
BRESCIA, 13. —, Nista se še polegli bol in jeza zaradi smrti štirih delavcev na otoku Capri in smrti
čega križa in ekipe gasilcev so za-
čele odkopavati ruševine, delo jo trajalo tja do 18. ure,
Žalostno ko so
treh delavcev pri Nuora na Sardiniji izgrebli truplo Adriane Corani Ba-
in že spet je huda nesreča na delu zahtevala življenja treh mladih delavcev. 'V eksploziji v tovarni «Ce-selleria bresciana» v Roncadelli pri Brescii so trije uslužbenci zgubili življenje. enajst pa je bilo hudo ranjenih. Od teh so trije v življenjski nevarnosti.
žrtve hude nesreče so 25-letni Emilio Gnocchi. 19-letna Daniela Bianchetti in 25-letna Adriana Corani Baresi, ranjeni pa so bili 15-letni Claudio Preti, 59-letni Angelo Pasquali, 40-letni Claudio Scutta, 17-letni Ennio Cristini, 24-letni Giovanni Sclavini, 24 letni Enzo Benevini, 24-letni Pietro Frassine, 27-letm Oscar Corbeni, 19-letni Giampiero Mattanza in 39-letni Angelo Franzoni. Najhuje so bili ranjeni prvi trije, ki so bili sprejeti na oddelek za oživljanje brescianske bolnišnice s strogo pridržano prognozo, ostali pa bodo okrevali vsi v približno 30 dneh.
Kakšen je vzrok strahovite eksplozije, ki je uničila malo tovarno v vasi Roncadelli ni bilo še dokončno ugotovljeno, kaže pa vsekakor, da gre za uhajanje plina. Iz še neznanih razlogov naj bi iz posebnega stroja za obdelavo kovin začel uhajati tekoči plin. Delavci se niso pravočasno zavedli, da se je delavnica spremenila v plinsko celico in so morda nekoliko neprevidno pognali stroj. Silovita eksplozija je uničila tovarno: streha in stene so se zrušile in vsi stroji so hudo poškodovani.
Kaže, da je pred tragedijo nekdo zaznal vonj po plinu in je odprl okna, da bi prezračil delavnico, a bilo je že prepozno, saj je bila v razmeroma majhnem prostoru koncentracija plina že previsoka. Na srečo ni eksplodiral jekleni rezervoar utekočinjenega plina, ki je bil nameščen izven delavnice. Ob eksploziji je bilo v tovarni 14 ljudi.
Reševalci so bili nekaj minut po tragediji že na kraju nesreče z zdravniškim osebjem, rešilnimi vozi rde-
resi.
Kot rečeno je to že tretja smrtna nesreča na delu v tem tednu. Ko so v svojem sporočilu sindikalne organizacije poudarile že neštetokrat, je veriga smrti na delovnem mestu postala že predolga, da bi jo lahko pristojni organi prezirali še vnaprej. Strog kazenski nastop proti morebitnim krivcem je seveda nujen, še bolj nujna pa je preventivna akcija, ki naj prepreči v bodoče tako strahotne nesreče. Ta akcija, za katero sta pristojna predvsem sodstvo in vlada, mora prisiliti delodajalce, da namestijo vse potrebne varnostne naprave in ukrenejo vse kar je v njihovi moči, da se zajamči varnost delavcev7. Zaradi pomanjkljivih ukrepov zlasti v podjetjih, ki jemljejo dela v zakup, ima Italija nezavidljiv rekord najvišjega števila smrtnih nesreč na delu v zahodni Evropi.
V Acqui ju Terme «brigadist», ki je ubil apuntata D’Alfonsa?
ACQUI TERME (Aleš andria), 13. — «Brigadista», ki se je skupaj s Curciovo ženo Margherite Cagol udeležil spopada, v _ katerem sta bila ženska in karabinjerski apuntat D’Alfonso ubita,, druga dva orožnika pa hudo ranjena, naj bi nekaj ur po spopadu videli v Acquiju Terme ranjenega in z okrvavljenim obrazom.
Vest, ki sicer še ni bila uradno potrjena, naj bi razširili «dobro obveščeni krogi». Kako je ranjeni prevratnik prišel iz obkoljene hiše v Acquiju, ki je oddaljena skoraj deset kilometrov? H komu se je zatekel? Kdo ga je zdravil? To so nekatera od dolge vrste vprašanj, ki se postavljajo ob še nepojasnjenem spopadu, ki je sledil prav tako skriv-
nostni ugrabitvi industrijca Gancia.
