40. štev, ;nju, dne 2. oktobra 1909. X. leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Stane m Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, za pol leta i K, za druge države stane 560 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne rpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-njštvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi.. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ===== Inserati se računajo ta celo stran 60 K, m pol strani 80 K, i četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjia oznanil se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, sa večkrat znate Eopust, — Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, n lamaeije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi i novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračaj« „Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem!" •SliSali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika! Jaz Vam pa povem: Ljubite svoje sovražnike: dobro jim storite, kateri Vas sovražijo, in molite zanje, kateri Vas preganjajo in o r>rokujejo.* »Nikomur ne vračajte hudega za hud o! Koliko r jo na Vas, imejte mir z t s e m i ljudmi! Ako je Tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti! Zakaj če to storil, mu bos žrjavico nosil na glavo !> ... Ti evangeljtki izreki nam prihajajo na misel, ko čujemo glas iz Rame, bojni vrišfi in krik iz biSe hraela, pravzaprav »katoliške» tiskarne v Ljubljani. Ni to čudno? Oai, katerih »pohlevnost bodi znana vsem ljudem*, vpijejo iz blagoslovljene »katoliško tiskarne danoadan: »pogin .liberalni bandi! Zasadite nož naravnost v srce sovražnikovo! Proč z liberalci!* ... Kaj naj počnemo P Ali naj gremo po vzgledu Gočevega Franceta i pestmi, če treba tudi z nožmi, v boj proti klerikalcem brez pardona! Ali naj se vdamo v voljo božjo in ae izročimo na milost in nemilost pretepačem in hujskačem? Ne, ne, in ne! Ampak vse, kar se čuti res slovenskega, na delo, ven med narod! Ne s pestmi, ne z nožmi, ne z mečem, ampak s tiskano in živo besedo! Idimo ne le med nase čete, ampak nate delo zasnujmo i v vrstah sovražnika samega. Odprimo ljudstvu oči, da oni, ki venomer vpijejo: vera je v nevarnost«, oni, ki pretijo, da se bore za »krščanska načela*, oni, ki se tolčejo na prsi, češ, m smo rešitelji ljudstva: v resnici, kolikor imajo že vere, jo le v svoj dobiček izzlorabljajo; teptajo v blato krščanska načela, ljudstvo pa izkoriičajo zgolj le v dosego svoje politične premoči. Poučujmo ljudstvo, da tako kakor ti ljudje svoja »krščanska načela* dejansko izvajajo, so delali le farizeji, da pa je Krist drugače učil ter izrecno rekel: ljubita stoje sovražnike, dobro jim storite, ki Vas preganjaj o, in molite zanje!* Opozorimo ljudstvo, da smatrajo nas kot svoje največje sovražnike, odprimo ljudstvu oči, kako oni, ki imajo ye.ro in krščanska načela vedno ni jeziku, izpolnjujejo Krbtov nauk, kako mol jo za nas s tem, da dan-zadnem po list h, po prižnicab, po shodih hujskajo brala proti bratu, sina proti očetu, da nam javno napovedujejo boj, da javno groze s pobojem in uničenjem nas vseh, ki nismo v njihotem taboru. Ne t sovraštvu, mirno, v pravi luči pokažimo ljudstvu dejanja tih farizejev. Nje same pa pustimo, naj vpijejo, kakor jim drago; tudi psi, kadar najhujše lajajo, so najmanj nevarni. Lačni in žejni so, dajmo jih nasititi in napojiti z izmečki, ki jih bruhajo na nas. In Vi farizeji, Vi trdite, da smo »brezverci*, torej ne zahtevajte od nas, kar mi zahtevamo od Vas. I a to je in tu imate besede sv. evangelija; če niste hinavci in farizeji, če ste res kristjani, res nositelji krščanskih načel, dajte odg i ver: ali je to, kar Vi sedaj proti nam počenjate, krSčansko-katoliško, ali je to učil Krist, ali Vas ni strah, da se pri takem podjetju odpre zemlja pod Vami ter Vas pogoltne t peklensko brezdno t Vi nam krvnim sobratom, sinovom in hčeram enega in tistega naroda napovedujete boj uničenja, Vi mečete na nas kamenje obrekovanja, vendar mi, ki nas imate za brezverce, imamo z Vami vsaj človeško usmiljenje ter Vam s prvim krščanskim mučeirkom kličemo: »Gospod ne prišteta jim tega greha! Moč pesti. Državni in deželni poslanec France Demšar po domače Čočov F renče s Čeinjice, so imenitei gospod. Bog jim ni sicer dal posebnih duievnil zmožnosti, njegova govorniška sposobnost mo goče imponira njegovim gozdnim delavcem ii njegovim hlapcem, če jih ima kaj, sicer je pa ceh dr. Krek kljub temu, da je zaščitnik njegov vselej nekoliko v strahu, kadar izpregovori po slanec s Čeinjice, da bi ne napravil kake ne umnosti kakor pri otvoritvi tržiške železnice. Pi Čočov Frence so vendar imeniten gospod. Česa ne more doseči s svojo glavo in pametjo, to uve ljavlja s svojo pestjo, s trdo gorenjsko roke s katero ga je obdarila usoda, da bi s tem vsa nekoliko izenačila pomanjkanje duha. In ta su rova sila ga povzdiguje v očeh duhov niSke stranke, stranke, ki kliče na poboj nožmi zoper naprednjake. Pestna pravica se j uveljavila v kranjskem deželnem zbori pod nadzorstvom ljubljanskega knezo Škofa dr. Jegliča in c. kr. dvornega svet nika pl. Šukljeja. Boginja pravice pa stoj ob strani in plaka. — Demšarjeva zavihana pest je značilna za de lovanje vse klerikalne stranke. Kadar ji zmanjki dokazov, kadar ima opraviti z nasprotniki, k mislijo samostojno in kateri ne verujejo slepar skim vabilom, pa pričenjajo udrihati s pestmi iti koli. Pobiti vse nasprotnike, uničiti jih materijelno to so si stavili za nalogo politiki, katere vodi ir blagoslavlja ljubljanski Skof. In vendar imajo ti ljudje v rokah vso moč na Kranjskem. Deželn PODLISTEK. Josip Premk: V mladem cvetju. n Roman. Dalje. Skoro eno uro je žedrdral koleselj skozi megleno predjutro, ko se je naposled zavila cesta v klanec in se je začelo na vztočju nt kaj bledika-stega svetlikati. Takrat so se jasneje začrtali grebeni gorft in razločno se je odražalo od njih zamolklo modro nebo, ki je že bledelo in prehajalo t zelenkastobelo luč ... Fran Osole Se ni nikdar videl na deželi prvega soja jutranje zore, zato je zapovedal kočijažu, naj nekoliko postoji, da se razgleda naokrog. .. »Čemu P* se je začudil kočijaž in z nasmehom motril Osolela. »Kaj bi postajala tu sredi klanca, ko je treba podstavljati pod kolesa in se ne vidi drugam, ko po tehle bajtah, raztresenih pod hribom. Ako pa ravno hočete, pa ustavim na vrhu klanca. Nekoliko bolj se bo Se zdanilo in na obe strani boste lahko videli — Se t Zapolje, ako ne bo pre-gosta megla.* Oso-e mu je prikimal, a možakar ni bil zadovoljen s tem tihim odgotorom. «Ali Se niste bili nikdar t teh krajih, gospod?* ga je vprašal in se obrnil na kozlu popolnoma nazaj. «Se nikoli!* »Aha, zato ste radovedni! No, lepo je tukaj, posebno sa gospoda — kakor ste ti, recimo, jk^go- tovo ne greste t Zapolje po težkem poslu. K To-metovki torej greste, no, ne bo se vam ratno slabo godilo: dosti denarja je tam in tudi ni skopa Usta gospa. Mlada je tudi Se, saj izgleda kakor dekle, dosti dobrega bo Se vžila, dovolj ji je zapustil mož. Saj pravim, sreča pride tja, kamor je nI prat nič potreba, izmed nas enemu se ne zgodi tako. Torej na trhu ustatim! Krčma je tam, lahko se pokrepčate — takole zjutraj je dobro za želodec kapljico slivovke. Hi — hotl* Oso'6 je z zanimanjem poslušal zgovornega možakarja, ker o ljudeh, kakor tuli o kraju, kamor se je vozil, mu je bilo kaj malo znano, ampak vendar je krotil svojo radovednost in ni hotel natančneje izpraSevati po obiteljskih razmerah gospe To-metove, ki je bila glavni smoter vsega njegovega premišljevanja. Ali čim natančneje in globeje je premišljeval ir razmotrival svoje odaoSaje in razmere z gospo Tometovo, se mu je razdelo, da igra tako smeSno vlogo, kakor Se nikdar nikoli. Da ja tdota. je izvedel Sele od kočijaža, in to ga je dir-nilo tako neprijetno, kot je bila neprijetna že prta misel, da je bogata gospa Tome — tista, ki jo je slutil ob prtih črkah njenega pisma... Pred Štirinajstimi dnevi je namreč bral Fran Osol« v časopisu anonco: «Isče se vzgojitelj šestletnemu dečku t neki vili na Gorenjskem — —•» Lepo, Stroko je bilo tiskano, posebno beseda — vzgojitelj — se je videla lahko na prti pogled izmed vsi h drugih anonc in inseratov — in dva krat, trikrat je prebral dopis Fran Osole... No, naposled se je odločil kakor že mnogo- , krat, dasi brez upa, ali vendar. Neštetokrat se ji že ponudil na različna mesta, ampak vedno se jc zgodilo isto: izpričevala so priromala nazaj in Frai Osole je ostal tečen kompetent •y To pot je napisal proSnjo ze kar is natade pri dejal izpričevalo zrelostnega izpita in ko Je zapečatil, mu je bilo skoro zal za petintrideset vinarjev, ki jih je dal za znamko. — Naj bo — si ji mislil, — saj je itak zaman, menda, mi je take usojeno. Resnično se je izjalovilo Franu Osoletu £e do kaj lepih upot, zato pa je bilo njegovo razočaranj« tem večje, ko je dobil čez Štirinajst dni — odgovor, kakršnega ni pričakoval: -dobil je službo vžge« jitelja in nastopiti mu je bilo takoj. Dolgo je opazoval Fran Osole tisto drobne pismo, ki ga je morala pisati nežna ženska roka, Razločno, tako lično in Šolsko pravilno so se tezah drobne črke t izbranih besedah, kakor t pismi« mladih učiteljic s dtsele. Nikake moške trdnosti ii odločnosti ni bilo t pismo, plaho je moralo drsat pero po gladkem, rmenkastem papirju, samo podpi — Ana Tome —- je bil okrasen s bolj svobodne zavito manuproprljo, na kateri pa ta je tudi poznalo, da jo je gospa Ana Tome napravila t sila naglici, ali pa — prvič... D^a Prib zbor, deželni odbor, vsi deželni uradi, deželni šolski svet — vse to je njihovo, in deželna vlada jim je zvesta služabnica, Tisoč- in tisočkrat so že trdili, da liberalcev ni več na Kranjskem, da so klikica brez moči — in vendar državni po slane i klerikalne stranke celo s pestjo nastopajo proti stranki manjšine, a surovo silo hočejo do seči, česar poštenim potom ne morejo. S hreščečim glasom vpijejo .Gorje premagancem" in žele si srčno sabelj in mečev, da razsekajo vse, kateri niso ž njimi enakih misli. Toda mi razumemo to divjaitvo. Leta in leta so klerikalci pridigovali nerazsodnim ljudem, da se jim odpro nebesa na svetu, ko dobe sami oblast v roke. Sedaj je vsa oblast v njihovih rokah, pa komaj so prijeli za vajeti, že jim voz uhaja v jarek in se jim plaiijo konji. Dežela nima denarja, država še za vodovode ne dovoli več podpore, kakor je delala več let. Vse, kar so obetali klerikalci na brezštevilnih shodih, je samo slepilo za nerazsodne ljudi. Ker pa v tej stiski klerikalci nimajo drugega, vrgli so se z vso silo na naprednjake, češ, da so ti krivi, če ne morejo klerikalci izpolniti svojih lahkomišljenih obljub. In klerikalci imajo absolutno večino v deželnem zboru, store, kar hočejo, pa vseeno so liberalci krivi vsega , . . Bj, ej, Demšarjeva pamet je menda postala last vsega klerikalnega vodstva. Poslanec Demšar je imeniten gospod. Slučajno je še državni poslanec našega mesta. Slovenci smo tako srečni, da imamo jako dobrega karikaturnega slikarja Hinka Smrekarja. Državni in deželni poslanec France Demšar z zavihanimi rokavi in vzdignjeno pestjo — kakor pretepač iz loških hribov — to je najznačilnejša slika za sedanjo klerikalno slranko. Tako sliko bi si želeli. Ko bo videl to sliko poznejši zgodovinar treba mu ne bo dosti brskati po časopisih in zborniških zapiskih, iz slike same bo spoznal, kaka je klerikalna strahovlada na Kranjskem začetkom te ga stoletja, spoznalboljudi, od katerih se mora s studom obrniti vsak osebno dostojen človek. Hvala bogu, da so preprosti ljudje pametnejši, nego njihovi voditelji Demšarjeve sorte. Deželni zbor kranjski. Posebno poročilo »Gorenjcu*. Daljo. Ljubljana, 80. septembra. Govor o nujnem predlogu deželnega glavarja glede vodovodnih zadev je priobčil sobotni »Slovenec* dobesedno — razen kar mu ni ugajalo. Pogrešamo namreč za pl. Sukljeja kot deželnega glavarja zelo značilen izrek: »jaz sem sicer dober Avstrijec, ali če bi me tujec vprašal: od kod si, bi se jaz izkuial izogniti odgovoru: jaz sem is Avstrijel» Ta spomina vredni izrek se je na potu iz deželnega zbora pa v Katoliško tiskarno ponesrečil: »tako, da mora vsakega razsodnega Avstrijca rdečica obuti sramote* i. L d. In Se nekaj pogrešamo v poročilu. Priporočilo deželnega glavarja, naslovljeno na deželnega predsednika, da naj si baron Schwarz to ubogo Suho Krajino v bodoče ogleda ne le iz glavne ceste, ampak tudi sredi puščave, koder bo čul ljudstva vnebopijoči glas: pomagajte nam od vsega sveta zapuščenimi V tem priporočilu deželnega glavarja na naslov deželnega Šefa se strinja nujna prošnja s bridko obtožnico, kar oboje podpišemo i mi s 4 rokami — če bi jih imeli. Da je i to »Slovenec* prezrl, se nam malo čudno zdi. Rekli smo že zadnjič, da je deželni predsednik na ta predlog, oziroma očitanja odgovoril s tiskano polo, ki je bila že pet dni pred govorom deželnega glavarja pripravljena. To nam je znano. Ni nam pa znano, če je takisto tudi dr. Su-SterSič že 5 dni poprej imel pripravljene tudi spomina vredne svoje, medklice: »t o j e nečuven Skandal od centralne vladel To je nesramno* Tako se vlada dela norca iz kranjske dežele!