Dušan Beg: VPLIV RELIEFA IN HRIBIN NA PRVE NASELITVE • V SAVINJSKIH ALPAH Savinjske Alpe tvorijo z glavnim grebenom in dvema poglavitnima juž­ nima stranskima grebenoma obliko podkve. V bistvu je to mogočna, zelo težko prehodna skalna gmota s strmimi severnimi pobočji in skrasovanlmi apnenimi planotami na jugu in vzhodu, ki se stopnjeviio 7.nižujejo na jug v planine. Kljub svoji širini ne ločijo alpskega ozemlja od mediteranskega kakor Julijske Alpe, marveč v bistvu le tri kotline, oziroma udorine med seboj: Ljubljani:ko, Celjsko in z zadnjim južnim zalivom Celovško udorino. Tam, kjer se raztezajo Savinjske Alpe, je večkrat v zgodovini naše zemlje vulovalo morje, ki je posebno v tako imenovani triadni dobi odlagalo svoje apn~ne usedline, ki sestavljajo veliko večino gorovja. Po starosti delimo te plasti v najshll'ejše werfenske phisti, imenovane po kraju Werfen na Salz­ burškem, kjer so najlepše razvite. To so predvsem rdečkasti peščenjaki in pe­ ščeni škriljav<:i, ki ~rehajajo v rdečkastosive, vijoličaste in zelenkastosive gli­ naste škriljavce in končno v najvišjih legah v apnenolapornate hribine. Sred­ nj~ plasti kiade sestavljajo t. i wengenske plasti, imenovane po kraju Wengen na Tirols.kem. 'fu se izmenjavajo temni trakasti apnenci z rjavfmi in laporna­ timi škriljavci, v katerih so razvit.i tudi grohi, to so izmečki vulkanskega pepela in peska, ki se je v nekdanji vodi zlepil i; kakim drugim gradivom. Najvišje plasti triade pa sestavljajo po večini obseine gmote ;:;vetlejših sivih apnencev in dolomitov školjkovitcga apnika. Dvakrat so se Savinjske Alpe močno nagubale, da so dosegle sedanjo vii\ino: v stari karbonski dobi in v mlajši terciarni dobi. D1·ugo -gubanje je bilo mnogo močnejše in je ,prišlo najbolj -do veljave ravno v Vzhodnih Alpah, ki jim pripadajo tudi naše Savinjske Alpe. Savinjske Alpe so se vzdignile v tej dobi končno veljavno nad mors.ko površino. Zadnje gubanje je bilo tako močno, da govorimo bolje o zajezitvah in prelomih. Takrat so nastale raz­ poke posebno v Dobrovlju, ob Kamniški Bistrici, zlasti pa ob Kokri. Lava, ki je privr('l.u iz razpok, je zgradila hribino kremenjakov porfir (v triad.ni dobi), ki je brezlika zmes istih snov>i, k-0t jih vsebuje granit ~ivc<1-, 'kremenjaki;\ in sljude). V rdeči ali sivoze1eni temeljni snovi se nahajajo veliki kristali kre­ menjaka. Druga hribina, ki je pa nastala i,z; lave pri zadnjem gubanju, je andezit, ld je navadno sjve, rjavkaste ali včasih tudi vijoličnorj.avc barve. Zadnji sledovi nekdanjega vulkanskega delovap_ja so v ozemlju Savinjskih Alp izviri tople in rudninske vode. T.:tk topli izvir priteka iz zemlje pl"i Okonini (17° in 19° C). Pri kmetu Grarušniku, zapadno od Logarja, pa izvira železnata kislica. Končno je tudi posta11ek mesno do rož.nordečega marmorja pri kmetu Zibovtu v Zg. Savinjski dolini v zvezi z lavo. Savinjske Alpe so se nagubale največ s pritiskom z. juga na sever, zato so na severu bolj strme, na jugu bolj poJožne. Le v ozemlju šenturške gore opa­ zujem . o guh;mje v nasprotni smeri. Ledeniška doba je poloila gorovje ,: ledenim ščitom, ki je bil proti severu in jugu lahno vklonjen. Cezenj pa so moleli na vseh i;traneh :r.asneženi gorski gi·ebeni. Ledeniki so Savinjske Alpe razjedali, k-0t jih razjedajo izpodn!lbne par;lavine, samo na mogotnejši način. I,: prvotnih. široko grebenastih vrhov so nast.ale bolj ostre oblike kot konice ali trosti::ane oziroma šti:ristrane piramide. V tej dobi so nastale tudi ledeniške groblje. Odk1·ušeno skalovje je nosil nam­ reč ledenik s seboj v nižave 11'1 ko je z:u"adi ~vlfane tempetJ,i kraji Pšata, Poženk, Cerklje, Stiš,k{l. vas