Analiza vseh doslej objavljenih pričevanj in dinamike spopada kaže, da je uradna verzija .karabinjerjev nekoliko pristranska in poveličuje pogum štirih orožnikov. To pa v bistvu ne spreminja v veliki meri bistvo vprašanja, ki je v tem: če so karabinjerji vedeli, da se v kmečki hiši skrivajo sumljivi ljudje, čemu so šli v napad le v štirih? Čemu so po ugrabitvi čakali 24 ur, da so pregledali hišo?
In končno, kako se je okrvavljeni «brigadist», ki je ušel po spopadu z orožniki, prebil skozi obroč karabinjerjev in policije, ki so v nekaj minutah obkolili hišo? Kako je prišel v Acqui in kje se je skril?
Milanska policija preprečila poskus ugrabitve
MILAN, 13. — Agenti letečega oddelka milanske kvesture ' so danes z bliskovito akcijo preprečili poskus ugrabitve 18-letnega Carla Rivettija, sina enega najbolj znanih brescian-skih tekstilnih industrijcev. Bandita sta bila aretirana in sedaj ju zaslišujejo na državnem pravdništvu.
Righetti je zasumil, da ga hočejo ugrabiti pred enim tednom. Ko je spremljal domov svoje dekle, ga je prehitel fiat-15 zelene barve z veronsko evidenčno tablico. Vozilo mu je prestriglo not in fant se je le z drznim manevrom rešil iz zagate ter zbežal.
Policija je odtlej stalno sledila fantu in nadzorovala vse avtomobile v bližini njegovega bivališča. Končno so snoči prišli na sled pravemu in postavili roparjema zasedo. Bandita se nista zavedla nevarnosti in sta se davi pripravila na ugrabitev Righettija po dogovorjenem načrtu, preden pa sta lahko planila na žrtev so bili policisti že nad njima in so ju vklenili.	|
TRŽAŠKI DNEVNIK
Izidi na slovenskih srednjih šolah
Nižja srednja šola «Fran Levstik» - Prosek
I. a
Robert Bogateč, Satko Brischich. Robert Cante, Vittorino Carli, Vasilij Danev, Boris Gruden. Aristide Sedmach, Robert Succi, Željko Švab, Dolores Elizabeta Husu, Alenka Pettirosso, Morena Sedmach, Mihaela Skupek, Manuela Starz, Nataša Stocca. En dijak ponavlja.
I. a
Mitja Ferluga, Pavel Furlan, David Metelco, Andrej Milic, Livio Milic, Mirko Sardo, Fulvio Sferza, Marino Ukmar, Marino Versa, Zorka Danieli, Alenka Furlan, Evelina Furlanich. Laura Kemperle, Eu-genija Starz, Katja Starc En dijak je bil odklonjen.
I. b
Miran Furlan, Silvan Košuta, A-leks Milic, Rado Milic, Bruno Pegan, Miloš Pirc, Peter Savi, Vesna Doglia, Damijana Fabjan, Agata
NA PREDVEČER ZAKLJUČKA VOLILNE KAMPANJE
V Emiliji so fašisti umorili 22-letnega levičarskega študenta
Pokrajinski antifašistični odbor iz Reggia Emilie zahteva, naj oblasti izsledijo krivce ter jih strogo kaznujejo
REGGIO EMILIA, 13. — Davi ob 11.30 je zakonski par. ki se je peljal po pokrajinski cesti Sant’Ilario Montecchio v bližini kraja Convoglio di Montecchio našel na cesti truplo mladeniča. Neznanec je imel na sebi hlače tipa «jeans», srajco in suknjič. Leva roka je bila upognjena pod truplom. Ugotovili so, da so ga neznanci ustrelili verjetno s samokresom v tilnik in potem še v srce. Že prvi strel je povzročil mladeničevo smrt. Policijski organi so potem našli v bližini samo en tulec, zato domnevajo, da je bil u-
iiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiii
Smrt v rudarskem jašku
BARNSLEY (Yorkshire - Anglija) — V premogovniku je prišlo kakih 400 m pod zemeljsko površino do eksplozije: pet rudarjev je umrlo. Vzrok nesreče še ni znan. Na sliki: žene ponesrečencev pred vhodom v jašek.
streljen tudi s samokresom na boben.
