Nekaj belokranjskih
Sape sita.
Na Reštovem so obhajali cerkveno prosčenje. Ob takih prilikah je navada, da se sorodniki in prijatelji obiskujejo.
Tudi Brinčeva mati je povabila svoje sorodnike na bogato gostijo. Skrbna Brinka je oskrbela za ta dan, kolikor je zmogla. Miza je bila polna raznega mesa, kruha in potic. Ttidi rumenih krofov in orehovih štrukljev ni manjkalo. Brinčeva mati pa ni sedla k mizi, ampak je vedno odhajala v kuhinjo, češ da ima veliko opravka. Ko jo je eden sorodnikov pozval, naj prisede k njim in tudi kaj vzame, je odvrnila, da je sape sita. Mali sinček se pa oglasi: »Mama, ali je tisto sapa, ki je od prašiča in tako kot lopata?« Videl je namreč, da je mati v kuhinji obrala in pojedla celo pleče.
Skopuhova gostija.
V  vasi Otoku je živel bogat kmet  Marko.  Njegovo posestvo je  bilo             ; največje v vasi. Na rodovitnih njivah je pridelal žita, da ga je bilo dovolj
za domaoo porabo in tudi marsikaterd mernik je brez skrbi prodal. In prodajal je rad bogati Marko, kajti največje veselje mu je bilo kopičiti denar, četudi bi družina poleg tega stradala.
V  semiški gori je bil najlepši vinograd last Markova. Njegova velika bela zidanica, v kateri so se vrstili veliki sodi žlahtne kapljice, je bila že od daleč vidna. A Marko je le  redko zahajal  v  poldrugo uro  oddaljeno zidanico in je le ob večjih praznikih privoščil družini kozarec vina. Vedno je tolažil svoje ljudi, da je  voda najboljša pijača,  to pa le zato,  da je čimveč vina lahko prodal.
Markovo imetje se je množilo. Daleč okoli so govorili ljudje o nje-govem bogastvu. Ni čuda, da so se oglašali tudi simbci v hiši, ko so dorasle njegove hčere. A Marko je bil prebrisan mož in je marsikaterega snubca
60
odpravil, rekoč: »Fant, ti ne potrebuješ ženske, ampak denar, tega pa pojdi iskat v banko!«
Končno se je oglasil vendar snubec, kateremu je bil Marko voljan dati svojo hčer Barico za ženo.
Marko je zaoel kupovata potrebno balo za nevesto. Česar se sam ni domislil pri nakupovanju, ga je domislila žena Kate. Prigovarjala mu je: »Prvo hčer možiš, zato ne skopari! Izkaži se sedaj, da imaš in nekaj pre-moreš! Če to dobro odpraviš od hiše, boš potem še ostale tri hčere laže omožil.« Nevesta Barica pa je neprestano pravila materi kaj in koliko ji je še treba. Marko ni hotel biti pred ljudmi umazan, zato je posegal glo-boko v mošnjo, dasi s težkim srcem.
Zadnji teden pred Baričdno poroko so začeli pri Markovih peči in cvretd za svatovščino, na katero so povabili bližnje in daljne sorodnike. Da bi se gospodinja Kate čambolj postavila pred svati, je najela žensko, ki je bila na glasu kot imenitna kuharica. Ta pa ni v ničemer varčevala. Marko, ki je vse s paznim ooesom nadziral, je postajal iz dneva v dan bolj tih in zamišljen. Posebno redkobeseden je postal, ko so sinovi pripeljali iz zidanice velik sod dobrega vina. Mrk je hodil okrog in godrnjal sam zase: »Vse preveč; vse preveč!« Domači so vedeli, da mu je vsega žal, a uobeden se mu ni upal kaj reči, edino žena Kate ga je tolažila in inirila.     (
Ko 90 na poročni dan odšli svatje z ženinom in nevesto v župno cer-kev, je Marko zamišljen postavljal omizje, klopi in stole za številne po-vabljence.
Popoldne pa je Marko nenadoma postal boljše volje in vesel dajal služinčadi poTelja. Vsi so se čudili tej nagli izpremembi.
Marko se je nečesa domislil.
Ko je zaslišal od daleč poskočno koračnico šaljivih. godcev in vriskanje veselih svatov, se je hitro pražnje oblekel in počakal na hišnem. pragu svoje goste z litrom vina in polno eašo v roki. Svatje so hoteli iti hitro v gorko hišo, ker je pritiskal hud mraz, a Marko jim ni dovolil vstopa. Poklical je k sebi starešino in ga vprašal: »Oče starešina, kako boste delali — po živinsko ali po svinjsko?« Starešina je na to čudno vprašanje malo pomislil ter odgovoril: »Bomo delali po živinsko,« ker se mu je zdelo »po svinjsko« le pregrdo. Marko je pristavil: »Dobro!« — ponudil starešini čašo vina in nato povabil svate prav prijazno v hišo. Vesel je bil namreč svojega načrta, ki se mu je dobro obnesel.
Svatje so zadovoljni posedli okoli miz, nadejajoč se najboljšega pri-grizka in dobre kapljice. Ker ves dan od jutra niso nič gorkega zaužili, jim je mastna juha prav dobro teknila. Tudi goveje meso s prikuho so prav slastmo zaužili. Ko pa so dobili svinjino s kislim zeljem, se jim je oglasila zopet žeja. Ker na bilo na mizali nič pijače, je poklical starešina Marka:  »O, hišni oče, mi smo žejni, prinesite nam kaj pijače!«
Marko mu pa odvrne: »O, zdaj ne boste še pili, ker ste rekli, da boste ;          delali po živinsko.  Živina namreč najprej žre, potem šele pije.« In res se
Marko ni dal pregovordti. Kuharicam je naročil, da so znosile pred goste vsa pripravljena jedila, a ti niso mogli nič jesti. Nato je Marko ukazal pobrati z miz vsa jedila dn prinesti gostom vina. Vsak gostov je izpil kozarec vina, več ni mogel, ker ni bdlo na mizah niti koščka kruha.
Svatje so se zato kmalu razšli, Marko pa se je zadovoljno smehljal in jim prav prijazno odzdravljal pri slovesu, ker mu je ostalo skoraj vse vino in ostankov jedi je imel s svojo družino za štirinajst dni.
Če bi bil pa starešina rekel, da bodo delali po svinjsko, bi bili dobili na mizo poleg jedi tudi pijačo, ker svinje hkrati žro in pijejo.
61