* (PosL Zitoik vmes): »Tako se kultivira avstrijsko rodoljubje!» Dr. Sušteršič: «Ji bomo že pokazali!* (Proti baronu Scbwarcu obrnjen): »Ni vredno fajfo tobaka tako čistilo ! To je predrznost od centralne vlade, ki ne sliši naših klicev!» ... Napisali smo nekaj teh medklicev, mogoče, da nam kdaj Se pridejo prav. O usedi predloga samega pa smo že v prvem poročilu povedali, da je bil predlog od cele zbornice sprejet. In sedaj k popoldanski seji. Na vrsto prideta nujna predloga poslancev dr. Tavčarja in Jarca v zadevi slovenskega kot učnega jezika na Ij in meščanskih Solab na Kranjskem. Oba pi imata značaj odgovora proti takozvani «1« x Ax v nižjeavstrijikem deželnem zboru, kjer se Nemci že leta in leta trudijo, ds bi vpeljali zakon, ki dovoljuje izključno uporabo nemškega jezika na vseh javnih Šolah na Nižje Avstrijskem, izključi pa popolnoma češki jezik. Kakor je torej tamkaj ost obrnjena proti Cehom, naj bi se pri nas pri skoro istem razmerju soprebivalcev Nemcev, vrnilo z enako mero — Silo za milo 1 Resaicoljubju na čast moramo priznati, da je posl. Jarc svoj predlog temeljito, naravnost krasno obravnaval. Jako umestno je bilo tudi njegovo očitanje, kako da pri nas vsa zbornica mirno trpi, da se poslužuje na mestnik deželnega glavarja, kadar odsotnega glavarja zastopa, izključno le nemškega jezika, da si je ta namestnik baron Lichtenberg član zbornične manjšne v razmerju 5%Vs ce,e tbornice. Dr. Tavčarjev sopredleg se povečini strinja z Jarčevim, «s stališča pravičnosti* pa napravi iz jemo, namreč Sole v kočevskem okraju (?). Predlagatelj pravi, da noče kočevskim Nemem jemati nemških otrok za nai jezik, kakor tudi ne mara, da bi pri nas in drugod Ntmci Slovencem jemali slovenske otroke. »Povod obeh predlogov,* pravi govornik nadalje, »nam je bil vladajoči sistem, nam Slovencem do skrajnosti sovražen. Največje zlo tega sistema pa je ta, da centralna vlada Se danes misli, da je naSa Kranjska nemška dežela. To mnenje zastopa tudi vladni štf naSe vlade, ki kliče v našo deželo uradnike, ki ne razumejo besedice slovenstcgi. Pokazati pa moramo ti in oni vladi, da je naša Kranjska popolnoma slovenska dežela. (Odobravanje.) Gospodarski del. Gnojimo sadnemu drevju I Pri nas se sadno drevje še povsod zanemarja. Posebno kar se tiče gnojenja sadnemu drevju, so naši sadjerejci še jako na slabem. Ako vprašamo kakega sadjerejca, ki ima morda kake večje nasade sadnega drevja, kako jih oskrbuje, nam odgovori: kaj, kako naj jih pa še oskrbujem, saj sem jih dobro vsadil, skopal sem zadosti globoke jame in da je zemlja dobra, kaže že njihova Čvrsta rast, a rodi mi prav slabo. Pravega vzroka temu pa ne vem. Ne veruje pa, da se mora sadnemu drevju tudi gnojiti Dandanes dobimo med kmetovalci celo tudi take, ki mislijo, da škoduje gnoj sadnemu drevju. Pri nas se drevo, ko je vsajeno, prepusti ponavadi samemu sebi. Zahteva se pa od njega, da mora roditi in sicer dobro roditi. Ne pomisli se pa, da tudi sadno drevo potrebuje obdelovanja, ki obstoji največ v gnojenju. Saj je sadno drevo tudi rastlina, kakor kaka druga, ki jo na polju ali vrtu pridelujemo, torej potrebuje tudi primerne hrane. Na gnojenje sadnih dreves bi se moralo misliti že pri sajenju. Da se more zemljo okoli drevesa obdelovati, napravi naj se okrog njega takozvani drevesni kolobar. Ta kolobar naj ima v premeru l1/,—2 metra in naj bo tako napravljen, da bo na sredi vdrt, kar služi posebno dobro temu, da deževnica lažje prihaja h koreninam. Ta kolobar naj se napravi iz one zemlje, ki je ostala pri sajenju drevesa. Jako priporočljivo je, dotični kolobar vsaj 3 leta po sajenju vzdrževati ter dvakrat v letu, in sicer spomladi in jeseni prekopati z lopato, da se zemlja zrahlja ter tudi parkrat v letu opleti. Na tem kolobarju naj se ne pusti rasti trave in plevela, a tudi drugih rastlin naj sc ne seje ali sadi nanj, ker to drevesu škoduje ter mu jemlje hrano. Ako je zemlja gola, jo tudi zrak lažje prešine, lažje se razkraja in postane rodovitnejša. Ko pa je sadno drevo zadosti krepko, da se ni več bati, da bi mu zamogla škodovati ruša in okrog njega rastoča trava, razkoplje in poravna naj se zemljo, iz katere je bil napravljen kolobar. Pa tudi pozneje ne smemo pustiti drevesa samega sebi, ampak gnojimo mn in prepričani smo lahko, da nam bo ves trud bogato poplačalo. Posebno ustrežemo takemu mlademu drevesu, če mu pognojimo z gnojnico S to pognojimo najlažje na ta način, da napravimo tam, kamor segajo konci vej ali še nekoliko bolj proč, z lopato več 25—30 cm globokih lukenj, katere razširimo na to z železnim kolom, tako da dobe podobo lijca (trahtarja). V te jame se naj nalije gnojnice in sicer na vsako drevo od 100—160 litrov. Jako se pa ustreže drevesu, ako se v dotične luknje poprej nasuje nekaj lesnega pepela in nato šele zalije z gnojnico. V lesnem pepelu se nahaja namreč mnogo kalija (8—10V0) in nekaj fosforove kisline (2—5>/0). Kalij upliva namreč na razvoj lesa in listja, fosforova kislina pa pripomore, da nastavi drevo cvetno popje (rodovitni les), oziroma, da pripomore, da nam drevo obrodi. V vsako luknjo naj se da po par perišč pepela. stotna kalijeva sol se priporoča za to cer po par kilogramov za vsako drevo, bmasova žlindra in superfosfat uplivata jako ugodno na razvoj cvetnih popkov. Ko se gnoji s 40odstotno kalijevo soljo, naj se pognoji tudi s temi gnojili in sicer naj se vzorne kake 2-4 kg enega teh dveh. Najboljše je, da se gnoji sadnemu drevju po zimi ali pa zgodaj spomladi Ako je poleti drevo močno obloženo s sadjem, sadje močno odebeli, ako pognojimo drevesu, potem, ko smo travo pokosili in seno spravili iz travnika ali vrta, s 100 litri z vodo žredčano gnojnico. Kadar gnojimo drevesu, moramo pomisliti vselej, da je ves gnoj, ki ga stavimo blizu debla ali tik njega, brez vsake koristi, ker tik debla ni korenin, katere bi mogle srkati hrano iz zemlje, se nahajajo proč od debla, t. j tam, kamor segajo konci vej ali krone. Ne smemo pa misliti, da smo drevesu že pognojili, ako raztrosimo gnoj okrog drevesa vrhu trave; tako gnojenje koristi le travi, drevesu pa prav malo ali pa nič. Vsako gnojilo moramo spraviti pod rušo k sesalnim koreninam, ako hočemo, da bo imelo uspeh. Ako pravilno in redno gnojimo sadnemu drevju, nam ono donese tudi več in boljšega sadja, bolj redno rodi, tako da lahko vsako leto pričakujemo pridelkov. T. J. Tedenski aejem ¥ Kranju dno 27. septembra 1909. Prignalo se je — koštrun, 32 glav domače goveje živine, — glav bosanske goveje živine, 195 glav goveje Živine hrvaške, 1 domačih telet, — hrvaških telet, — domačih prašičev, — hrvaških prašičev — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buŠ in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 13—, proso K 7 75, rž K 9—, oves K 8—, ajda K 9—, repno seme K, fižol ribničan K 12*50, raan-dalon K 10—, koks 13, krompir K 1 90 za 50 kg, seme dom. detelje Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu septembru 1909 je 249 strank vložilo 87.039 K 20 vin. 248 strank je dvignilo 74 766 K 49 vin. 10 strankam se je izplačalo posojil 38.600 K — vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih viol obr. 4 542 583 K 71 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,948 900 K 90 vin. Stanje občinskih posojil 486 320 K 50 vin. Denarni promet 394 552 K 19 vin. Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1909 je 267 strank vložilo 70 733 E 31 vin. 234 strank vzdignilo 65.935 K 41 vin. 16 strankam se je izplačalo posojil 16.480 K. Denarni promet 265.690 K 95 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu septembru 1909 je 139 strank vložilo 29.063 K 93 vin. 84 strank vzdignilo 36 927 K 31 vin. 7 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 7.720 K. Stanje hranilnih vlog 1,843.706 K 43 v. Stanje hipotečnih posojil 1,283.917 K 36 vin. Denarni promet 172.897 K 43 vin. „V dnšl nam odmevajo „Fe]"-Mlci..U smo jih te dni toliko culi" ... Dalje. »Slovenec* 21. septembra 1908. Dva »venca* je položil »Slovenec* na grob narodnih mučenikov Adamiča in Lundra: eaega lani in drugega letos ob obletnic*. Ko jima je spletel prvega, sta bila Adamič in Lunder res le naši narodni žrtvi. Kdaj sta postala narodna mu-čenika, hočemo dokazati, ko si ogledamo drugi ali letoSnji »Slovencev* »venec*. To pa že danes kon-Statiramo, da ima mučeništvo Adamiča in Lundra •Slovenec* na svoji vesti. Nn, ali ostanimo pri prvem »vencu* 1 Lansko leto ga je »Slovenec* takole splel: »Ko to pišemo, namočena je okoli stolne cerkve ljubljanske zemlja s slovensko krvjo in na poslopju »Katoliške tiskarne* vihra črna zastava v počeScenje nesrečnih žrtev.* (Nato pridene malo osata vmes): .Rekli smo že, da so vse obsodbe vredni v prvi vrsti tisti slovenski aranžerji, ki so spravili samo toliko ljudi v Ptuj, da so bila ondi nemška nasilstva sploh mogoča in ob nesrečnih včerajšnjih žrtvah na u»ta ponavljamo to. (Jako primeren čas za to) »Gotova slovenska stranka je hotela ptujske dogodke izrabiti v agitacijo za svojo potapljajoča se ladjo in hoteli so nekateri v — temi biti ob svoj radikalizera... in da dokumentirajo i-.vestni ljudje svoje slrankarstvo, niso pobili okenj samo Nemcem, ampak tuii dr. Peganu v njegovi pisarni, pri gospodu Vencajzu in pri .Ztdružni zvezi* ... V duši nam odmevajo «FVj»-klici, ki smo j h te dni toliko culi... Pa slovenska kri je pretita in ob tej krvi nočemo pisati mnoge bridke resnice, ki nam sili pod pero. Ob črni zastavi stoje užaloščeni vsi Slovenci. Za krstami včerajšnjih žrtev bomo stopali skupno s tistimi, ki so nedavno demonstrirali za VVahrmunda. Iz prelite slovenske krvi pa zraste slovenska neskaljena moč in kakor je bil slovenski grob ob turnarskih predrznostih na Jančem mejnik preporodu ve Ljubljane v slovensko središče, tako budijo grobovi teh dni klic k združenju vseh nesebičnih I. prlloja „Gortnicu" lf. 40 z 1.1909 Slovencev. Kri, ki se je prelita včeraj, naj požlahtni Slovenstvo in njegovo odporno moč.« (Letos pa te isti «Slovenec» naziva «breikoristna kri». — Nekaj teh »cvetk« smo semtrtja že vporabili, a ker slišijo k «venco», vpleli smo jih zoprt nazaj.) Dalje. Zgodovinski in slovstveni pregled aa prih. teden i 8. oktobra. — 1897. V Njujorku v Severni Ameriki spuste prvi parobrod v morje (Robert Fullon). — 1829. • Andrej Komel nI. Sočebran v Solkanu. — 1866. Na Dunaju sklenejo mir med Avstrijo in Italijo; Avstrija pripozna italijansko kraljestvo, v katerem se združi Benečija, Italija pa se odpove Južni Tirolski. — 1867. t Elijo Howe, iznajditelj šivalnega stroja. — 1881. f Slikar Hans Makart. 4. oktobra. — 1321. Potom zastave se izro i dežela in mesto Heb Janezu Češkemu. — 1482. Albeit V. Avstrijski dobi Moravsko v fevd in je proglašen za dediča četke krone. — 1472. f slikar Luka Cranach. — 1648. Svtdje pied Prago. — 1830. f Feldmaršal Jork pl. Wartenburg. — 1377. f Pisatelj pater Karel Robida v Celo.cu. — 1381. t Pisatelj dr. Jožef VVaga v Konjicah. 6. oktobra. — 1582. V kal liških deželah uvedejo Grego rtjanski koledar; datum pomaknejo za 12 dni naprej. — 1744. * Nabožni pisatelj Anton Clemeutni v Stari Fužini v Bohinju. — 1818. Francozje na ljubljanskem gradu kapitulirajo. — 1880. t J- Offenbach. — 11*02. f Pisatelj dr. Jožef Pavlica v Gorici. — 1905. t Pisatelj France Maro v Topulskem na Hrvaškem. 6. oktobra. — 105. pred Kristom. Cimbri uničijo pri Aransio tri rimske vojne. — 1547. * Pisatelj don Miguel de Gervantes. — 1789. Pariški mob gre v Versailles — 1814. Na Dunaju bukne vstaja. — 1905. Avstrijski dižavni zbor se i'javi za splošno volilna pravico. 7. oktobra. — 1571. Pomorska bitka pri Lepanlu; don Juan d' Austria premaga Turke. — 1794. * Pesnik grških pesmi Viljem Müller. — 1847. * Emil Holub. — 1861. t Pisatelj Jernej Lenček v Sentpetru j ri Novem meitu. — 1871. Požar v C k«gi. — 1904. f Vseučiliški profesor dr. Vladimir Leveč v Ljubljani. 