Takoj nato je policija ugotovila istovetnost žrtve. Gre za 22-letnega študenta Alcesteja Campanileja, ki je bival v Ulici Lodovico Ariosto 15 v Reggiu Emilia. Nadaljnje raziskave so potrdile, da je Alceste Campanile pripadal že šest let po litični skupini «Lotta continua» in da so mu fašisti že večkrat zagro žili, da bodo nastopili proti nje mu s skrajnimi ukrepi.
Alceste Campanile je svoj čas deloval v desničarski organizaciji «Giovane Italia» potem pa je presedlal ter se povezal z levičarsko «Lotta continua», že pred časom so mu fašistični desničarski krogi grozili, da bodo obračunali z njim. Med drugim so tudi izjavili, da je človek, ki izda enkrat, pripravljen na jutrišnjo izdajo.
Policija preiskuje z vso skrbnostjo to zadevo, toda do sedaj še ni izrazila svojega mnenja glede politične pripadnosti morebitnih morilcev. Ta zadržanost je, upoštevajoč nujnost, da policijski organi ocenijo vse možnosti, sicer razumljiva, toda zelo verjetno je najbolj pomembna izjava, ki jo je podal v zvezi z umorom Campanileja «An tifašistični pokrajinski odbor za demokratične in republikanske svoboščine», ki se je sestal v navzočnosti župana iz Reggia Emilie, predsednika pokrajine, predsednika odbora antifašističnega odbora, namestnika župana, občinskih odbornikov ter predstavnikov strank in demokratičnih združenj. Na srečanju so izglasovali naslednjo resolucijo: «Potem ko je odbor izrazil svoje sožalje družini Campanile ter sploh vsega demokratičnega gibanja in prebivalstva Reggio Emilie, izraža svoj gnev ter soglasno obsoja ta novi zločin, ki spada v okvir nasilja s fašistično etiketo. To nasilje skuša ustvariti hude motnje v teh zadnjih dneh volilne kampanje, ki je do sedaj v pokrajini Reggio Emilia in sploh v vsej deželi potekala v polni svobodi ter v omikanih oblikah».
Izjava enotnega antifašističnega odbora iz Reggia Emilie je v določenem nasprotju z izjavami policijskih organov, ki pravijo, da vodijo preiskavo «v vseh smereh». To bi pomenilo, da policija še ni prepričana, da je ta zločin treba pripisati izključno fašističnim krogom. Med drugim so nekateri domnevali, da bi bila vsa ta zadeva povezana z «rdečimi brigadami», toda ta domneva je bila kmalu ocenjena za neosnovano.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V PRIČAKOVANJU POJASNIL PREDSEDNIKA FORDA
Ameriška CIA na zatožni klopi
NEW YORK, 13. — Polemika o nezakonitih pobudah ameriške vohunske in protivohunske organizacije CIA, posebno v zvezi z umori ali poskusi umorov tujih državnikov, se v ZDA vedno bolj zaostruje. Iz virov Bele hiše so poluradno sporočili, da prevladuje ' mnenje, da1 bo predsednik Ford v kratkem podal važno izjavo glede tega vprašanja, ne da bi čakal na rezultate preiskav pristojnih kongresnih komisij. V istih virih pà so odločno zavrnili obtožbe demokratičnega senatorja Franka Churcha, predsednika senatne preiskovalne komisije o CIA, ki je izjavil, da je predsednik Ford baje namerno odposlal «Rockefellerjevo poročilo» ministru za pravosod-stvo in kongresu, samo zato, «da ne bi šel po kostanj v žerjavico za nekoga drugega». «Sem trdno prepričan — je dejal glasnik Bele hiše — da bo predsednik čimprej sklenil, če bo in kako bo, seznanil javnost.»
