Uciteljski pravnik. IZVRŠILNI ODLOKI K URADNIŠKEMU ZAKONU. Ministrstvo pravde objavlja nekatera rnišljenja svoje stalne komisije za izvršitev in prireditev zakona o državnih uradnikih in uslužbencih civilnega reda, ki sta jih odobrila gp. ministra pravde in financ kot izvrševalca zakona. Odloki temelje na dveh razpisili ministrstva pravde, in sicer: Razpis ministrstva pravde st. 70.753 od 14. decembra 1923 in razpis št. 69.637 od 7. decembra 1923. Ker določbe tangirajo tudi učiteljstvo, jih hočemo tu navesti. Čas od 1. oktobra 1923 do prevedbe zn neprevedene uradnlke. Ali in v koliko velja uradniški zakon za državne uslužbence že prej.preden se izda odlok o njihovem obdržanju v službi in prevedbi po z a k on u. Odločeno je, da velja novi zakon od dne uveljavljanja v vsem, razen onih odredb. ki so vezane ravno na pogoj prevedbe in razvrstitve. Samo ob sebi se razume, kolikor ni odtoženo vprašanje nekaterih predpisov s prehodnimi naredbami za določen čas. (Razp. §t. 70.753). Brezobrestna posc^Ua. Glede dajanja brezobrestnih posojil v smislu člena 12 3. službene pragmatike je o d 1 o č e n o, da se ta posojlla za sedaj še ne morejo dajati, dokler se ne dobi za to budžetska možnost potom pooblastila finančnega ministra v finančnem zakonu, kjer bi se mu odprl za to poseben kredlt. Razen tega bo treba izdelati za to še pravilnik v svrho čim večje enotnosti in kontrole, da bi se preprečile zlorabe. (Razp. St. 70.753). Posmrtnina. Glede izplačevanja enomesečnih posmrtnih prejetnkov in podpor rodbinam umrlih državnih uslužbencev, ki jih predvideva člen 12 4. službene pragmatike, je odločen o: da se morajo izplačevati enomesečni posmrtni prejemki aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev na breme tozadevne budžetske partije, kakor se je to delalo tudi doslej. Kar se pa tiče podpor njihovim rodbinam v obsegu dvomesečnih prejemkov, je pa takisto potrebno, da se izdela poseben pravilnik (z upoštevanjem pogoja: »če nimajo drugih dohodkov«), s katerim bi se onemogočile zlorabe. in pa da se unese za vsako vrsto izplačil posebna partija v budžetu. Dokler se to_ne izvrši, se morejo izplačevati te podpore po členu 28. zakona o državnem računovodstvu. (Razp. št. 70.753). Državni uslužbenci, ki zapuste državno službo. Državni uslužbenci, kizapuste državno službo, imajo pravico na dohodkedo konca tl- stega meseca, v katerem bodo razrešeni svojih dolžnosti. Predstojniki oblastev naj skrbe, da se izvrši rezrešitev najdaIje v zakonitem roku od 30 dni in da bo to zadnji dan onega meseca, za katerega je uslužbenec prejel plačo. (Razp. Štev. 70.753). Nameščenja do prevedbe. Dokler se ne završi prevedba in razvrstitev državnih uslužbencev po novem zakonu, se morajo vršiti namestitve po starem zakonu. (Razp. št. 70.753). Prevedba onlh s 35 službenimi le« In 65 letl starostL Prevesti in razvrstiti se morajo tudi oni uslužbenci, ki so dopolnili 35 let službe ali 65 let starosti. Če je uslužbenec 65 let star, pa nima 35 službenih let, se mora ravno tako prevesti in upokojiti po novem zakonu, kakor da je dopolnil 35 let službe in 65 let starosti. (Razp. št. 70.753). Prevedba narodnih poslancev - učiteljev. Kar se tiče vprašanja, kakšne prejemke bodo dobivali v smislu odredb čl. 126. narodni poslanci, ki so postali to pred 1. septembrom 1923, pa so bili stavIjeni na razpoloženje, se pojasnjuje. da se prevedejo ti po novem zakonu kakor ostali uradniki, prejemki pa se jim bodo računali od 1. oktobra dalje po 3. odstavku člena 126. po plačah novega zakona. (Razp. št. 70.753). Vojna obvezaost !n uvrstitev po pragmatikL Vojna obveznost po odsluženem roku se smatrasamo takrat v redu.čeje uslužbenec dokazal, da se je prijavil poveljstvu vojnega okroga, pa mu je pristojnim potom urejen njegov odnošaj napram vojaški službi. (Razp. št. 69.637, toč. 5.). Uslužbenec, ki predloži dokaze o odslužitvi roka v vojski bivše avstro-ogrske m o n a r h i j e , izpolni pogoje iz točke 5. člena 4. uradniškega zakona. (Razp. št. 70.753). Tisti, ki so na lastno proš. njo odložili odsluženje svojega roka pri vojakih do 2 5. leta starosti, ne morejoostat i v s 1 u ž b i. Ker preneha služba takega uslužbenca že po zakonu samem, mora dati sam ostavko na službo, vsled česar nima pravice do prejemkov iz člena 243. uradniškega zakona. Sploh se tisti uslužbenci, ki ne bodo prevedeni iz vzrokov člena 2. ali točke 1. do 