8. oktobra. — 1854. Cola di Rienzi umorjen. — 1624. t Piialelj Janez Candik v Gorici. — 1669. t Slikar Rem-brandt — 1788. General Lavdon vzame Belgrad. — 1803. t La ki pesnik Vilturio Alflern — 1813. Pogodba v Riedu med Avstrijo in Bavarsko v osvoboditelj ni vojni pro'.i Napoleonu ; Bavarska pristopi na stran zavezancev. — 1826. * Pisatelj Luka Svetec v Podgorju pri Kamniku. — 1827. f Pesnik Stefan Mudrinjak pri sv. Miklavžu. 9. oktobra. — 1886. Habsburžani in Laksenburžant sklenejo v Ensu pogodbo, po kateri pride Koroška v nemoteno posest Habsburžanov. — 1626. * Pisatelj dr. David Loj v Pli-berku na Koroškem. — 1683. Cesarske čete premagajo Turke pri Par kanj j pod poveljstvom mejnega grofa Ludovika Havajskega. — 1788. * Pisatelj Jožef Košir v Belotincih ob Muri. — 1813. * Skladatelj Guiseppe Verdi. — 1841, f Slavni stavbenik Karel Schinkel. — 1846. * Danski pesnik. H. Drachman. Godovi prihodnjega tedna: 3. rožen venska nedelja, Milovan; 4. Frana. Serat., Rožica ; 5. Placid in tov., Nedeljka; 6. Brunon, Nišava, R ido-nica; 7. Marko, Branislava; 8. Brigita vdova, Nenada, To-limir; 9. Dionizij, Uscmir. V Kranju, dne 2. oktobra 1909. Drlavnl ibor Ker so se razbila pogajanja za redno delovanje češkega deželnega zbora, bo ta zbor najbrž v kratkem razpuščen. Ce ostanejo Cehi na svojem stališču, da brez češkega deželnega zbora ■i državnega zbora, potem utegne biti razpuščen v kratkem državni zbor. Volitve na öorlikem V splošni kuriji v nedeljo ni dobil noben kandidat — razen klerikalnega Jeriča — absolutno Število glasov. Zato se vrsi ožja volitev med Frankotom, Križnicam in med dvema klerikalcema. Sociialisti se volitev ne udeleže. f itajornkent deželnem ibora se bije boj za pravico slovenskega jedka. Poslanec Kukovec je v svojem govoru 28. m. m. povdarjal, da imajo Slovenci popolno pravico posluževati se v Štajerskem deželnem zboru svojega maternega jezika. Nemcem to sicer ni v Seč, pa se bodo morali že privaditi V niljeafitrtjekena deželnem ibern je stavil poslanec Pittner interpelacijo, v kateri se pritožuje radi zapostavljanja nemških uradnikov na Nižjeav-strijskem! Is preneumno! — Ce je kje kak slovanski uradnik, kjer je potreba, ga hitro preganjajo Nemci. Ali čisto prav se jim zdi, da se zapostavlja Slovanske uradnike v slovanskh deželah ter postavlja na njih predstoječa mesta Nemce 1 — Slovani morajo pričeti drugačen boj proti nastavljanju nemških uradnikov po slovanski deželah 1 Zarota T Črnigori. Poroča se, da je neki nad-poročnik ukazal svoji stotniji, naj se polasti nekega skladišča. Vojaki pa so odrekli pokorščino. Častnika so aretirali, 11 oseb, ki so bile zapletene v zaroto, je pa pobegnilo v Albanijo. Dopisi, Nekaj važnih pripomb. LJubljana, 1. oktobra. Slovenci capljamo v Šolstvu in Ijudsko-izobra-ievalnem delu prav počasi za drugimi narodi. In vendar bi morali m\ ako se hočemo vzdržati ter si zagotoviti obstoj kot narodu, imeti vzorno Šolstvo in vzorno urejene ljudsko-izobraževalne naprave. Da bi imeli toliko Sol kot jih imajo veliki narodi, tega ne moremo, ali kar je, mora biti boljše. V Ljubljani sem govoril z nemškim socijalnim demokratom. Vprašal 'sem ga, kam poSilja otroke v Šolo. Pravi v Sulferanjsko, Zakaj pa ne v slovensko, saj ste vendar internacionalni in v Ljubljani je vendar v vaSem interesu, da se otroci nauče slovenščine. Da, pravi, meni je čisto vseeno, kam gredo, ali vidite, jaz imam veliko družino in tam dobe otroci vse zastonj: knjige, obleko i. t. d. v slovenski pa ne. Naše slovensko ozemlje ni veliko. Zato pa moramo tembolj skrbeti, da postane nas narod čimprej popoln gospodar na svoji rodni grudi. Potrebno je, da smo radikalni in v narodnem oziru brezobzirni. Naroden Šovinizem moramo zagovarjati z vso vnemo, čeprav je Šovinizem v principu odklanjati. Strupen Sovinisem je orožje naših sovražnikov, z enakim orožjem mu moramo odgovarjati mi, ako ga hočemo odbiti. Tujec, kot narod ali kot vpliven faktor v političnem življenju, na naši zemlji ne sme fungirati. Imeti moramo toliko eneržije, da se nam ti elementi brezpogojno asimilirajo, da postanejo Slovenci in če bi se ne hoteli, je naSa dolžnost: družaben in materijalen bojkot Onemogočiti jim moramo na vsak način obstanek. Toda mi niti tega na storimo, Se svojih elementov izgubimo mnogo in to celo v Ljubljani. Niti Slovenci ne morejo z vsemi otroki v slovenske Sole, ker jih je premalo in so prenapolnjene. Tudi ne more biti posebnih vspehov, če ima eden učitelj skoro do 100 učencev. Ce se to na deželi godi, se mora nekako potrpeti, ker moramo pač gledati, da dobi ljudstvo osnovne pojme in da odpravimo nepismenost (analfabetizem). Napredno Šolstvo pa tudi tam ne trpi tega, kaj šele v mestu. Na drugi strani pa se muči tudi učiteljstvo. Skrajen čas je, da se temu odpomore. Dve novi Soli, ki jih je sklenil zidati občinski svet, zadostujete komaj za največjo silo. Štiri bi zadoščale. Nerazumljivo je tudi, zakaj se roerodajni faktorji tako malo brigajo za ŠSko. Tam bi bila dekliška osemraurednica neobhodno potrebna že v sedanjih razmerah. Ker pa se bode z železniškimi delavnicami pomnožilo prebivalstvo v kratkem čatu lahko rečemo na 10.000 ljudi, bi bilo nujno, da se že sedaj misli na dobro Šolstvo. Ztkaj naSa Sol, če kak Sokol le malo glasneje kihne, svoje pobijalce pa hvali na vse pretege. Tako so sedaj naii <čuki» že tretjič nastopili. Prvič kot ministrantje neko nedeljo pri maši, drugič kot slikarji pod nekim oknom, sedaj tretjič kot pobijalci. Res lepo greste naprej, vi strelci 1 To je dobro, da za sedaj streljate Šele s kamenjem 1 Kaj bo, če boste začeli Se z drugim orožjem? To je Se sreča, da se Rožniku niio ka-nonirji obnesli, sicer bi va« vaS general nazadnje Se s kan o ni oboroži). Vsi znaki kažejo, da si hoče res dopisnik vzgojiti nov, posebne vrste rod. Samo, da Zelezni-karji ne moremo imeti nikakih simpatij do tega rodu, se manj pa do vašega vzgojitelja. Pretekli teden se «Domoljubov* dopisnik ni nič spomnil Popca in njegovega mesa. Menda zato, ker najhujših snedenkov ni bilo doma. »Pejte se solit,> je rekel župnik Marčič v nedeljo, dne 26 septembra pri pridigi svojim vernim ovčicam. Tako torej: Solit naj se gremo farani — kam pa I Vi gospod župnik, ste veliko bolj potrebni, da bi se Vas posolilo, ker ste že ravno tako neslani postali, kakor je Strajnar z svojim kačjim jezikom. Sploh se Vara pa ni čuditi. Dokler bodete k Štrajnarju zahajali, nimamo nič dobrega pričakovati od Vas. Ko je bila pridiga končana, smo pa zopet slišali nekaj novega, namreč župnik začne kričati, ker tako vpitje ne spada več med dostojne govore, da so liberalci znoreli in da se jih mora peljati v norišnico. Pričakovali smo, od katerega se bode izvedelo, da je znorel, toda nihče ni Se do danes, vsled česar pa je morda le sam postal bolan na uma, kajti pameten človek bi se ne mogel tako surovo obnašati na prižnici. Jezil se je tako, da se je kar penil nad tistimi dopisovalci, ki pišejo v napredne liste, in £• tudi dobro ve, da se odgovarja komaj na polovico napadov iz »Domoljuba«. Ako ste Kristov namestnik, obsojajte »Domoljuba*, ki je že neštetokrat kradel čast mirnim in poštenim ljudem. Kajne dopisi v »Domoljubu., tam pa ugajajo, ker se na naj-nesramnejši način, v okviru imunitete blati mote, ki so pristaši naie stranke. Ic VaSega postopsnja se lahko sklepa, da popolnoma simpatisirate z dopisi, ki so bili v »Domoljubu«, naperjeni proti našim pristašim. Toliko infamnia dopisov Se prej nikoli ni bilo v »Domoljubu« od našega kraja, kakor prav sedaj, odkar ste vi župnik v Železnikih In vsakdo si lahko misli, odkod to vse izvira 1 Ugibali smo tudi, katerega se je tikala storija od hudiča in mnenja smo, da Vas je morda kak Strajnar prlSel prosit, da bi Is njega izgnali hudiča, ker ta je skoro najbolj podoben kakemu človeku ali pa Coč, ki se je v zadnjem času pokazal se celo v deželnem zboru divjega in besnega. Treba bode ves enkrat klerikalne norce skupaj spraviti In jih poslati tja, kamor spadajo. Novice iz Kamnika. Najboljši podpornik »Sokola« je gotovo predsednik kamniških «Čukov, in brat Škofjeloškega župnika Šinkovca — Blaž Šinkovec is Kamnika. — Kakor je pač navada kranjskih klerikalcev, — pa naj bodo že «Üuki» ali pa «Marijini devičniki P? P« je tudi podpredsednik »Čukov« — Blaž Šinkovec kradel čast Sokolu Janko Bianchetiju, čemur je seveda sledila tožba; a glejte, — pri naroku g ari omenjeni katoliški resnicoljub ni imel poguma nastopiti dokaza resnice, marveč je hitel v poravnavo, pri kateri je preklical vse žalitve ter se zavezal plačati zo telovadno društvo »Sokol« v Kamniku znesek 30 K. Ne samo »Sokolom«, marveč vsem zavednim naprednjakom bi bilo priporočati načelo, koje je tako umestnim načinom započel g. Bian-cheti, kajti pri moSnjičkih so naSi klerikalci pač najbolj občutni, četudi se prav radi ž njimi bahajo. Novo »čukarsko« druStvo so osnovali pretečeno nedeljo naSi sosedje v Mekinjah. Telo-vadbo bode hodil baje poučevat unikum Jeločnik iz Ljubljane, za prihodnjega načelnika pa je določen mekinjski organist; revež bode moral kljub naravnost sramotni plači postati »deklica za vse«. — Mekinjski župnik Fr. Rihar pripravlja te tu Ji zidanje »Katoliškega doma», ki naj se postavi prav v kratkem. Kaj pa, ko bi g. župnik, ki je zaeno poveljnik ondotnega občinskega odbora, nekoliko pospešil zidanje nove projektirane Sole, katera je tako zelo potrebna in se izvršitev tega perečega, a za celo to veliko občino vitalnega vprašanja, te nekaj let kaj spretno zavlačuje. Za Solo ni prostora, ni denarja, za klerikalne prlsmodarije pa se lahko dobi takoj več kot potrebna svota. Sicer se pa ne sme pozabiti, da so Mekinje prvo pribežališče vsega klerikalstva v celem kamniškem okraju. Ta velika In vseh gospodarskih naprav tako zelo potrebna občina se je s pametjo tako skregala, d« ne pozna druge izobrazbe in nobene pametnejše naprave kakor - in «Hoch»-klici. Branje zadnjega sejnega zapisnika brez ugovora. Iz naznanil predsedstva: Okrajno sodišče zahteva izročitev poslanca dr. Pegana v svrho kazenskega postopanja. Dr. Pegan: Prosim navesti paragrafi Glavar iSče, pa ne najde nobenega paragrafa, na kar se dr. Pegan sam domisli, da se gre za § 496, žaljenje časti. Kot 3 točka dnevnega reda: novela k občinskemu redu in k občinskemu volilnemu redu za Kranjsko z dne 17. februarja 1866, dež. zak. St. 2 se izroči ustavnemu odseku. In 4. točka: Načrt o lovskem zakonu se izroči upravnemu odseku. S tem je dnevni red dovršen. 8amostalni predlog poslanca Bartola glede uravnave ceste Vinica- Soderšica in predlog poslanca Mandelja glede uravnave potoka ViSnjica se izročita upravnemu odseku. Zaključno se določijo seje za posamezne odseke. Mad drugim danes seja odseka za deželna podjetja o električni centrali na Savi. Prihodnja plenarna seja se naznani tole pismeno. Poslanea Demšarja «m|ul predlog« m — prntepavanfn. Če se tako vzame, navsezadnje se za nekaj uporabi lahko vsak človek. Gočov France n. pr. je bil v tajni seji deželnega zbora posebno vnet za pretepavanje. Spravil se je bil na dr. Novaka kar s pestmi, noža, pravijo, tedaj Se ni imel. Pa za »nujni predlog«, ki odgovarja izobraženosti in sposobnosti krščaasko-kato>'i2kega deželnega poslanca Demšarja, so tudi pesti dovolj. Volilci so ga izvolili zato, da po deželnem zboru poizkusa moč svojih pest«, kaj vse drugo njemu mar. Junaka se je izkazal, spomenik zasluži, in mi ga bomo drugič na drugem w*jstu tudi postavili. Tako je! »Kašo Hod« In »Slovnnon« prav uljudao prosimo, da nam povesta le njima znano ime tistega, ki je povzročil krvave septembrske dogodke. In pa tisti »podrobno zasnovani načrt« bi radi videli. Nas to strašansko zanima in morda Se koga drugega. Deželni odbor prosijo za pojasnilo tudi nekateri v tej - le zadevi: Če je bil n. pr. kak zdravnik disciplinarnim potom suspendiran od deželne službe, ali to lahko kdaj zopet pride v deželno službr, tudi tedaj, če ta služba ni razpisana? Kako pa n. pr. recimo, da bi kak zdravnik v deželnih zavodih celo leto vlekel plačo. AH to zadostuje deželnemu odboru, da zdravnik potegne le plačo, drugače pa če ga prav celo leto ni v doti finem zavodu. (Opomba uredništva: Tudi mi prosimo za pojasnilo, da ne bo po nepotrebnem kake zamere.) Izpred sodišča. Kakor našim čitateljem v spominu, je bil mladi Andrej Oassner dne 17. avgusta 1.1. pri okrajnem sodišču v Tržiču zaradi prestopka zoper varnost časti in poštenja obsojen na 150 K globe ali v slučaju neiztirljivosti na 3 dni zapora. Zoper to rahlo kazen pritožil se je seveda na deželno sodišče v Ljubljani