V tej zvezi so se v zadnjih dneh razširili tudi glasovi, da je predsednik Ford, vpričo hudih kritik Rockefellerjeve komisije na račun bivšega načelnika CIA Richarda Helmsa, sklenil, da ga razreši dolžnosti a-meriškega veleposlanika v Iranu. V krogih Bele hiše pravijo, da predsednik nima navade, da bi koga odslovil samo zaradi kritik ali obtožb. To naj bi pomenilo, da odpoklic teheranskega veleposlanika ni izključen, toda do tega bo prišlo šele potem ,ko bo Ford skrbno preučil nagibe in stvarni položaj, ki so tedaj napotili načelnika CIA. da je spravil agencijo na pot odkrito nezakonitih pobud. Treba je povedati, da je «Rockefellerjevo poročilo» naprtilo Helmsu odgovornost za operacijo «Chaos» (širokopotezna akcija za mo tenje, provokacije in nadzorstvo nad ljudmi in organizacijami, ki so jih smatrali za oporečniške), da je cenzuriral tisoče pisem iz in v Sovjetsko
zvezo in končno, da je odbil svoje sodelovanje z oblastmi glede primera Watergate.
Medtem se je zataknila vsaj začasno dejavnost preiskovalne komisije poslanske zbornice. Tako so začasno odložili prvo in morda najbolj pomembno pričevanje sedanjega načelnika organizacije CIA Williama Cobyja. Kriza je nastala, ker je predsednik komisije Lucien Mezdi (demokrat iz Michigana) odstopil s predsedniškega mesta «komisije za tajne službe», ker so ga njegovi strankarski tovariši obtožili, da je preveč popustljiv do CIA. Prav zaradi tega je komisija pred dnevi sklenila, da se ustanovi podkomisija, ki bo obravnavala izključno vprašanje CIA ter je v sredo zvečer odbila imenovanje petih članov (od šestih), ki jih je predlagal Mezdi.
Potem se je zdelo, da bo prišlo do kompromisa in da bo podkomisija začela delovati, toda nenadoma.
’so se vmešali republikanci, ki so dejali, da se nočejo vmešavati v demokratske razprtije. Tako se je zgodilo, da trije republikanci podkomisije niso prišli na sejo in se je moral potem predsednik podkomisije opravičiti Colbyju, ki je čakal na zaslišanje. Sedanji načelnik CIA pa se je maščeval ter ni hotel izročiti Stantonu (predsedniku podkomisije) raznih tajnih dokumentov, ki jih je prinesel s seboj, češ da podkomisija ne razpolaga z učinkovito varnostno službo.
Obtožbe in polemike so v ZDA menda marsikomu razvezale jezik. Tako je včeraj zvečer radiotelevizijska družba NBC objavila vest, da je 1. 1969 neki kubanski vojak, ki je bil povezan z organizacijo CIA, skušal ubiti predsednika Fidela Castra. Priča poskusa umora je bil a-meriški industrijec Edward Lame, ki je bil tedaj na Kubi in se je peljal v džipu skupaj s Fidelom Castrom.
Da gre za čisto namerno justi-fikacijo nekega političnega nasprotnika, dokazujejo razna dejstva, ki jih je ugotovil prvi zdravnik, ki sta ga na kraj uboja pripeljala zakonca, ki sta našla truplo. Zdravnik je neizpodbitno ugotovil, da so neznani zločinci prisilili žrtev, da poklekne, ji zvili levo roko za hrbet, nakar so oddali en strel v za-tilnik (krogla je prebila vso lobanjo ter se zgubila neznano kam), takoj nato pa so oddali še en strel, naravnost v srce. Drugi strel je bil sploh nepotreben, ker je žrtev izdihnila že pri prvem.
Gruden, Alma Gruden, Laura Lavrenčič, Romana Maiano, Silva Perčič, Darka Puric, Nataša Scuka, Nataša Škrk, Loredana Švab in Lucija Švab.
II. b
Valter Ban, Bogdan Budin, Pavel Bukavec, Fulvio Cemoli, Alojz Cos-sutta, Vasilij Micheli, Vanja Cernja-va, Bruna Ciani, Tatjana Cibic, Vesna Danieli, Vivijana Danieli, Nadja Franchi, Ines Guštin, Petra Luksa, Ketty Malalan, Elizabeta Prasel, Katerina Stocca, Laura Stocca, Vivijana Stocchi.
V	III. a razredu je pripuščenih zrelostnim izpitom vseh 17 dijakov, v III. b pa 12 dijakov.
Nižja srednja šola
«Igo Gruden» - Nabrežina
I. a
Vasilij Pertot, Adrijan Petelin, Boris Poropat, Pavel Terčon, Marija Grazia De Matteis, Sonja Gherlani, Maria Grazia Leghissa, Majda Peric, Olga Tavčar. Pet dijakov ima popravne izpite.
