Veliko znanja in praktičnih izkušenj
Mladi, vključeni v delo konference mladih    di potrebujejo namreč več medsebojnega so-
za vzgojo in izobraževanje (KMI) se zave-dajo, da je v bitko za socialistično vzgojo v marksistično izobraževanje nujno vključiti čimvečji krog mladih, čimvečji krog celotne družbe. Bistveno je namreč, da v prihodnje poleg šolskega sistema vsi družbeni dejavniki enotno in skladno uresničujejo socialistične, družbene, vzgojno-izobraževalne smotre. To je edina pot, ki bo zagotovila boljše predvsem pa kvalitetnejše vzgojno-izobraževalne rezul-tate. Napredne socialistične sile se morajo pod idejnim vodstvom Zveze komunistov še bolj odločno spopadati z vsemi težnjami, ki jih iz nesprejemljivih idejnih izhodišč, na-sprotujejo boju za socialistično in niarksi-stično opredeljenost mlade generacije in vseh delovnih Ijudi.
Predsedstvo Konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri predsedstvu Občinske konference Zveze socialistične mladine Ljub-ljana Center je pretekli teden organiziralo mladinsko politično šolo za mlade iz srednjih šol in dijaških domov, ki pomeni začetek stal-nega marksističnega izobraževanja in idejno-političnega usposabljanja mladih iz šol.
Zavest v socialistični samoupravni družbi, kot neprestanem revolucionarnem gibanju bomo mladinci, člani Zveze socialistične mla-dine, razvijali s pogumnim teoretičnim ustvarjanjem zasnovanem na marksizmu, na trajnih vrednotah naše revolucije, z dosledno kritično analizo svoje prakse in nenehnim praseganjem vsega, kar je nesvobodno in ne-humano.
Z nenehnim razvijanjem teorije sociali-stičnega samoupravljanja, z ustvarjalno upo-rabo znanstvenih spoznanj bomo učinkovito uresničevali svojo idejnopolitično vlogo v družbi in snovali revolucionarno akcijo de-lavskega razreda na znanstvenem socializnm.
Marksistična znanost mora v boju za uve-ljavljanje socialistične prakse sproti in z vso idejno in teoretično močjo nastopati prota uveljavljanju protisocialističnih in protisamo-upravnih sil, ki si prizadevajo zagotovibi svoj vpliv v znanosti in v vzgoji in izobraževanju.
Da pa bomo v tem boju uspeli in da bomo kos tako veliki nalogi je bistveno in prvo izo-braževanje. Prav zato so politične šole, ki jih organizira predsedstvo občinske konference Zveze socialistične mladine Ljubljana Center tako zelo pomembne. Na teh šolah mladi namreč spoznajo ne le bistvo samoupravlja-nja, bistvo našega sistema, temveč se podrob-neje seznanijo tudi s pasameznimi deli, ki so nujno potrebni za razumevanje in za ustvar-janje cilja, v katerega stremi vse naše delo-vanje.
Ena najzanimivejših tem, pa tudi zelo ak-tualna je bila za mlade šolarje tema Odnos med učiteljem in učencem v samoupravni so-cialistični družbi. Tu so se mladi soočili z mnogimi žalostnimi dejstvi, kajti priznati mo-ramo, da današnji sistem vzgoje in izobraže-vanja in predvsem odnosi v njem, še niso uveljavljeni tako, kot smo si jih začrtali. Mla-
delovanja med učiteljem in učencem, več pri-stnosti, več možnosti sodelovanja in sokreira-nja mladih pri njihovem delu, kajti tudi uče-nje lahko imenujemo delo. Vsakemu učencu naj bi bilo bistveno delo — učenje, študij.
Dragan Kopčalija in Tadeja Pajk sta bila slušatelja omenjene prve mladinske politične šole za mlade iz srednjih šol in dijaških do-mov. Oba sta mladinska aktivista v svojih os-novnih organizacijah Zveze socialistične mla-dine. O odnosih, v katere sta vpletena v učno vzgojnem procesu in o politični šoli sta pri-povedovala:
Dragan KOPČALIJA: »Hodim na Hotelsko šolo in delam kot predsednik v osnovni or-ganizaciji ZSMS Doma mladih v trgovini in gostinstvu. V naši šoli so zelo demokratični odnosa. Sami sodelujemo pri javnem ocenje-vanju, v šoli nimamo posebnih oblik marksi-stičnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja, morda zato, ker je večina šo-lajočih. že zaposlena in smo zato časovno zelo omejeni. Zato nanje ta oblika izobraževanja, ki jo organizira OK ZSMS, zelo dobrodošlo in nujno potrebna. Vzdušje na politični šoli je predvsem delovno, saj skušamo vsi čimveč zvedeti in se naučiti. Teme so izbrane zelo dobro, mislim pa, da bi morali odnosom v preobrazbi srednjega šolstva dati še večji po-udarek. Zelo sem navdušen nad dejstvom, da sem pridobil veliko praktičnih izkušenj, ki so mi jih posredovali ostali slušatelji te politič-ne šole, saj mi bodo le-te veliko pomagale pri mojem delu v osnovni sredini. Takšne oblike izobraževanja bi po mojem mnenju morali organizirati po vseh osnovnih organizacijah, ker le tako bo naša skupna akcija lahko us-pešna. Predvsem pa bi moralo biti idejno-politično izobraževanje močno in široko v šo-lah za gostinski kader, ki je nenehno v stiku z ljudmi, in je njegova idejna usmerjenost vidna in vplivna vsak dan, vsak trenutek.«
Tadeja PAJK: »Sem dijakinja tretjega let-nika gimnazije Poljane. Na politično šolo sem prišla povsem prostovoljno, kot seveda tudi vsi ostali slušatelji. Politična šola je za-dostila mojim velikim pričakovanjem m zelo si želim, da bi bile take šole bolj pogoste in da bi zajele čim večji krog mladih. šola mi namreč ni dala le strokovnega znanja, ki so tni ga sposobni predavatelji dali, temveč tudi rešitve raznih problemov, ki so se pojavljali na naši šoli.
V naši gimnaziji je, in slišala sem, da je bilo podobno tudi na ostalih šolah, v začet-ku obstajal problem, kako se bo uresničevalo načelo, da sta oba, učitelj in učenec, subjekta učnovzgojnega procesa. To načelo se sedaj zelo dobro uresničuje. Veliko smo govorili o konkretnem izvajanju samoupravljanja na šoli. Veliko vlogo je pri tem odigrala prav os-novna organizacija Zveze socialistične mladi-ne. Vidni sadovi tega samoupravljanja na na-ši šoli pa so javno ocenjevanje, skupni dogo-vori o športrvih dnevih ...«
Darinka Legat