radi krivde in kazni, češ, da je bil takrat do nezavednosti pijan in se ga torej ne sme obsoditi in kaznovati, in da je globa 150 kron z ozirom na njegove Cremoženjske razmere previsoka. (Ali čuiete, i, reveži tržiške občine I?). No, deželno sodišče, v čigar senatu so sedeli 3 Nemci in 1 Slovenec, je pa dne 29. kimovca 1.1. razsodbo tržiškega g. sodnika potrdilo v polnem obsegu ter Oasnerjevo pritožbo zavrnilo glede krivde kot neutemeljeno, gledo kazni pa kot nedopustno, ker je že prvi sodnik šel itak pod najmanjšo l/mero kazni. — Mi le toliko pripominjamo, da se nismo čudili, ko je hotel mladi Oassner z izgovorom polne pijanosti in zdravniškim spričevalom o nevraste-niji oprostiti se krivde in kazni, čudili smo se pa da se je mladi Gassner pritoževal radi previsoke kazni. Saj 150 K globe vendar ni takorekoč nič kazni za milijonarjevega sina 1 Toliko v kavalirski prevdarek naši javnosti. Konečno pa moramo pribiti z ozirom na to, ker je državno pravdništvo ustavilo postopanje proti Andreju Gassner ju ml. radi hudodelstva javne sile, da sta tako prvi sodnik, kakor tudi vzkiicni senat soglasnega mnenja, da mladi Gassner v noči od 26. na 27. junij 1909 ni bil toliko pijan, da ne bi vedel, kaj dela, pa je torej kazensko odgovoren za svoje tisto-kratno postopanje I In na podlagi tega prepričanja je bil mladi Gassner obsojen. Inkvizicija oživljena In doživeli smo pod novimi gospodarji dežele, to so »prvoboritelji za krščanska načela* zopet stare čase inkvizicije. Kdor jim je na potu, proč ž njim! Zdaj, ko imajo v deželnem zboru toliko krvavo nujnega dela za obče ljudske koristi, ko je nujna potreba skupnega nastopa poslancev obeh strank, so ti skrbni gospodarji začeli napredne poslance ene pretepovati, druge ven metati, hnebili bi se bili radi poslanca Lenarčiča in nameato Plantana izvoljenega Višni-karja (za Dolenjsko). Verifikacijski odsek je te dni Že sklenil, da naj se razveljavi izvolitev Višoikarja. Lenarčiča so te »smrtne obsodbe* vendar oprostili. Tako dela -Slovenska Ljudska Stranka* za blagor ljudstva. Kar inkvizicijo naj ustanove, ra-beljna ne potrebujejo, zakaj pa ima Cočov France svoje pesti. Gospodje, ste peiabll! it dr. B|er)a in dr. Trilleijal Nekateri trde, da je bil dr. Eger v kočevskem okraju ravno na tisti način izvoljen, kakor Višnikar v ribniškem okraju. Ce je to res, potem mora biti tudi dr. Egerjeva izvolitev razveljavljena. Nadalje pogrešajo nekateri v poročilu verifikacijskega odseka (priloga 100) med poslanci, katerih pravilna izvolitev je potrjena, ime poslanca dr. Trillerja. Ali po starosti mandata res ne spada med druge tovarše, ali so tudi pozabil« nanj P Mogoče, da se ti nekateri motijo, vender pojasnilo dobi o došlo. »Vseslovenska ijadeka stranka*. Klerikalci v Ljubljani že sanjarijo o »Vseslovenski ljudski stranki*. Prav na pravi poti so, da se jim uresničijo te sanje. Treba le vzeti v roke »Slovenca* in druge klerikalne liste. Pomisliti treba, kaj in proti komu pišejo; uvaževati njih tajno zvezo z Nemci, pa njih javno lakajstvo z baronom Schwarzom. Treba slišati njih hujskanja proti slovenski napredoi stranki, ki mora tvoriti se vedno ogromni del slovenskega naroda, sicer bi klerikalci ne vpili n pisarili vsak dan toliko o samih slov. liberalcih. Treba konltatirat«, da poka že sedaj v takozvani slovenski ljudski stranki na vse strani. In končno ne pozabimo žalostnega dejstva, dokazanega po zgodovini, da niti Slovenci enega kraja niso bili nikdar složni in da tega čudeža niti kri narodnih žrtev ni mogla roditi: potem lahko z mirnim srcem pustimo, naj klerikalci sanjarijo o svoji vseslovenski stranki. Kajti vsi Slovenci ne bodo nikdar vsi klerikalci, prej pačVse-Slovenci — ampak brez klerikalcev! Zaključek slovenske umetniške rassiave v LJubljani. Razstava slovenskih uradnikov v Ljubljani se torej zaključi jutri, t. j. v nedeljo 3. t. m. ob 3. uri popoldne. Kakor znamo, je »Gorenjce* vodil polemiko s »Slovencem*, ker je »Slovenec* iz malenkostnih osebnih ozirov, — najlepša in največja dika gospode okrog »Slovenca* — namenoma bojkotiral to razstavo. Ko smo zvedeli, da ostane razstava čez prvotno določeni čas odprta, smo namenoma opustili nadaljevanje te polemike. Upali smo, da se bodo gospodje okoli »Slovenca* poboljsaH ter nvideli, da bi bilo sramota za edin katoliški list, če iz osebnega sovraštva škoduje celoti slovenske stvari. Pa smo se zmotili. Zamorec ostane črn, peri ga, kakor hočeš. Kar je, je in ker le žailbog tako, nam je za en del prav, zdaj vsaj lahko z mirno vestjo pokažemo slovenski javnosti, kako naroden Slovenc je katoliški »Slovenec*. Razstava se jutri zaključi. Komur čas prilično dopušča, naj Se enkrat obišče, oziroma kar za mar-ikaterrga »zavednih* Slovencev velja, naj jo vsaj sedaj ob zaključku ob šce. Da nam za danes ne uide marsikatera grenka vz pod peresa, tudi mi za to pot s temi vrsticami končamo. Kranjski no?! most je do malega dogotov-Ijen. Ograja ob straneh je gotova, tudi vozna cesta je nasuta, manjka pa še valjarjev, ki bi pogladili gramoz. Sedaj čakajo na tiste valjarje, ki pa menda pridejo šele čez 4 tedne. Drugače bi se most lahko otvoril javnemu prometu. V Selcih se vrši 4. oktobra živinski semenj, kamor se bode prignalo gstovo mnogo lepe Živine, zatorej se kupci vabijo. Slov. bralno društvo v Trtica ima svoj redni občni zbor v soboto dne 2. oktobra 1909. ob 7. uri zvečer v dvorani gostilne pri Bastlju. V slučaju nesklepčnosti pa ob vsakem številu navzočih Članov isti dan ob 8. uri zvečer. Obesil na |a danes po noči na domačem skednju Franc Justin is Zahresnice. Iti bi moral k vojakom in ga je strah pred njim gnala v smrt. Bil je zelo priljubljen in miren fant Star je bil 22 let Jablana no Je uootüa! V bližini Brda pri Kamniku je cela jablana v bojnem cvetju. Na jablani vite tndi zrela jabolka pomladanskega cvetja, Pesen evet Na vrtu g. Ivo Pokorna, posestnika na Zgoši pri Lescah, cvete ta teden hruška. Imenovanje. Inženir »Kranjske industrijske drržbe* Jurij Kren na Jesenicah je imenovan za obrtnega inšpekcijskega komisarja v Bregencu. Okrožnim zdravnikom v K čevju je imeno-van dr. Otokar Ha\vlina, doslej praktični zdravnik i v Tržiču. Nesreča. V Kamniku je v nonedeljek 13. t. m. na oglu nasproti delavnice g. Weibla z opeko naložen voz pritisnil 181etno služkinjo g. Potokarja iz Radomlje tako nesrečno ob zid, da je zadobila teške notranje poškodbe, ter ji je strta dlan na roki. Poaesrečenko so prenesli v bližnjo hišo, kjer je zadobila prvo zdravniško pomoč, v torek pa so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Kdo je kriv te nesreče, bo dognala sodnijska preiskava. Za moiesjskl vodovod ministrstvo noče izplačati podpore. Verska blasaoat T V petek popoldne se je mudil na ljubljanskem kolodvoru mučen prizor. Z dolenjskim viškom pripeljeta dva moža kakih 38 let staro blazno žensko. Ko reva zagleda nekega frančiškana, začne nečloveško vpiti. Nato začne na ves glas moliti in ko sta jo moža do-vedla do voza, pade na kolena ter kliče Marijo in Boga na pomoč. Z velikim trudom sta jo spravila na voz. A komaj sede, razprostre obe roki kakor duhovnik na pvižnici m prične moliti vero v nemškem jeziku. Oči je obrnila, kakor bi bila zamaknjena v nebesa, od daleč je bil glas slišati, kakor bi res duhovnik posebno svečano molil. Zbralo se je polno ljudi okrog nje, nekaterim so prišle kar solze v oči, tako se jim je reva smilila. Peljali so jo v bolnišnico, a ker ni bilo zdravniškega izpričevala, so mogli čakati do 6 ure na sprejem. To je razburilo revo tako, da je vsakogar opljuvala, kdor se ji je bližal. Po potu v Ljubljano je nekatere sopotnike tndi klefutala. Nesrečaica je žena nekega trgovca iz Starega Loga pri Kočevju, mati sesterih otrok in je že bila enkrat v norišnici. Kakor so pravili, in kakor je bilo tudi videti, je nesrečnica najbrže versko-blazna. Vodovodna dnin v Spadaj! Šiški so v večini dovršena in bodo prebivalci Spodnje Šiške pozneje v jeseni že lahko pili zdravo vodo. Ustavljen kamniški vlak. 28. m. m. se je kamniškemu vlaku, ki se iz Ljubljane ob 2. popoldne odpelje, pripetila »nezgoda*. Blizu Jezice se namreč ustavi, sprevodniki in potniki pa preplašeni izstopijo. Kmalu se je cela stvar pojasnila Na progo se je namreč vlegel neznanec in prisilil vlak, da se ustavi. Ni Se pojasnjeno, ali je bil pijan aH življenja sit ali pa oboje. Ce se je mislil končati, si je pač izbral najbolj nesigurno sredstvo za usmr-čenje, kajti kamniški vlak je prepočasen, da bi pravočasno ne oparil takih kandidatov. Is Oetnial. Dne 23. m. m. ko priredili tn hrvatski dramski gledališki igralci iz Zagreba gledališki večer. Povabilom, ti so se raznaSala po Domžalah, se je odzvalo nenadejano mnogo našega občinstva ter poselilo zabavni večer tako, da se je zdel gostilni carski lokal pri g. Kuharju fkoro premajhen. Spored je bil precej izbran. Enemu se je dopadlo to, drugemu zopet ono, večini pa, kakor je bilo videti, vse, da smo se po živahno razviti zabavi šele pozno v noč z zadovoljnim humorjem vračali domov. Dohodkov je bilo skupaj 49 K 25 v, od česar je odpadlo družbi sv. Cirila in Metoda 6 K 31 v. Bob V Kamniški Bistrici. K zaključku letošnje turistovske sezone priredi »Slov. planinsko društvo* v nedeljo 3. oktobra društveni izlet v Kamniško Bistrico, kjer bode za goste pripravljen »bob*. Vršila se bode prava planinska veselica. Priporočamo, da gredo izletniki z večernim vlakom ter prenoče v Bistrici; dovolj časa imajo pa na razpolago tudi dotični, ki porabijo v nedeljo jutranji vlak, ker dospejo že pred 12. nro k izviru. Povratek iz Bistrice med 4. in 5. uro popoldne v Kamnik ter z drugim večernim vlakom v Ljubljano. S pijačo, z mrtlinai in gorkimi jedili bo najbolje preskrbljeno. Kole ukradene. Dne 22. m. m. je bilo lesnemu trgovcu Jožefu Zupanu v Dovjem ukradeno kolo Puchove tovarne. Kolo je prostega teka, velike prestave, črno pleskano in ima pokvarjen zvonec ter je vredno 200 K. Tatvine sumljiv je nek okoli 30 let star tujec, ki je pravil, da je t norist In da potuje proti Trstu. Osumljenec govori laško in nekoliko nemSko. Svari se pred nakupom. Jolef Obervalder v Domžalah, ki je pred dvema mesecema ustrelil nekega Slovenca, da je drugi dan umrl, Se ni bil v preiskovalnem zaporu in tudi obravnave proti njemu Se ni bilo. Odkdaj pa imajo nemški tovarnarji pravico streljati mirne Slovence ? ? • Materinska ljubezen ptico. V Scbčnenbergu pri Magdeburgn je pričela goreti hiša, na kateri je imela štorklja svoje gnezdo. V gnezdu so bili trije negodni mladiči. Ko se je ogenj začel oprijemati strehe, je starka obupno letala okolo gnezda, ko pa je bil plamen že čisto blizu, je sedla na gnezdo in mladič« pokrila s svojimi perutmi. Zgorela je z mladimi vred. Vlak zavesti ¥ reko. Trideset milj od Kan-sasa je zdrknil vlak s tira, ki je peljal tik reke Misouri in zavozil v voda. Imel* je 8 voz, izmed katerih je s strojem vred popolnoma pod vodo. Ubitih je 6 oseb in 50 težko ranjenih. Kdo Je najlepši moški, bodo ugibali v Londonu v zdravilisčni dvorani Soulhend 7 naj krasnejših dam bo odločevalo, dve izmed teh pa sta se odločil, da dasta poljubček vtem tistim, ki ne dobe nobene premije. Oglasilo se je obilo moSkib, ki upajo ne na diplome, ampak na poljubčke. Glinaste peči 188 52 18 štedilnike, banje n kopeli, kikei tatu kipe, vase In drage gllnaite Izdelke v vieh barvah, trpežne Iz cene priporoča Avgust Drelse pnr« iti nnjvnčja towat»na podi in glinastih tednikov v LJubftJnni. # ^OjpKt*r 5 kg, novega oskubenega K 960, fMH&HMB h-oijše K 12-, belo, mehko oskub-nsmtssmtssmn ijeno g ig— do K 24-—, snežno-belo, oskubljeno K 80*— do K 36 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj če se povrnejo poštni stroški. 224 6—8 lmi\\\ Sicisit1. Cobcs 371 pri pluli, čttto Nc V 161/9 Dražbeni oklic. Pri podpissnem sodečo se bode oddala dno 18. oktobra 1909 ob 10. url dopoldan v nobl it. 19 zavezancu Adolfa Krnntsbergeriu na podlagi odločbe c kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 14. jumja 1909, St 757/4 pristoječa faoaaoeaeljca. aec* napravo obrtnega obratovališča v svrho napeljave električne luči In sile v mesto Kranj potom Java*© dražbe v najem. Najmanjši ponudek znaša 600 K, varščina 300 K. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani odi. V, dno 21. septembra 1909. 229 2-2 Novica. Singerjev „66" na|nove]šl In najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. :: INGER Co, delniška družba šivalnih strojev v Kranja — nasproti t. kr. poste štev. 63. 