in Štefanja 1;ora na južne m pobočju Savmjskih Alp, tudi. na p:reperelinah wengenskih škriljavcev. Vse planine povirja Kamniške Bistrice so prišle ob sklepu srednjega veka v posest Kamnika in njegovih meščanov. Veleposestniki pa so imeli v ozemlju Sa­ vinjskih Alp ogromne površine gozdov 1n planin. Velikanski gozdovi in pla­ nine skrasovane vzhodne visoke planote Savlnj$k:!h Alp: Raduhe, Rogatca in Menine so bile od srednjega veka dalje last gornjegrajskega samoi;.tana, le gozdovi so pripadali prvotno oglejskemu patriarhu. Na planoti Dolge njive v jugozapadnem delu Savinjskih Alp je bilo vi 16. stoletju več planin, ki so bile last kamniških graščakov, ki so oddajali pašo proti mali rn'lškodnini v siru. Ra:1.tresenim sc1motnim kmetijam so bile nasprotne pravilne oblike kmetij v zemJjiških progah. Tu so segli več ali manj ozki ali širši pasovi ozemlja ob reki ali potoku navzgor po kult1n-ni zemlji in gozdu do planin, včasih celo do neproduktivnega skalovja. Take kmetije so nastale v prodornih dolinah i!n gornjih tokovih Kokre pa tudi v stranskih jarkih Kokre in Savlnje potekajo zemljišl!a od doline do grebena. Najdaljšo zemljiško progo imajo v dolini Kokre Suhadolnik, Povšnar in Koglar, ki se~ejo v daljavo 1600 do 1900 m po ozemlju preperelega ledeniškega prodovja in porfirja, ki ne daje samo pašniške zemlje, marveč tudi poljedelsko. V dolini Lučnice nimamo tako velik.l.h višinskih razlik, ker se je Lučnica globlje zarezala v savinjske All)l'!. Za kmetije v zemljiških progah so značilni lastni obsežni gozdovi in pogosto tudi last.ne planine. rolja in travniki so v neposredni bližini hiš v malem obsegu, Žita ne zadoščajo prehrani. Take velike kmetije v zemljiških progah so obsegale povprečno preko 100 oralov p·ovršine (Zibovt pli Sv. Duhu n. pr, 115 oralov na škriljavcih v višini 1100 m). Mnoge kmetije so ta obseg še občutno prekoračile. Roblekova kmetija na werfenskih škr!ljavcih ob Koleri je obse_gaJa 677 oralov. Naravno je bilo, da so obsegali v teh orajšklh kmetijah neplodni, skalni predeli, skra­ sovani pafoiki in strmi gorski gozdovi poglavitni del. Roban je imel v svoji posesti 473 -0ralov golega skalilatega sveta, ker je segel njegov svet preko ledenii;kega prodovja in werfenskih škriljavcev tudi v školjkoviti apnik. 459 Kmetije v zemljiških progah so razmeščene sredi gorovja v dolinah po­ virja Kqkre in Savinje, posebno pa nadkriljuje ta oblika kmetij vse druge v stranskem jarku Lučnice, ki se izliva v Savinjo. Tu so se združili vsi ugodni pogoji: prepereline ledeniškega prodovja, glinastih škriljavcev in majhna vzpetost. Na pobočjih oz.ke prelomnice Kokre seže jo kmetije na tleh porfirja le do višine 500 m, v sklepu Logarske doline na ledeniškem prodovju do ca 760 m (Plesnik), v ledeniškem pr-odovju Robanovega kota samo do 678 m (Ro­ ban), na isti zemlji v sklepu Kamniške Bistrice do 600 m (Uršič), vse zru:adi bližine nekulturnih apnenih tal. V sosednem ozemlju Kanwank tiO segale mnogo višje. Kmetije v zemljiških prog.lh na ozemlju Savinjskih 1\..lp so po obliki večinoma kmetije gorsklh jarkov. Posestne proge sežejo prav do grebenov go1·ovja in vključujejo tudi večje posamezne planmc (stran$e doline Kokre). K.daj so nastale novim: v Savinjskih Alpah, o tem nimmno točnih poročil Vemo samo, da je ob ustanovitvi gornjegrnjskcga samostana (l. 1140) v bra­ slovški in gornjegrajski fari že potekalo krčenje gozdov, da je prejemal samo­ stan že nekaj desetin iz novin. Enako se je v drugi polovici 16. stol. vršilo krčenje gozdov v šenturški. visoki planoti. V ozemlju Savinjskih Alp so vpli­ vala veleposestva na krčenje v drugi polovici 13. stol. ln tc