I.	b
Marko Della Schiava, Robert Ger-gič, Mitja Kravanja, Darij Milič, David Rebula, Marko Sandri, Sergij Slavec, Andrej Škrinjar, David Ve-lussi, Ivan Vogrich, Neva Caris, Lorella Casterolli, Elena Gruden, Valentina Guštin, Martina Kakes, Damijana Kralj, Gracijela Leghissa, Kristina Logar, Valentina Marušič, Anamarija Pacor, Franka Semoli. Dva dijaka imata popravne izpite.
II.	a
Radivoj Leghissa, Ivan Milič, Natalija Gabrovec, Nadja Gruden, Tatjana Mervi, Lorenza Mervič, Danila Pernarcich, Nadja Štolfa, Gracijela Tinta. Trije dijaki imajo popravne izpite.
II. b
Darko Briščak, Ugo Milič, Franko Pahor, Romano Pernarčič, Damijana Bressani, Silvana Bressani, Marija Valerija Chemelli, Milena Dol-liani, Romana Gulič, Nadja Pangos, Marija Concetta Peric, Alba Rebula, Aleksandra Rebula, Ingrid Semel, Jelka Skerk, Andrejka Terčon, Barbara Žerjal. Dva dijaka imata popravne izpite, eden je bil odklonjen.
V	III. a razredu je bilo pripuščenih zrelostnim izpitom vseh 14 dijakov, v III. b pa vseh 19.
miiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiriHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii
DANES NA SEDEŽU REŠKE SKUPNOSTI ITALIJANOV
Srečanje med kulturnimi delavci iz Italije in SFRJ
Pobudo za pomembni sestanek je dala revija «La Battana»
V razpravi literarna dela italijanske manjšine v Jugoslaviji
REKA, 13. — Italijanska kulturna revija «La Battana», ki jo izdaja reška založniška družba EDIT, je dala tudi letos pobudo za srečanje med vidnimi kulturnimi delavci iz Italije in iz Jugoslavije. Srečanje bo jutri v domu Skupnosti Italijanov, osrednji predmet razprave pa bodo literarna in še zlasti pesniška dela italijanske skupnosti v Jugoslaviji.
Uvodno poročilo bo imel glavni urednik revije «Battana» prof. Eros Sequi, ki vodi seminar o italijanskem jeziku na beograjski univer zi. Glavni del svojega poročila bo prof. Sequi posvetil italijanskim avtorjem, ki živijo v Jugoslaviji od njenega nastanka in zlasti njihovemu ustvarjanju med osvobodilno vojno ter nato razvoja literarnega ustvarjanja italijanske skupnosti do danes.
V razpravi, ki bo sledila poročilu in katere cilj je oceniti vrednost omenjenih del ter jim odmeriti u-strezno mesto tako v jugoslovanski kot italijanski literaturi, bo beograjska univerza prisotna tudi s prof. Sergiom Turconijem, posegli pa bodo tudi zagrebški univerzitetni profesor Mladen Machiedo, docenti «rječkega vseučilišča» ter trije docenti tržaške univerze, Bruno Ma-yer, Roberto Damiani in Marcello Fraulini.
Med pesniki bodo srečanju prisostvovali mladinka Adelia Biasiolo iz Pirana, Giusto Curto iz Rovinja, Anita Forlani iz Vodnjana, Lucifero Martini in Giacomo Scotti z Reke. Prireditelji pričakujejo, da se bodo pomembnega srečanja udeležili predstavniki družbeno - političnih in kul turnih organizacij iz reške regije in občine, predstavniki Unije Italijanov in drugi.
Evelino Clarich
V
Šolske prireditve
(Nadaljevanje s 4. strani)
gat spored. Vsi nastopajoči otroci so se s pogumom predstavljali pred občinstvom in kar dobro izvajali svoje vloge v raznih prizorčkih, recitacijah, pri rajanju in petju.
šolarji in učiteljstvo ter ostalo osebje šempolajske šole je zadnji dan pouka v letošnjem šolskem letu priredilo piknik v naravi. Že zjutraj so odšli v gozd nad Šempolajem, kjer so v senci borovcev in drugega drevja pekli na žaru piščance in čevapčiče. Vtem ko so kuharji pripravljali hrano, so se otroci igrali, da
so lahko opoldne še z večjo slastjo uživali dobrote, ki so jim jih v improviz rani kuhinji pripravili.