207 10-6 _____ Novica. —<■ iS VITS! sssass Slngerjevl šivalni stroji se kupujejo saao v naših :: prodajalnah. :: Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev. O/F r^f-4fmt»o Omeraa "v Kranju prodaj* <1ol)r<> in po o«»rnl Šeleano li» uorljalcu i >i<«u:<>, vlit«* Uutle Mfirlo 2C«»ll, orotlle «o ot>rt, aosiiudlnj-tvo lam. Icmetljatvo« ■v»>.» »einti, trav ■ » ■« t •> » deteti J«* , 1 l«r - muOe. 13 1H Prememba posesti. Slav. občinstvu mesta Kranja in okolice uljudoo naznanjam, da aem prevasol po smrti gosp. M. Pantarja njegovo obrt ter bom isto kot svojo lastnino nadalje vodil. Ker sem bil že čez 12 let pri g. Pantarju uslužben, zagotavljam si. občinstvu, da bom vsa naroČila izvršil vestno, ločno in po nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Bajt rjo 3-2 Triiika cesta it 38. Odda se malo 253 stanovanje obstoječe iz sobe, kuhinje, predsobe in majhnim vrtom. — Več pri upravništvu »Gorenjca". Preklic. Jaz podpisana Marija Bukovnik, prodajalka črevljev Kranju (Pavšlarjeva hiša), obdolžila sem Magdaleno Medvešč prodajalko sadja v Kranju št. 72, po krivem tatvine; jaz neosnovano očitanje obžalujem in preklicem ter zahval Magdaleno Medveščik, da mi je odpustila in odstopila od tožt V KRANJU, dne 28. kimavca 1909. Marija Bukovnik 1. r. Največja izbira Je samo v 233 3-1 nnglBšhem skladišču oblek čez 3000 kom. jesenske in zimske obleke za go- j spode in dečke od 10 K višje, čez 1000 kom. površnikov in raglanov od 12 K višje, čez 3000 i pelerin od 8 K višje, čez 15.000 kom. najnovejše konfekcije za dame in deklice, kakor jopice, pa- , letoti, mantilije, pelerine, kostumi, krila in bluze, ! čez 2000 kom. oblek za otroke od 4 K višje. ! Odjemalci na debelo dobijo inaton popust in sicer: Jesenske in zimske jopice od K 4 — Plišaste jopice od K 10'— Double pelerine ali lodnaste od j K 6 40 — Klobuki za dečke, črni ali lodnasti tucat K 18'— Isti za gospode tucat K 24-— Pli- j šasti klobuki vseh barv 1 tucat K 60*— O. Bernatovió Od c. kr. namestništva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov L. Jandl prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc Dopošljite nam torej takoj franko vaše tovorne listina letošnjeg t leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. u 52—46 Prosi se ir.ri'zati in shraniti. Tri leta pismenega Jamstva I 1 Nikdar več v življenji s« Vam nudi priložnost da kupite za smešno ceno K 8'- m;sto K18'- krasno pristno Gloria - srebrno anker remon- toir-uro v močnem, b gato gravi ranem po-hisju z dvojnat m pokrovom in natanko proučenem notranjem delu, ki teče natanko v 10 kam njih. Z lepo verižico in obeskom K 10- 210 15-6 Edina razpošiljate? po povzetju po Ogrski industriji ur UJbanJa (Ogrsko). Progi se iKrenti in shranili. g naznanilo in priporočilo, g Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu v mestu kakor tudi na deželi, da sem prevzel n dnem 1. oktobrom 1.1. gostilno pri „Trlglauu" v Kranju. *## *## #** *** Za dobro upam, da obilo cenj 231 3—2 Ker imam veliko zalogo vina, je naravno, da bodem točil le fina, H«** pristna, domača vina, kakor tudi priznano vedno sveže pivo. %%% Ob vsakem času se bodo dobivala topla in mrzla ukusna edila. #4r4t postrežbo kakor tudi za nizke cene sem in bodem vedno skrbel, zategadelj si bodem kot dolgoletni gostilničar pridobil tudi na svojem novem mestu obiskovalcev. -3£"i-ii-£- Za mnogobrojni poset se najuljudneje priporoča Fran RoZlč, gostilničar. Turdka Rooss u Kranju m kupuje večjo množino štoržev, želoda, jaboili, fižola, hrompirja, riQfíortudi drugih dež.pridelhou po najiiisjih cenah. 232 3—1 Modna manufakturna trgovina •Janko Češnik („pri Čestitka") Lingarjeve ulice LJUBLJANA Stritarjeve ulice 221 8-3 ■ ¥ Opozarja slavno občinstvo pri nakupu jesenskega in zimskega blaga na svojo veliko zalogo kakor: mu i za ženske: najnovejše modno blago za obleke in bluze, modni perilni porhent za obleke in bluze, za moške: najnovejše modno blago za obleke, površnike, zimsko sukno črno za salonske obleke, garnitur: Zastorji, tekalniki, preproge, tapete, linoleum i. t. d. . •. . •. . *. . •. . •. najnižje I Cene najnižje! Zaloga Zaloga Zaloga Cene Našim rodbinam prlporočamflJ^Jjj KolinsKo ciKorijo! Za eno krono dobite takoj gosposko, damsko ali deško I VI Da upeljemo'naio tvrdko, kakor tudi naše gosposkp, damske in deâ'.e ure ter bisere vseh vrst v vseh krogih civiliziranega sveta, pošljemo na vsakega, ki pošlje K 1*— za stroške (tudi v zm.iukah), elegantno verižico, kakor tudi navodilo, kako dobiti zastonj uro. 204 10-6 Plêllti takoj na Ogrsko Industrijo ar Ujbànya it. 142 (Ogrsko). Zlate svetinje : Berlin, Pariz, Vn III. Naboljše kosmetlčno ZObOčlstilno ^ sredstvo Jzdehvatelj 0. Seydl Ljubljana, Spita/.-Slrifar. ul. 7 Ma debelo fn drobno! Šolsli« potrebščine vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 127 13—13 Anton Adamič KRANJ :: Glavni trg. Posebno ugodne oene za dijake! Klobuke, [čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, iepne robce, glavnike, denarnice, mila in drago toaletno blago, krtače, torbice i. t. d. :: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Ma debelo in drobno! D■■■■■■■■■ uuDuuuuDu ■ S Električna gonilna sila. ■ ■ Tovarna oljnatih barV, h\t in firntia Brata Sberl8 drkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja Ijsbljssi Miklošičeve ulice 8, nasproti bot. .Union* ustanovljeno 1842. .52-5 Telefon 154. IJ □□□□ 0Ü0DDJ3 Loterijska srečka dne 26. septembra 1.1. Trst 59 72 2G 6 81 Juž. Ameriko Šivalni stroji in kolesa Tovarnttka zaloga 10 62 83 Iv, Jax-a v f jubljani Dunajska o Sega 2 K 40 h; polbeloga 2 K HO I belega 4 K ; belega, puhanega 5 10 li; 1 kg velefinega, snežnob lega puljenega G K 40 li. 8 I 1 kg puha, sivega •> K, 7 K; b 1 ga, finega 10 K; najfinejši po puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Izgotovljene postelje iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenegu nai kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, v dvema z, la' nikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm tirok, napolnjen z novic sivim, jako st-novitnin puhastim posteljnim perjem 16 K napol puh 20 K; puh 24 K; sam.; pernice po 10 K, 12 I 14 K, IG K; zglavnice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Haipo*U>nje \ povzetju od 12 K naprej banko. Dovoljeno je vzeti n. zaj a zamenjati franko. Za neugajajoce se povrne denar. S. Benfsch, Deschenitz št. 758, Češki le (Bohmemald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15 — i Amerikanslsi ZObjC se izdelujejo vsake O od pol 9. do 1. ure pop. v KF3J1JU v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v I. nadstropju v zob o tehničnem atelijeji Oton S«ydl. Zlato na obroke! Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «Plaque»zlato u.o, dvojao krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano ia K 150'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5-— meseč-DO za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame. Ogrska industrija ur Ujbanja (Ogrsko) št. 142. 2C6107 POSOJILNICA V RADOVLJICI Reaervna saklada Iznaša: registrovana zadrnga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka jrentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57«*/» ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. Udaja jksnaeroti «0areajsa», Odfoms! nrsdai, Lavoilav Miku«. ia Uiti It. P», Ueprata v Srioja 40. štev. V Kranju, dne 2. oktobra 1909. X. leto. RENJEC Političen in gospodarski list. ■ Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta i K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naroCnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Floriana t »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto ===== zvečer ====== Inserati se računajo za celo stran 60 K, M pol strani 30 K, ia četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanile se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništm naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se iivolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. „Vaša pohlevnost bodi znana vsem ljudem!" »Slišali ste, da je rečeno: Ljubi svojega bliž njega in sovraži svojega sovražnika I Jaz Vam pa povem: Ljubite svoje sovražnike: dobro jim storite, kateri Vas sovražijo, in molite zanje, kateri Vas preganjajo in obre-kujejo.* »Nikomur ne vračajte hudega za hudolKolikor je na Vas, imejte mir z vsemi ljudmi! Ako je Tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti! Zakaj če to storiš, mu boš žrjavico nosil na glavo!» .... Ti evangeljski izreki nam prihajajo na misel, ko čnjemo glas iz Rame, bojni vrišč in krik iz hiše Izraela, pravzaprav »katoliške, tiskarne v Ljubljani. Ni to čudno P Oni, katerih »pohlevni os* bodi znana vsem ljudem*, vpijejo iz blagoslovljene »katoliške* tiskarne dannadan: »pogin liberalni bandi! Zasadite nož naravnost v srce sovražnikovo! Proč z liberalci!* ... Kaj naj počnemo P Ali naj gremo po vzgledu Čočevega Franceta s pestmi, če treba tudi z nožmi, v boj proti klerikalcem brez pardona 1 Ali naj se vdamo v voljo božjo in se izročimo na milost in nemilost pretepačem in hujskačem 7 Ne, ne, in nel Ampak vse, kar se čuti res slovenskega, na delo, ven med narod 1 Ne s pestmi, ne z nožmi, ne z mečem, ampak s tiskano in živo besedo 1 Idimo ne le med naše čete, ampak naše delo zasnujmo i v vrstah sovražnika samega. Odprimo ljudstvu oči, da oni, ki venomer vpijejo: vera je v nevarnost', oni, ki pravijo, da se bore za »krščanska načela*, oni, ki se tolčejo na prsi, dtš, mi smo rešitelji ljudstva: v resnici, kolikor imajo se vere, jo le v svoj dobiček izzlorabljajo; teptajo v blato krščanska načela, ljudstvo pa izkoriščajo zgolj le v dosego svoje politične premoči. Poučujmo ljudstvo, da tako kakor ti ljudje svoja »krščanska načela* dejansko izvajajo, so delali le farizeji, da pa je Krist drugače učil ter izrecno rekel: ljubite svoje so« vražnike, dobro jim storite, ki Vas preganjaj o, in molite zanje!* Opozorimo ljudstvo, da smatrajo nas kot svoje največje sovražnike, odprimo ljudstvu oči, kako oni, ki imajo vero in krščanska načela vedno na jeziku, izpolnjujejo Krhtov nauk, kako mol jo za nas s tem, da dan-zadnrm po list h, po prižnicab, po shodih bujskajo brata proti bratu, sina proti očetu, da nam javno napovedujejo boj, da javno groze s pobojem in uničenjem nas vseh, ki nismo v njihovem taboru. Ne v sovraštvu, mirno, v pravi luči pokažemo ljudstvu dejanja teh farizejev. Nje same pa pustimo, naj vpijejo, kakor jim drago; tudi psi, kadar najhujše lajajo, so najmanj nevarni. Lačni in žejni so, dajmo jih nasititi in napojiti z izmečki, ki jih bruhajo na nas. In Vi farizeji, Vi trdite, da smo •brezverci*, torej ne zahtevajte od nas, kar mi zahtevamo od Vas. Ia to je in tu imate besede sv. evangelija; če niste h'navci in farizeji, če ste res kristjani, res nositelji krščanskih načel, dajte odgmr: ali je to, kar Vi sedaj proti nam počenjate, krščanskc-katoliško, ali je to učil Kritt, ali Vas ni strah, da se pri takem podjetju odpre zemlja pod Vami ter Vas pogoltne v peklensko brezdno P Vi nam krvnim sobratom, sinovom in hčeram enega in tistega naroda napovedujete boj uničenja, Vi mečete na nas kamenje obrekovanja, vendar mi, ki nas imate za brezverce, imamo z Vami vsaj človeško usmiljenje ter Vam s prvim krščanskim mučenkom kličemo: »Gospod ne prištevaj jim tega grehal Moč pesti. Državni in deželni poslanec France Demšar, po domače Čočov Frence s ČeSnjice, so imeniten gospod. Bog jim ni sicer dal posebnih duševnih zmožnosti, njegova govorniška sposobnost mogoče imponira njegovim gozdnim delavcem in njegovim hlapcem, če jih ima kaj, sicer je pa celo dr. Krek kljub temu, da je zaščitnik njegov, vselej nekoliko v strahu, kadar izpregovori poslanec s Češnjice, da bi ne napravil kake neumnosti kakor pri otvoritvi tržiške železnice. Pa Čočov Frence so vendar imeniten gospod. Česar ne more doseči s svojo glavo in pametjo, to uveljavlja s svojo pestjo, s trdo gorenjsko roko, s katero ga je obdarila usoda, da bi s tem vsa) nekoliko izenačila pomanjkanje duha. In ta surova sila ga povzdiguje v očeh duhovniške stranke, stranke, ki kliče na poboj z nožmi zoper naprednjake. Pestnapravicaseje uvel javila v kranjskem deželnem zboru pod nadzorstvom ljubljanskega knezo-škofa dr. Jegliča in c. kr. dvornega svetnika pl. Šukljeja. Boginja pravice pa stoji ob strani in plaka. — Demšarjeva zavihana pest je značilna za delovanje vse klerikalne stranke. Kadar ji zmanjka dokazov, kadar ima opraviti z nasprotniki, ki mislijo samostojno in kateri ne verujejo sleparskim vabilom, pa pričenjajo udrihati s pestmi in koli. Pobiti vse nasprotnike, uničiti jih materijelno, to so si stavili za nalogo politiki, katere vodi in blagoslavlja ljubljanski škof. In vendar imajo ti ljudje v rokah vso moč na Kranjskem. Deželni PODLISTEK. Josip Piomk: V mladem cvetju. Roman. Dalje. Skoro eno nro je že drdral koleselj skozi megleno predjutro, ko se je naposled zavila cesta v klanec in se je začelo na vztočju m kaj bledita-stega svetlikati. Takrat so se jasneje začrtali grebeni gora in razločno se je odražalo od njih za* molklo modro nebo, ki je že bledelo in prehajalo v zelenkastobelo luč ... Fran Osole še ni nikdar videl na deželi prvega soja jutranje zore, zato je zapovedal kočijažu, naj nekoliko postoji, da se razgleda naokreg... •Čemu P» se je začudil kočijaž in z nasmehom motril Osoleia. »Kaj bi postajala tu sredi klanca, ko je treba podstavljsti pod kolesa in se ne vidi drugam, ko po tehle bajtah, raztresenih pod hribom. Ako pa ravno hočete, pa ustavim na vrhu klanca. Nekoliko bolj se bo še zdanilo in na obe strani boste lahko videli — le v Zapolje, ako ne bo pre« gosta megla.