5. člena 4., ne morejo okoristiti z dobrotami iz člena 243. zakona. (Razp. št. 70.753). Postranske službe upokojencev. Na vprašanje, ali je potrebno, da daje upokojencem finančni minister dovoljenje za kako privatno profesijo se pojasnjuje: Ker ni v službeni pragmatiki nobene odredbe, po katerl bi se moralo dajati tako dovoljenje, se tudi ne bo dajalo. Zato smejo upokojenci izvrševati take posle brez dovoljenja, s pogojem seveda, da niso tisti v nasprotju s kakim pozitlvnim zakonom. (Razp. §t. 70.753). Prevedba zvaničnlkov. Glede prevedbe in razvrstitve zvaničnikov in služiteljev po čl. 231. uradniškega zakona je izdalo ministrstvo pravde ta-le pojasnila: Z ozirom na to, da zakonodajalec v členu 231. uradniškega zakona razvrstitev zvaničnikov in služiteljev ne veže ne pogoj določene kvalifikacije in roka, kakor dela to pri uradnikih v členu 230., nego je vezana njihova razvrstitev samo na en pogoj — odločba komiteja ministrov — se mora razvrstiti vsak oni zvaaičnik odnosno služitelj, za katerega se izda odlok, da se ima prevesti, brez ozira na kakršnokoli šolsko izobrazbo. Zakonodajalec v prehodnih določilih odstopa od zahteve kvalifikacije, predpisane v členu 60., ker se nikakor ne more pričakovati. da bi hotel zakonodajalec omogočiti uradnikom brez predpisane kvalifikacije ono, kar bi preprečil zvaničniku ali služitelju brez predpisane kvalifikacije. Po tem takem tvori člen 231. izjemo od člena 60. službene pragmatike. (Razp. št. 70.753). Za dnevničarje. Za pogodbene uslužbence (dnevničarje) mora vsaka uprava vnesti v svoj proračun posebno partijo, če obstoji po*rn l. nas!avlia take uslužbence. Kajti tzdatek na njihove prejemke ne more iti v nobenem slučaju na breme kredita o dragtnjskih dokladah. (Razp. št. 70.753). Računanje službene dobe po členu 230. Olede računanja službene dobe v smislu člena 230. veljajo ta-le načela: Po členu 230. uradniškega zakona se računajo z ozirotn na določbe člena 241. v zvezi s členom 235. v službeno dobo ona leta službe, katera se računajo po členu 137. za pokojnino, in to samo po efektivnem trajanju službovanja. Pri onih uslužbencih, ki po dosedanjih zakonih niso imeli pravice do pokojnine, pa to pravico s tem zakonom zadobe, se računajo v napredovanje leta službe po dovršenem 21. letu starosti. Osebam iz krajev izven Srbije in Črne gore, ki so bile poprej v svobodnem poklicu, pa so vstopile oo ujedinjenju najmanj dve leti pred razglasitvijo uradniškega zakona v državno službo, se računajo v napredovanje po členu 230. ona efektivna leta, ki se jim štejejo po čl. 237. v pokojnino. Če so pa iz Srbije in Črne gore, se jim računajo v napredovanje po členu 230. v zvezi z odredbami čl. 241. in 245. ona efektivna leta, ki jih predvideva 6. odstavek člena 137. v zvezi s členom 67. Osebam, ki vstopijo v državno službo neposredno iz službe javnih samoupravnih (avtonomnih) teles, se računajo v napredovanje po členu 230. efektivna službena leta, katera se jim priznajo za pokojnino po 5. odstavku člena 137.. toda brez omejitve 10 let po 6. odstavku člena 137. (Razp. št. 70.753). Za roke, določene v členu 230. službene pragmatike kakor tudi za perijodične stopnje osnovne plače po členu 241. v zvezi s čl. 137., se morajo računati ukazna in neukazna službena leta, kakor to predvideva člen 235. službene pragmatike. (Razp. št. 69.637, toč. 4.). Za nekvalificirane, ki pridejo v III. kat. Za one sposobne in vredne uradnike, ki sicer nimajo kvalifikacije niti za III. kategorijo, pa se jim izda odlok, da se obdrže v službi, velja glede prevedbe točka 3.. I. odlomek člena 230. službene pragmatike. (Razp. št. 69.637, toč. 3.). —§ Oproščenje taks za uverenje In prošnje za uverenje. »Narodna Prosveta« poroča: Na stavljeno pitanje o konkretnom slučaju Gen. Direkcija Posrednih Poreza pod Br. 736 od 4.-11.-1924. g. dala je ovo objašnjenje: molbe za izdavanje uverenja, kao i sama uverenja o položenom nastavničkom ispitu o spremnosti za državnu službu lica, koji nisu Srbi, Hrvati i Slovenci, radi regulacije datih svojih prava po zakonu moraju se smatrati kao akta o regulisanju ličnih pfava drž. činov. i službenika, te se prema čl. 128 zak. o činov. i služb. grad. reda oslobodaju takse. Prema tome ima se izmeniti poslednji stav raspisa SH. Br. 25695 od 22. dec. 1923 god. i prema ovom objašnjenju dalje postupati: molbe za uverenja oslobodene su plačanja takse.