Odveč bi bilo ponavljati, kar smo že tolikokrat poudarili, da so šolske prireditve dobro pripravljene, dobro izpeljane in hkrati nekakšen praznik naših šol, posebno na vaseh. Na eni strani se na teh prireditvah izkažejo otroci, na drugi strani se nad njihovim nastopom razveselijo starši, hkrati pa učitelji in učno osebje nasploh pokažejo svojo požrtvovalnost. Skratka te prireditve ponovno dokazujejo, kako živa in življenjska je naša šola.
Nižja srednja šola v Križu
I.	razred
Fabio Candotti, Aleksander Sedmak, Sonja Savi, Tanja Sedmach, Letizia Soave, Melita Tenze.
II.	razred
Vladimir Kosmač, Darko Pacor, Gabrijel Sedmach, Damijana Carli, Sara Cossutta, Sandra Rebula, Nadja Tretiak, Marija Nataša Ussai.
V III. razredu je bilo pripuščenih zrelostnim izpitom vseh 13 dijakov.
Nižja srednja šola
«Ivan Cankar» - Sv. Jakob
I. a
Danijela Birsa, David Calzi, Tanja Coretti, Laura Cunja, Igor Čepar, Peter Gerdol, Pavel Gregorich, Erika Junc, Fulvio Jurincich, Adri-jana Margon, Igor Pertot, Katja Stopper, Igor Scherl, Darij Svara, Aleksander Tomšič, Tanja Vecchiet, Silvano Viola. Dva dijaka imata popravne izpite.
I.	b
Mara Berlocchi, Tatjana Blokar, Berto Cerkvenik, Suzana Cragnez, Igor Danieli, Lucijan Franco, Astrid Marussi, Gracijela Metton, David Roici, Cinzia Starc, Marino Vapnar in Tatjana Vodušek. En dijak ima popravne izpite, eden pa je bil odklonjen.
II.	a
David Blasina, Milva Bordon, Robert Cressevich, Samo Ferluga, Suzana Javornik, Franc Kerže, Adri-jana Kuret, Sladjana Milič, Mauro Orsini, Rajka Pertot, Martina Samsa, Elio Scarpa, Erika Slama, Ingrid Vigini, Iviana Zadnik. En dijak ima popravne izpite, pet pa je bilo odklonjenih.
II. b
Barbara Campana, Maura Čepar, Igor Cernich, Florijan Macor, Miriam Pecchiari, Romana Pecchiari, Adrijan Sedevčič, Sergij Stancich, Tatjana Škrlj, Mihela Vassallo in Franko Zugna. En dijak je bil odklonjen.
K zrelostnim izpitom so bili pri-puščeni vsi dijaki.
Nižja srednja šola «Ciril in Metod» - Sv. Ivan
I. a
Aleksander Luisa, Pavel Perossa, Darij Racman, Tamara Beuk, Leonora Crovatini, Manuela Gomisel, Angela Milic, Aleksandra Montanari, Tatjana Prezzi, Sonja Racman, Anita Semec - Berlocchi, Rada Zer-gol. Dva dijaka imata popravne izpite, eden je bil odklonjen.
I.	b
Igor Cej, Robert Devetak, Andrej Don, Damijan Fonda, Andrej Kosovel, Gualtiero Savi, Marko Turk, Katarina Arcioni, Lucija Krizman-cic, Rozana Paoli, Maja Sessi, Eva Vessel, Norm* Zoch, Irene Zuba-lich. En dijak ima popravne izpite, eden je bil odklonjen.
II.	a
Alfred Cocevari, Bojan Ilijevič -Vascotto, Bogdan Raseni, Franko Sedmak, Tiziana Ferluga, Julijana Gerdol, Barbara Gruden, Elizabeta Luisa, Maura Mauri, Laura Maver, Ljubica Peric, Danijela Ruppel, Katja Skerk. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden je bil odklonjen.
II. b
Tomaž Saldassi, Igor Canciani, Darij Crociati, Egon Fonda, Francesco Giudici, Omar Husu, Franko Koren, Andrej Merku, Andrej Pegan, Massimo Raseni, Igor Škamperle, Marko Stavar, Neva Bachi, Silvija Callin, Adrijana Dovgan, Tatjana Giorgini, Patrizia Gruden, E-lizabeta Nacinovi - Žarko.
K zrelostnim izpitom so bili pri-puščeni vsi dijaki.