* Oso'e mu je prikimal, a možakar ni bil zadovoljen s tem tihim odgovorom. •Ali le niite bili nikdar v teh krajih, gospodP» ga je vprašal in se obrnil na kozlu popolnoma nazaj. •Se nikoli 1* »Aha, zato ste radovedni 1 No, lepo je tukaj, posebno sa gospodo — kakor ste vi, recimo, ki go- tovo ne greste v Zapolje po težkem poslu. K To-metovki torej greste, no, ne bo se vam ravno slabo godilo: dosti denarja je tam in tudi ni skopa tista gospa. Mlada je tudi še, saj izgleda kakor dekle, dosti dobrega bo še vžila, dovolj ji je zapustil mož. Saj pravim, sreča pride tja, kamor je nI prav nič potreba, izmed nas enemu se ne zgodi tako. Torej na vrha ustavim 1 Krčma je tam, lahko se pokrepčate — takole zjutraj je dobro za želodec kapljico slivovke. Hi — hotl* O*o'e je z zanimanjem poslušal zgovornega možakarja, ker o ljudeh, kakor tudi o kraju, kamor se je vozil, mu je bilo kaj malo znano, ampak vendar je krotil svojo radovednost in ni hotel natančneje izprasevatt po obiteljskih razmerah gospe To-metove, ki je bila glavni smoter vsega njegovega premišljevanja. Ali čim natančneje in globeje je premišljeval in rasmotrival svoje odaolaje in razmere z gospo Tometovo, se mu je razdelo, da igra tako smešno vlogo, kakor le nikdar nikoli. Da ja vdova je izvedel žele od kočijaža, in to ga je dir-nilo tako neprijetno, kot je bila neprijetna že prva misel, da je bogata gospa Tome — tista, ki jo je slutil ob prvih črkah njenega pisma... Pred štirinajstimi dnevi je namreč bral Fran Osolo v časopisu anonco : •Išče se vzgojitelj šestletnemu dečku v neki yili na Gorenjskem — —» Lepo, široko je bilo tiskano, posebno beseda — vzgojitelj — se je videla lahko na prvi pogled izmed vsi h drugih anonc in inseratov — in dvakrat, trikrat je prebral dopis Fran Osole... No, naposled se je odločil kakor že mnogokrat, dasi brez upa, ali vendar. Neštetokrat se je že ponudil na ratličoa mesta, ampak vedno se jo zgodilo isto: izpričevala so priromala nazaj ln Fran Osole je ostal večen kompetent. To pot je napisal prošnjo že kar is navade, prliejal izpričevalo zrelostnega izpita in ko je zapečatil, mu je bilo skoro žal za petintrideset vinar* jev, ki jih je dal za znamko. — Naj bo — si je mislil, — saj je itak zaman, menda, mi je tako usojeno. Resnično se je izjalovilo Frann Osoletu že dokaj lepih upov, zato pa je bilo njegovo razočaranje tem večje, ko je dobil čez štirinajst dni — odgovor, kakršnega ni pričakoval: dobil je službo vzgojitelja in nastopiti mu je bilo takoj. Dolgo je opazoval Fran Osole tisto drobno pismo, ki ga je morala pisati nežna ženska roka. Razločno, tako lično in šolsko- pravilno to se vezale drobne črke v izbranih besedsb, kskor v pismih mladih učiteljic s dtiele. Nikake molke trdnosti in odločnosti ni bilo v pismu, plaho je moralo drsati pero po gladkem, rmenkastem papirju, samo podpis — Ana Tome — je bil okrasen s bolj svobodno zavito manuproprljo, na kateri pa se je tudi poznalo, da jo je gospa Ana Tome napravila v silni naglici, ah pa — prvič ... D«-Je PrJh« zbor. deželni odbor, vsi deželni uradi, deželni Šolski svet — vse to je njihovo, in deželna vlada jim je zvesta služabnica, Tisoč- in tisočkrat so Že trdili, da liberalcev ni več na Kranjskem, da so kltkica brez moči — in vendar državni poslanci klerikalne stranke celo s pestjo nastopajo proti stranki manjšine, s surovo silo hočejo doseči, česar poštenim potom ne morejo. S hreščečim glasom vpijejo »Gorje premagancem" in žele si srčno sabelj in mečev, da razsekajo vse, kateri niso ž njimi enakih misli. Toda mi razumemo to divjaštvo. Leta in leta so klerikalci pridigovali nerazsodnim ljudem, da se jim odpro nebesa na svetu, ko dobe sami oblast v roke. Sedaj je vsa oblast v njihovih rokah, pa komaj so prijeli za vajeti, že jim voz uhaja v jarek in se jim plašijo konji. Dežela nima denarja, država še za vodovode ne dovoli več podpore, kakor je delala več let. Vse, kar so obetali klerikalci na brezštevilnih shodih, je samo slepilo za nerazsodne ljudi. Ker pa v tej stiski klerikalci nimajo drugega, vrgli so se z vso silo na naprednjake, češ, da so ti krivi, če ne morejo klerikalci izpolniti svojih lahkomišljenih obljub. In klerikalci imajo absolutno večino v deželnem zboru, store, kar hočejo, pa vseeno so liberalci krivi vsega . . . Ej, ej, Demšarjeva pamet je menda postala last vsega klerikalnega vodstva. Poslanec Demšar je imeniten gospod. Slučajno je še državni poslanec našega mesta. Slovenci smo tako srečni, da imamo jako dobrega karikaturnega slikarja Hinka Smrekarja. Državni in deželni poslanec France Demšar z zavihanimi rokavi in vzdignjeno pestjo — kakor pretepač iz loških hribov — to je najznačilnejša slika za sedanjo klerikalno siranko. Tako sliko bi si želeli. Ko bo videl to sliko poznejši zgodovinar treba mu ne bo dosti brskati po časopisih in zborniških zapiskih, iz slike same bo spoznal, kaka je klerikalna strahovlada na Kranjskem začetkom tega stoletja, spoznal boljudi, od katerih se mora s studom obrniti vsak osebno dostojen človek. Hvala bogu, da so preprosti ljudje pametnejši, nego njihovi voditelji Demšarjeve sorte. Deželni zbor kranjski. Posebno poročilo h zop. t nazaj.) Dalje. Zgodovinski in slovstveni pregled za prih teden: 3. oktobra. — 1897. V Njujorku v Seve.nl Ameriki spuste prvi parobrod v morje (Robert Fulton). — 1829. • Andrej Komel pl. Sočebran v Solkanu. — 1866. Na Dunaju sk'enejo mir med Avstrijo in Italija; A\slrija pripozna italijansko kraljestvo, v katerem se združi B^neOija, Italija pa se odpo\e Južni Tinlski. — 1867. t Elija Howe, i najtbtelj šivalnega stroja. — 1884. t Slikar Hans Makart. 4. oktobra. — 1321. Potom zast.ve se izro i dežela in mesto Heb Janezu Češkemu. — 1432. A'beit V. Avstrijski dobi Moravsko v fevd in je proglašen za dediča če Ike kro.e. — 1472. t Slikar Luka Cranacb. — 1648. Šv.dje ped Prago. — 1830. f Feldmaršal Jork pl. Wartenbu-g. — 1877. t Pisatelj pater Karel Robida v Celo cu. — 1881. f Pisatelj dr. Jvžef Waga v Konjicah. 6. oktobra. — 1582. V kat lbkih deželah uvedejo Grego-rijanski koledar; datum pomaknejo za 12 dni naprej. — 1744. * Nabožni pisatelj Anton Clement ni v Stari Fužin' v Bohinju. — 1813. Francozje na ljubljanskem gradu kapitulirajo. — 1880. t J. Offenbach. — 1902. f Pisatelj dr. Jožef Pavlica v Gorici. — 1905. t Pisatelj France Marn v Topniškem na HrvaŠkem. 6, oktobra. — 105. pred Kristom. Cimbri uničijo pri Aransio tri rimske vojne. — 1547. * Pisatelj don Miguel de Cervantes. — 1789. Pariški mob gre v Versailles — 1814. Na Dunaju bukne vstaja. — 1905. Avstrijski diž-vni zbor se i*javi za splošno volilno pravico. J. oktobra. — 1571. Pomorska bitka pri Lepan'u; don Ju in d'Austria premaga Turke. — 1794. * Pesnik grških pesmi Viljem Müller. — 1847. * Emil Hulub. — 1861. t Pisatelj Jernej Lencek v Sentpetru tri Novem metu. — 1871. Požar v C k; gi. — 1904. f Vseučiliški profesor dr. Vladimir Leveč v Ljubljani. 8. oktobra. — 1354. Cola di Rienzi umorjen. — 1624. t Pi^a'elj Janez Cindik v Gorici. — 1661). t Slikar Rembrandt — 1788. General Lavdon vzame Belgrad. — 1803. t La ki pesnik Vittorio Alfiern — 1813. Pogodba v Riedu med Avstrijo in Bavarsko v osvoboditelj ni vojni pro'i Napoleonu ; Bavarska pristopi na stran zavezancev. — 1826. * Pisatelj Luka Svetec v Podgorju pri Kamniku. — 1827. f Pesnik Stefan Mudrinjak pri sv. Miklavžu. 9. oktobra. — 1336. Habsburžani in Liksenburžani sklenejo v Ensu pogodbo, po kateri pride Koro-ka v nemoteno posest Habsbi ržanov. — 1626. * Pisatelj dr. D^vid Loj v Pli-berku na Koroškem. — 1683. Cesar-ke čete premagajo Turke pri Parkanju pod poveljstvom mejnega grofa Ludov.ka Ba-vaiskega. — 1788. * Pisatelj Jožef Košič v Belotincih ob Muri. — 1813. ♦ Skladatelj Guiseppe Verdi. — 1&41. f Slavni stavbenik Karel Schinkel. — 1816. * Danski pesnik H. Drachma n. Godovi prihodnjega tedna: 3. toženvenska nedelja, Milovan; 4. Franc. SeraC, Rožica ; 5. Placid in tov., N^deljka; 6. Brunon, Ničava, R do-niea; 7. Mario, Branislava; 8. Brigita vdova, Nenada, To-liia'r; 9. Dionizij, Usemir. Naše slovensko ozemlje ni veliko. Zato pa moramo tembolj skrbeti, da postane nai narod čimprej popoln gospodar na svji rodni grud«. Potrebno je, da smo radikalni in v narodnem orru brezobzirni. Naroden šovinizem moramo zagovarjati z vjo vnemo, čeprav je šovinizem v principu odklanjati. Strupen šovinizem je orožje nas h sovražnikov, z enakim orožjem mu maramo odgovarjati mi, ako ga hočemo odb.t\ Tujec, kot narod ali kot vpliven faktor v političnem življenju, na naši zemlji ne sme fungirati. Imeti moramo toliko eneržije, da se nam ti elementi brezpogojno asimilirajo, da postanejo Slovenci in če bi se ne hoteli, je naša dolžnost: družaben in materija len bojkot Onemogočiti jim moramo na vsak način obstanek. Toda mi niti tega ne storimo, še svojih elementov izgubimo mnogo in to celo v Ljubljani. Niti Slovenci ne morejo z vsemi otroki v slovenske šolo, ker j h je premalo in so prenapolnjene. Tudi ne more biti posebnih vspehov, če ima eden učitelj skoro do 100 učencev. Če se to na deželi godi, se mora n.kako potrpeti, ker moramo pač gledati, da dobi ljudstvo osnovne pojme in da odpravimo nepismenost (analfabetizem). Napredno šolstvo pa tudi tam ne trpi trga, kaj šele v mestu. Na drugi strani pa se muči tudi učittljstvo. Skrajen čas je, da se temu odpomore. Dve novi šoli, ki jih je sklenil zidati občinski svet, zadostujete komaj za največjo silo. Štiri bi zadoščale. Nerazumljivo je tud*, zakaj se merodejni faktorji tako malo brgdjo za Sško. Tam bi bila dekliška oserara rod niča neobhodno potrebna že v sedanjih razmerah. Ker pa se bode z železniškimi delavnicami pomnožilo prebivalstvo v kratkem ča u lahko rtčemo na 10 000 ljudi, bi bilo nujno, da se že sedaj mili na d bro šolstvo. Zakaj naša šol ka družba ne prevzame vsaj inicijattve in tel ko časa dreza merodajne faktorje, da se kaj na red I? Naša metropol, bela Ljubljana, še sedaj nima slovenske realke. Menda bi se zaenkrat lahko vsaj tolike doseglo, da se nemška utakvizira Ljubljanski državni poslanec naj vzame to stvar resno v roko. Njemu gotovo lahko izmed vseh slovenskih poslancev največ zaupamo, Pridobd je Ljubljani in slovenskemu narodu državno slovensko obrtno šolo, pridobil bo gotovo tudi slovensko realko. Pogrešamo tudi zelo meščanskih šol. Slnd, ki se je vršil meseca julija v mestnem domu za slovensko šolstvo in ki je zahteval uirakvizsejo realke že v sVskem I ti 1909/10, ni imel nobenega vspeha. V Kranju, dne 2. cktobra 1909. Državni Ibor. Ker so se razbila pogajanja za redno delovanje češkega dtželnega zbora, bo ta zbor najbrž v kratkem razpuščen Če ostpoejo C.hi na svojem stališču, da brez češkega deželnega zbora ni državnega zbora, potem ntfgae biti razpuičen v kratkem državni zbor. Volitffl ■■ (kriškem V splošai kuriji v nedeljo ni dobil noben kandidat — razen klerikalnega Jeriča — absolutno število glasov. Zato se vrši ožja volitev med Frankotom, Križničem in med dvema klerikalcema. Socijal:»ti se volitev ne udeleže. V štajerskem deiehem sbora se bije boj za pravico slovenskega je'ika. Poslanec Kukovec je v svojem govoiu 28. m. m. povdarjpl, da imajo Slovenci popolno pravico posluževati se v štajerskem deželnem zboru svojega maternega jezika. Nemcem to sicer ni všeč, pa se bodo morali že privaditi temu. V aižjeavatrijskem deželnem sbom je stavil poslanec Pittner interpelacijo, v kateri se pritožuje radi zapostavljanja nemških uradnikov na N-žjeav-strijskem! Ze prem umno 1 — če je kje kak slovanski uradnik, kjer je potreba, ga hitro preganjajo Nemci. Ali čisto prav se jim zdi, da se zapostavlja Slovanske uradnike v slovanskh deželah ter postavlja na njih predstoječa mesta Nemce 1 — Slovani morajo pričeti drugačen boj proti nastavljanju nemških uradnikov po slovanski deželah 1 Zarota v Čraigori. Poroča se, da je neki nad« poročnik ukazal svoji stotniji, naj se polasti nekega skladišča. Vojaki pa so odrekli pokorščino. Gastn ka so aretirali, 11 oseb, ki so bile zapletene v zaroto, je pa pobegnilo v Albanijo.___ Dopisi. Neka) valuta pripomb. Ljubljana, 1. oktobra. Slovenci capljamo v šolstvu in Ijtdsko-izobra-Ževalnem delu prav počasi za drugimi narodi. In vendar bi morali m5, ako se hočemo vzdržati ter si zagotoviti obstoj kot narodu, imeti vzorno šolstvo in vzorno urejene ljudsko-izobraževalne naprave. Da bi imeli toliko šel kot jih imajo veliki narodi, tega ne moremo, ali kar j**, mora biti boljše. V Ljubljani sem govoril z nemškim stcijalnim demokratom. Vprsšal sem ga, kam pošilja otroke v šolo. Pravi v šolferanjsko. Zakaj pa ne v slovensko, saj ste vendar inlernacjonani in v Ljubljani je vendar v vašem interesu, da se olroct nauče slovenščine. Da, prav1, meni je tisto vseeno, kam gredo, ali vidite, jaz imam veliko družino in tam dobe otroci vse zastonj: knjige, obleko i. t. d. v slovenski pa ne. Zaplenjeno! Novice Iz Železnikov. •Domoljubov» dopisnik od zadnjega It dna se je zopet izkazal mojstra v laži in nestrpnost«. Ker je nač*)n:k «čukov* nek ga fanta, ki mu ni nič hotel, skoro ubil, pravi dopisi k, da je uskofrl k Sokolom. Kdaj je pa še kak Sokol p )bi' mirnega človeka, to nam povej, dopisun! Do* t ismk bi Imalu napolnil pol «Domoljuba*, če kak S kol le malo glasneje i bne, svojo pobijale« pa hvali na vse ireLge. Tako so sedaj naši «čuki» že tretjič nastopili. Prvič kot min strantje neko nedeljo pri iua«ii, drugič kot slikarji pod nekim oknom, sedaj tretjič kot pobijalci. Res lepo greste naprej, vi strelci I To je dobro, da za sedaj streljate šele s kamenjeml Kaj br», če boste ?ačV< še z drugim orožjem P To je še sreča, da se Rožo ku ni o kari ni ji obnesli, s'cjr bi vai vaš general nazadnje še s kanoni oborožil. Vsi znaki kažejo, da si hoče res dopisnik vzgojiti nov, posebne vrste rod Samo, da Ždezni-karji ne moremo imeti nikak h simpatij do tega rodu, še manj pa de vašega vzgojitelja. Pretekli teden se «D >moljubov* dopisnic ni nič spomnil Popča in njegovi ga m sa. Menda za t", ker najhujših snedenkov n* bilo doma. •Pejte se s o l i *,» je rekel župnik Marcič v nedeljo, dne 26 septembra pri pridigi svojim veinm ovčicam. Tako torej: Sol t na se grem« Tiram — kam pal Vi go pod žjpn č ga, a za celo to velke občino vitalnega vprašanja, te m k?j let kaj spretno zavlačuje. Za šolo ni prostora, ni denarja, za klerikalne prisraodarije pa se labko dobi takoj več kot potrbna svota. Sicer se pa ne sme pozabiti, da so Mekinje prvo pribežališče vsega kleriks'slva v celem kamniškem okraju. Ta velika in vseh gospodarskih naprav tako zelo potrebna občina se je s pametjo tako skregala, da ne pozna druge izobra be in nobene pametnejše naprave k kor »Miujno devištvo*, procesije za lepo in g d -i vreme — no končno pricaplja k vsem tem š; — «Čukarija», kar imenujejo pametnejši fotelje — «Prismodarija». X. Izpreobrniti *se racnia namerava edini kamniški klepar I B, ker je prodal svoj »Sokolski* kroj, češ, da ga postrani gleda kamaški dekan, ki n u daje baje ogromnega zaslužka i P Ml pa pravimo: •Delo mojstra hvali,* in konečno vprašamo g I. B : Kje pa je danes ti-ti tu zalego piva in plačuje od te tudi davek. Čisto naravno. Proti temu ni ugovarjala niti nafta, niti klerikalna stranka. Ker upravlja ali pravzaprav zalaga z denarjem mengiftko pivovarno klerikalna Ljudska posojilnica v Ljubljani, menili so naši klerikalci, da ima pravico volti Ljudska posojilnica, ne pa g Julij Stare. Ta glas so torej šteli za svojega. Preskrbeli so si od ravnatelj dva Ljudske posojilnice pooblastilo na podlag § 6 občinskega volilnega reda. V imeniku drugga razreda je pa, kakor že orne n,eno, bil vpisan pravomočno kot vo-lilec g. Julij Stare. Njegova firma je tudi protoko-lirana pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani. O Ljudski posojilnici v Ljubljani pa ni v imeniku ne duha, ne sluba. Mi pa razumemo občinski volilni red tako, da, kdor ni vpisan v volilnem imeniku, tudi nima pravico voliti. Vsakemu mora torej biti dovolj jasno, da ima le g. Julij Stare pravico pooblastiti v zmislu § 4, št. 4 obč. voliln. reda svojega poslovodjo, da voli v njegovem imenu, ne pa kaka Ljudska posojilnea, katero v Škofji Loki ne poznamo. Tega edino pravilnega mnenja je bila tudi volilna komisija, ki ni dopustila, da bi kdo volil za nevolilko Ljudsko posojilnico v Ljubljani. Drugi slučaj so je pa dotikal volilke gospe Marije Maček. Le-1 a je dala pooblastilo nafti strank'. Oaa je to dobro vedela in je bila tudi s tem popolnoma zadovoljna. Klerikalni poštenjaki so pa čez 90 let staro in bolebavo gospo Maček premotili na zelo premeten način, da je podpisala tudi za njih — pooblastilo. Pa kako so to dosegli? Nič hudega ne sluteč in ker ni bila poučena, za kaj se gre, je podpisala to pooblastilo. Stara gospa je pač mnenja, da so vsi ljudje na svetu po teni. Ko je podpisovala pooblastilo je tudi menila, da podpisuje za gosposko kako listino, kar so ji tudi natvezili. Se danes se prtfriganci in prefriganke smejejo, da se jim je posrečila njihova nesramna nakana. Gospa Maček pa se huduje in jezi nad zapeljivci. Seveda je potem morala volilna komisija ovreči ne samo pravo pooblastilo, nego tudi pooblastilo, ki ga je nevede podpisala volilka za klerikalce. Oba pooblastila sta b la datirana z dnem, ko se je vršila volitev, to je 24. t. m., kunštni klerikalci pa so datumu še pristavili uro */. na 9. da bi laglje vjeli v svoje skrbno nastavljene zanjke volilno komisijo. Na ta način so nam klerikalci od jedli en glas. Ako je to pošteno, naj razsodi javnosti. Mi imamo v tem oziru čisto vest, nam de morejo klerikalci niti v enem slučaju očitati, da bi jih bili presle-parili s kakim pooblastilom. Pa tudi z grožnjami in obljubami so pritiskali na volilce. Enim so pretil', da jih pripravijo ob kruh, ako bodo delali za zmago na-prednjakov, drugim pa so obljubovali nebesa že na tem svetu, ako volijo ž njimi. Tudi razne službe so imeli tskrst na ratpolago za one, ki se spokore in volijo klerikalno. Mi pa pričakujemo, da sedaj klerikalci izpolnijo svoje obljube, ako ne, potem vemo, da so volilce samo —- vlekli. Sploh, ako bi hoteli popisati vse, kar so počenjali klerikalci za časa občinskih volitev, bi morali napisati deset »Gorenjcev« samo o tem. Za danes omenjamo le, da so nam klerikalci ovrgli v drugem razredu ia en glas in poleg uprizorjenja čedne manipulacije s pooblastilom gospe Maček, so tudi ovirali g. lekarnarju BurJvchu, da ni šel na volišče. Klerikalnem dohtarju Hubaiu se je ravno med volitvijo mudilo uapisati neki . Poleg tega je obljubila svoje sodelovanje tudi umetna plesalka Drom! A , prva diva pri Ronacherju na Dunaju. Njeno ime slovi za daleč po širnem svetu, njen zdrav in krepek humor osvaja vsakega, še tako zakrknjenega poslušalca. Tudi ona ima jako mnogovrstni repertoar na razpolago. Upamo torej, da bodo vsi oni, ki pridejo v nedeljo zvečer v čitalnico, z njenim proizvajanjem zadovoljni. Kot posebna točka se bodo proizvajale tudi senčne podobe. Te so že pred leti ugajale čitalaičarjem in vsem ostalim gledalcem. Dalje nastopijo solopevci, humoristični govorniki, katerim bo slavno občinstvo gotovo is vsega trca aplavdiralo. Ta zelo obširni in zanimivi program je določen za nedeljsko veselico v čitalnici. Kdor se hoče prav iz duše nasmejati, v prijetni druibi se neprisiljeno zabavati, ne bo zamudil te ugodne prilike. Zlasti je to potrebno pri sedanj h resnih in burnih časih. Na svidenje torej vsi v nedeljo zvečer v čitalničnih prostorih. Okrajna hranilnica in posojilnica na glavnem trgu kaj krepko napreduje. To tudi izpričuje njena mesečna bilanca za dan 30 sep-t. 1. le te posnemamo sledečo točko: Račun blagajne 24 633 K 50 h, posojila 943.741 K 04 h, upravni stroški 3948 K 32, inventar 1597 K 90 b, naloženi denar 475 734 K 76 b, prehodni zneski 4371 K 09 h, vrednostne listine 15 875 K, obresti hranilnih vlog 1768 K 10 h, obr. tekoč, računu 60 K 13 b, obr. vrednostnih listin 166 K 67 h. — Račun hranilnih vlog 1397.695 K 29 h, deleži 6344 K, vstopnine 58 K, tekoči račun 17 874 K 63 h, davki in pristojbine 710 K 22 h, obr. posojil 29.471 K 53 b, obr. deležev 368 K 33 h, zamudne obresti 560 K 35 h, obr. nalož. denarja 2 K, splošni rezervni zaklad 18.762 K 16 h, posebni rezervni zaklad 50 K Upravnega premoženja ima ta hranilnica 1,471 896 K 51 h. V tem kratkem času, odkar posluje ta zavod v našem mestu, je dosegel nepričakovano ugoden vspeh. Pa tudi zasluži vsestransko zaupanje vspričo vestnega, točnega in vzornega poslovanja hranil ničnih funkcijonarjev. Svojim naročnikom in čitateljemt Nastopil je zadnji Četrt leta. Prosimo pri tej priložnosti, da poravnajo vsi dolžniki svojo naročnino; vnete svoje prijatelje pa prosimo, naj priporočajo naš list in nam pošljejo novih naslovov. Upravništvo. Novičar. li deželnega ibora kraijakega. V izpopolnitev posebnega poročila posnamemo iz deželno zborskega dnevnega reda naslednje: Izprveseje dne 23. m. m. 1. Nujnost predloga poslancev Jarca in dr. Tavčarja glede vporabe slovenskega jezika sprejeta, Nemci seveda ne glasujejo. 2. Poslanec dr. Larope utemeljuje svoj nujni predlog o elek- trični centrali na Savi. Poslanci Pire, Triller in Lenarčič se udeleže debate proti takojšnji izpeljavi predloga. Končno obvelja predlog v predlagani vsebini. 3. Poslanec Povfte proti previsokemu tarifu na južni železnici. Brez debate sprejeto. 4. Interpelacija dr. Pegana proti postopanju političnih oblastev nasproti kruetskim županstvom. 5. Tajna seja o interpelaciji dr. Tavčarja in tovariše? glede imuai-zacije kmftscirane posebne izdaje •Slovenskega Doma*. Interpe'a ;ijo za tajno sejo so vložili poslanci S. L. S. Iz druge seje dne 28. m. m.: 1. Po prečitanju zapisnika poslanec dr. Novak ugovarja proti zapisniku, ker se ni prečitalo vsebine tajne seje. Dr. Novak zahteva zadoščenje za dejansko žaljenje od strani poslanca Demšarja. Deželni glavar ne pripusti ugovora. Edino zahtevano zadoščenje je to, da deželni glavar izjavi, da se tajnostne seje ne razpravljajo javno. 2. Poslanec dr. Tavčar ugovarja, da ni poročilo verifikacijskega odreka na dnevnem redu, dočim so druge, manj važne stvari. Ugovarja dalje prostim ustmenim poročilom. Deželni glavar nato taista umakne z dnevnega reda. 3. Poslanec dr. Krek poroča o nujnem predlogu tovariša dr. Zajca o ustanovitvi petih ustanov za medicinske slušatelje. Sprejeto. 4, Poslanca Lenarčiča nujni predlog glede preu da-novljenja deželnega železniškega sveta, ki že dvanajst let ni imel nobene sej". (Potem pa še zdihujemo, da nam gre slaba.) 5. Poslanec dekan Lavrenčič utemeljuje samostojni predlog glede železnice Pol-zeh-Kamnik. Sprejeto. 