Nižja srednja šola na Katinari
I. razred
Diego Batich, Ivo Glavina, Livij
Maver, Gianni Pecchiar, Vivijana Lorenzi, Katja Kjuder. En dijak je bil odklonjen.
II. razred
Darij Filipčič, Darij Olenik, Franka Castellani, Elizabeta Lenardon, Sandra Kjuder, Nicoletta Mirasole, Tamara Vecchiet. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
V	tretjem razredu so bili pripu-ščeni vsi k zrelostnim izpitom.
Nižja srednja šola «Fran Erjavec» - Rojan
I.	razred
Danijèì Bembi, Pavel Curri, Aljoša Kosor, Andrej Lokar, Andrej Martelanz, Štefan Schillani, Livij Svagelj, Mitja Terčon, Vesna Bajc, Danijela Brecelj, Luciana Janežič, Marta Siega, Sonja Zupančič. Trije dijaki imajo popravne izpite.
II.	razred
Borut Bajc, Pavel Godnič, Walter Kerpan, Aleksander Sancin, Nadja Furlan, Gabrijela Likon. Štirje dijaki imajo popravne izpite.
V	tretjem razredu so bili pripu-ščeni vsi k zrelostnim izpitom.
Tržaška pokrajina
(Nadaljevanje s 3. strani)
skrbeti za smotrno upravljanje celotnega ozemlja in torej zavrniti pojem KD, ki ga lahko strnemo v formuli «naftno pristanišče, okoli njega pa kraški muzej». Skrbeti za zaščito naravnega okolja pomeni podpreti predvsem kmetijstvo in u-smerjanje v donosne dejavnosti. Ni dovolj prirejati vinsko razstavo, pokrajina mora dajati tehnično in gmotno pomoč živinorejcem, cvetličarjem in vinogradnikom, podpreti ustanovitev zadružnih hlevov in mlekarne in sploh izdelati svoj kmetijski načrt.
Ena izmed pomembnih pobud pokrajine, ki smo jo komunisti zahtevali in podprli, je bila mednarodna manjšinska konferenca. Žal pa na ravni praktičnega izvajanja spoznanj konference niso storili nobenega koraka naprej. Komunisti vztrajajo —- je zapisano v našem programu — da pokrajina praktično uveljavi svoje pristojnosti, ki zadevajo temo svobodnega razvoja slovenske manjšine (uporaba jezika, šolstvo, kultura, skrbstvo, družbeno gospodarske dejavnosti) in obenem odločno poseže pri deželi, da bo le-ta izpolnila svojo vlogo na tem področju ter pri državnih oblasteh za globalno zaščito pravic Slovencev.
Ko šmo že pri praktičnih sklepih, naj omenim nujnost, da pokrajina dosledno uresničuje dvojezičnost v javnih napisih in smerokazih, »e pravi tudi na ozemlju tržaške občine.
Naš program je glede zavezništev zelo jasen. Komunisti težijo k volilnemu izidu, ki naj pokrajino uveljavi kot središče demokratičnega sodelovanja in enotne pobude. Pokrajina je 'ahko pomemben člen pri spodbujanju skupnih pobud krajevnih uprav, posebno na področju urbanističnega in družbeno-gospodar-skega načrtovanja, zdravstva in socialnega skrbstva, šolstva in turizma. Pri tem morajo sodelovati sami prebivalci, politične in družbene sile. Pokrajina naj se odpira demokratičnemu sodelovanju in družbenemu samoupravljanju V ta namen naj dobi od dežele pooblastila, da se razširijo njene pristojnosti in delokrog. Taka upravna in politična obnova pa je, seveda, možna le pod pogojem, da bo na teh volitvah poražen vsak ostanek antikomunizma in ustvarjeni pogoji novih oblik enotnosti antifašističnih sil.
Gospodarsko razstavišče Ljubljana
salon pohištva 75 13.-19. junija
odprt vsak dan od 9. — 18.30 ure
Samo vsako drugo leto imate priložnost v Ljubljani obiskati razstavo, kjer bodo razstavljeni na enem mestu skoraj vsi izdelki jugoslovanske industrije pohištva in opreme. Opozarjamo na poseben izbor pohištva za opremo kuhinj ter posebno razstavo otroškega pohištva v paviljonu «Jurček».
IZREDNA PRILOŽNOST ZA SKLEPANJE POGODB!
najprej na salon-
-potem na dopust!