6. Poslanca Pibra interpelacija na deželno predsedstvo o zgradbi bolnišnice v Bali nju. 7. Posl. Višnikarja interpelacija glede kanaliza-c je v R bnici in glede zavlačenja graditve belokranjske železnice I z tretje seje l.oktobra. Današnja seja je le formelnrga pomena, z začetkom ob 10 20 in z zaključkom že ob 10 45 dopoldne. Začela se je z ovacijami na cesarja z «živijo*- in «Hoch»-klici. Branje zadnjega sejnfga zapisnika brez ugovora. Iz naznanil predsedstva: Okrajno sodišče zahteva izročitev poslanca dr. Pegana v svrho kazenskega postopanja. Dr. Pegan: Prosim navesti paragrafi Glavar išče, pa ne najde nobenega par grafa, na kar se dr. Pegan sam domisli, da se gre za § 496, taljenje časti. Kot 3 točka dnevnega reda: novela k občinskemu redu in k občinskemu volilnemu redu za Kranjsko z dne 17. februarja 1866, dež. zak. št. 2 se izroči ustavnemu odseku. In 4. točka: Načrt o lovskem zakonu se izroči upravnemu odseku. S tem je dnevni red dovršen. Samostalni predlog poslanca Bartola glede uravnave ceste Vinica- Soderšica in predlog poslanca-Mandelja glede uravnave potoka Višnjica se izročita upravnemu odseku. Z i ki ju eno se določijo seje za posamezne odseke. Mad drugim danes seja odseka za deželna podjetja o električni centrali na Savi. Prihodnja plenarna seja se naznani šele pismeno. Poalaaea Demšarja «bq|b! predlog* la — pratepavaa]o. če so tako vzame, navsezadnje se za nekaj uporabi lahko vsak Človek, čočov France n. pr. je bil v tajni seji deželnega zbora posebno vnet za pretepavanje. Spravil se je bil na dr. Novaka kar s pestmi, noža, pravij", tedaj še ni imel. Pa za cnujni predlog*, ki odgovarja izobraženosti in sposobnosti krščaasko-katoliftkega deželnega poslanca Demftarja, so tudi pesti dovolj. Volilci so ga izvolili zato, da po deželnem zboru poizkuša moč svojih pesti, ksj vse drugo njemu mar. Junaka se je izkazal, spomenik zasluži, in mi ga bomo drugič na drugem mestu tudi postavili. Tako je! •Naia Moč* U «8iovenea» prav uljuda i prosimo, da nam povesta le njima znano ime tistega, ki je povzročil krvave septembrske dogodke. In pa tisti •podrobno zasnovani načrt* bi radi videli. Nas to strašansko zanima in morda še koga drugega. Deielnl odbor prosijo za pojasnilo tudi nekateri v tej - le zadevi: Če je bil n, pr. kak zdravnik disciplinarnim potom suspendiran od deželne službe, ali se lahko kdaj zopet pride v deželno služb-, tudi tedaj, če ta služba ni razpisana? Kako pa n. pr. recimo, da bi kak zdravnik v deželnih zavodih celo leto vlekel plačo. Ali to zadostuje deželnemu odboru, da zdravnik potegne le plačo, drugače pa če ga prav celo leto ni v dotičnem zavodu. (Opomba uredništva: Tudi mi prosimo za pojasnilo, r?a ne bo po nepotrebnem kake zamere.) Izpred sodišča. Kakor našim čitateljem v spominu, je bil mladi Andrej Gassner dne 17. avgusta 1.1. pri okrajnem sodišču v Tržiču zaradi prestopka zoper varnost časti in poštenja obsojen na 150 K globe ali v slučaju neizterljivosti na 3 dni zapora. Zoper to rahlo kazen pritožil se je seveda na deželno sodišče v Ljubljani radi krivde in kazni, češ, da je bil takrat do nezavednosti pijan in se ga torej ne sme obsoditi in kaznovati, in da je globa 150 kron z ozirom na njegove premoženjske razmere previsoka. (Ali čujete, vi, reveži tržiške občine I?) No, deželno sodišče, v čigar senatu so sedeli 3 Nemci in 1 Slovenec, je pa dne 29. ki m ovca 1.1. razsodbo tržiškega g. sodnika potrdilo v polnem obsegu ter Oasnerjevo pritožbo zavrnilo glede krivde kot neutemeljeno, gledo kazni pa kot nedopustno, ker je že prvi sodnik šel itak pod najmanjšo izmero kazni. — Mi le toliko pripominjamo, da se nismo čudili, ko je hotel mladi Oassner z izgovorom polna pijanosti in zdravniškim spričevalom o nevraste-niji oprostiti se krivde in kazni, čudili smo se pa da se je mladi Gassner pritoževal radi previsoke kazni. Saj 150 K globe vendar ni takorekoč nič kazni za milijonarjevcga sina! Toliko v kavalirski prevdarek naši javnosti. Konečno pa moramo pribiti z ozirom na to, ker je državno pravdništvo ustavilo postopanje proli Andreju Gassnerju ml. radi hudodelstva javne sile, da sta tako prvi sodnik, kakor tudi vzklicni senat soglasnega mnenja, da mladi Gassner v noči od 26. na 27. junij 1909 ni bil toliko pijan, da ne bi vedel, kaj dela, pa je torej kazensko odgovoren za svoje tisto-kratno postopanje 1 In na podlagi tega prepričanja je bil mladi Gassner obsojen. Inkvizicija oživljena, h dolveli smo pol novimi gospodarji dežele, to so .prvoboritelji za krščanska načela* zopet stare čase inkvizicije. Kdor jim je na potu, proč ž njimi Zdaj, ko imajo v deželnem zboru toliko krvavo nujnega dela za obče ljudske koristi, ko je nujna potreba skupnega nastopa poslancev obeh strank, so ti skrbni gospodarji začeli napredne poslance ene pretepovati, druge ven metati. Iznebili bi se bili radi poslanca Lenarčiča in namesto Plantana izvoljen« ga Višni-karja (za Dolenjsko). Veiifikacijski cdsck je te dni že sklenil, da naj se razveljavi izvolitev Višnikarja. Lenarčiča so te »smrtne obsodbe* vendar oprostili. Tako dela «Slovenska Ljudska Stranka* za blagor ljudstva. Kar inkvizicijo naj ustanove, ra-beljaa ne potrebujejo, zakaj pa ima Cočov France svoje pesti. Gospodje, tta pozabili na dr. Bgarfa ln dr. Trillerja I Nekateri trde, da je bil dr. Eger v kočevskem okraju ravno na tisti način izvoljen, kakor Višnikar v ribniškem okraju. Ce je to res, potem mora biti tudi dr. Egerjeva izvolitev razveljavljena. Nadalje pogrešajo nekateri v poročilu verifikacijskrga odseka (priloga 100) med poslanci, katerih pravdna izvolitev je potrjena, ime poslanca dr. Trillerja. Ali po starosti mandata res ne spada med druge tovarše, ali so tudi pozabili nanj? Mogoče, da se ti nekateri motijo, vender pojasnilo dobro došlo. «Vseslovenska Ijadaka stranka*. Klerikalci v Ljubljani že sanjarijo o »Vseslovenski ljudski stranki*. Prav na pravi poti so, da so jim uresničijo te sanje. Treba le vzeti v roke «Slovenca* in druge klerikalne liste. Pomisliti treba, kaj in preti komu piSejo; uvaževati njih tajno zvezo z Nemci, pa njih javno lakajstvo z baronom S218 štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi Upe, vaze ln drage glinasto Izdelke v vseh barvali, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in najvaoja tovarna paoi in glinastih izdalkov v LJubljani, 5 kg, covega oskubenega K 960, boljše K 12—, belo, mehko oskubljena K 18"— do K 24*—, snežno-belo, oskubljeno K 30-— do K 36 — Pošilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj če se povrnejo postni stroški. 224 6—3 tcncdiV Satiscl, £ob«s 371 pri fižola, te Nc V 151/9 Dražbeni oklic. Pri podpisanem so Usču se bode oddala dna 18. oktobra 1009 ob 10. uri dopoldne v aobl it. 16 zavezancu Adoliu Kreutzbergerjn na podlagi odločbe c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju s dne 14. junija 1909. št. 757/4 prirtoječa kotaoeeslja. ac« napravo obrtnega obratovallšča v svrho napeljave električne luči ln sile v mesto Kranj 1 potom Je*v**© dražbe v najem. Najmanjši ponudek znaša 600 K, vrrSčina 300 K. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani od J. V, dne 21. repfeiabra 1909. 229 2-2 Novica. SIngerJev „66" najnovejši ln najpopolnejši stroj :: 20. stoletja. :: INGER Co, delniftka družba šivalnih strojev v Kranja — nasproti c- kr. poete štev. 63. 207 10-6 Novica. j« iavlrnl =* h Singerjevi šivalni B stroji ae knpn-Jejo samo v naših :: prodajalnah. :: Opozarja se, da se dobe pravi Singerjevi stroji na Gorenjskem le v tej zalogi šivalnih strojev. K/A Prano Oitieraa -v Kranju prodaj« dobro ln s>o osni šelevno i ■ i lp». oerljatoo blaso« vlite leotle Muri« SRell« orodje mt*. <>i>rt, u:<>a|M niinjist v«> tn kmetijstvo) avei* ■•me« trav nato« ^ 0. Seydl Ljubljana, Spital.-St"tar.ul. 7 Na debelo In drobno! $ol$l(e potrebščin« vseh vrst priporoča po najnižjih cenah galanterijska in modna trgovina 127 is—13 Anton Adamič KRANJ:: Glavni trg. Posebno ugodn® cene za dijake! a^e^s^sSO M* #Ms^s**ejs*M%s^>»* i#%^> Klobuke, [čepice, srajce, kravate, ovratnike, zapestnice, naramnice, nogavice, šepne robce, glavnike, denarnice, mila in drago toaletno blago, krtače, torbice i. t. d. Telovadni čevlji r veliki izberi I :: Cene znatno nizke! :: Postrežba točna in solidna! Na debelo in drobno! □□□□□□□□□ ■j ■—a -a» g UM m Električna gonilna sila. ■ ■ j I Tetama oljnatih barV, tat(a ts firatža Brata Čberl3 U ■ D D0G0DD00D0 crkoilikarja, lakirarja, atavbena in pohištvena pleskarja Miklošičeve nlioe 0, nasproti bot. ,Union' Ijttktjaaa Ustanovljeno 1842. ,52—6 Telefon 164. Loterijska srečka dne 26. septembra 1.1. Tnt 59 72 26 G 81 • = - Juž. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. Pozor II 211 52-6 Samo 6 dni vozijo francoski brzoparntki La Provonoo, La Savoio, La. Lorraine in La Touraine rs Ha vre v Newyork. -Naj kraj Sa črta. i Veljavne vozne li-tke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska c. 18, nasproti znano gostiln j .pri Figovcu*. Šivalni stroji in kolesa Tor&railka zaloga 10 52 33 Iv. Jax-a v I jubljani Dunajska c»:ta 17 priporoma tvoj«- najbolj priznane šiv. stroje in kol osa Ceniki na tahtevanje zastonj. 68 42-36 Najmilejše milo za kolo :: kakor tndl sa pege. :: Dobiva m& povsod. Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleške*a, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se Izvršujejo po najnovejšem krojn točno in ceno ter so sprejemajo popravila. Specijalist v izdeljviijii frakov ii safoiskik sukeij Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si ieli nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevani ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—30 jjtajj topa aa tirajte Rudolf Rus nrar v Kranju ajsjr poleg lekarne. Velika naloga vsakovrstnih nr, zlatnino in srebrnine ter optičnih predmetov. Popravila točno in oeno. Najnižje oeno. Priznano dobro blago. Ustanovljeno leti 1885. Martinova cesta 20 9 £atta Martinova cesta 20 Postajališče električne cestne •••••• Sj feleznee pri šentpeterski cerkvi. 126—10 LJUBLJANA ::: Zalagate.) društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogati zaloga pohištva mke vrste v vseh cenah. Ogledala, slike ¥ vseh > o I i kost i h. Popolna oprava za vile. špeoljatlteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki oenl. Za spalno sobo od 180 gld, naprej. Dlvan i okraski. Opravo ta Jedilne sobo, salone, predsobe, oele garnituro. la sobo; postelja, nočna omarice, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, atenuó ogledalo. ipecljalltšte v nevestinih balah. Veli*! prostori, pritlično In v I. nadstropju. Čudovito poceni za hotelo, rile In za letovišča 62 gld. 60 430 POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! a m m j Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina i i i m m ■ ■ ■ ■ ■ Jranc Soâvan, sin ~ £jubljana v stari Soiivanovi hiSi na Jttestnem trgu št. 22. ■ ■ ■ || BO 48 31 II ■ ■ ■ Zebozdravnlškl afaIia obotehnlškl :: MVkjV dUdvard GlobožniK ▼ Kranju 220 52-4 |e slavnemu občinstvn na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. JOS. WEHL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, l^iorra&feove» vi Ii o «3 at. 4. Stavleio - otnetio Ii koistrokcilsko klloCirii&ritro. Zidno omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omresje, vesnavrata, balkoni, verande, stolpne krite, Štedilnike i. t. d Speci j ali teta: 76 52-29 valj iöni zastori (Rollbalken). ! i 2 o se? O *✓ > o ^ Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje. 1 kg tivega puljenega 2 K, bolj -šega 2 K 40 h ; polbeloga 2 K HI) h ; belega 4 K ; belega, puhanega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, inežnobe-^tr^^Žfe -*°"r'ViJ lega puljenega 6 K 40 h, 8 K; ^emsenjV^.^^/ , g8| finega i() K; najfmejii piMii puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 12; goto vi j ene postelje iz goslonilega, rdečega, medrega, belega ali rmenega nan-kinga, pernici, iso cm dolga, 116 cm firoka, v dvema ztlavni koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm Širok, napolnjen z novim, sivini, jako sbnovitn m puhasti.n posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; sam j pernice po 10 K, 12 K, 14 K, ig K; zglavnice 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Hazpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti n.zaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. S. Benlscb, Deschenltz št. 758, Češki les (Bohmervvald). — Ceniki zastonj in franko. 224 15-6 l Amerikanski CO t- ZObj© se izdelujejo vsako == Zaloga vsakovrstnega == ® lesenega, železnega ® in poblazinjenega poblštva Puo Compe I r Ljubljani, r Kolizeju, u Marije Terezije cesii II. 11 o od pol 9. do 1. ure pop. v KFAIIJII v hiši trgovca R. & E. ROOSS-a v I. nadstropju v zobotehničnem atelijeju Oton 5eydl. Zlato na obroke! Vsakdo, kdor pošlje K 14.—, dobi takoj krasno, pristno «Plaque»zlato u o, dvojno krito, s petletno garancijo in 14 karatno zlato verižico moderne fasone, 56 gramov težko, uradno puncirano za K 150'— na obroke po mojih ugodnih pogojih. Samo K 5*— mesečno za gospode in dame. Prvi znesek se tudi lahko povzame. Ogrska industrija ar UJbänya (Ogrsko) št. 142. 2 5 10 7 'iS; POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadrnga z omejeni« poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 45 Beservna zaklada ianaia: ums brez odbitka [rent nega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1 % amortizacijo, na menice pa po 6°'o:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice. 192-10 Denarni promet v letu IBO81 Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici od 8.—12. nre dopoldne in od 2.-6. ure pop. izvzemši nedelje in praznike. Poštno branilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. lidaja konsereii «Ofienjea». Odioffiai Bradait- La? 01U v Miku i, Utfaiaa ia Unà Iv. Pr. Last prsta v Kranja.