H.:
Naš angelček je umrl.
/-r^s^^T/ " [  as angelček je umrl!, ni ga več ... ^JiŠfcKsX^               Pred dnevi je še imel rdeča ličeca, se ie še
"^^m&^^S^         smtejal, pel, klical: Ate, ate, ate, mama, mama! - ^i&ii/^nTV         Božal nas je, pa končno — udaril. In če smo ^-SfjK^VTl*       ga nato pogledali, je sklenil ročice in se miže *\Spp|gjji^         smejal. Pa je vid'el rožice in je segel po njih.
^^H^^M'          In ko jih je dobil, je zakihtiil.
I. O^Mii^R   l           Naš angelčefk je umrl in ni ga več...
Ličeca so mu jela bledeti, redkeje se je za-
smejal, redkeje pel, redkeje klical ateja in mamo. Nič več nas ni božal, še manj udaril. Rožice ffa niso več mikale.
Hud veter mu je škodoval, diasi ie bil dobro zavit. Otekel je v vratu, ni mogel več požirati. Le enkrat je še zaklical »papo« in še z ročicami hlast- i nil po njej. Vedno težje je sopel.
V  zadniili trenutkih je ležal v maminih rokah. Z objokaniini očmi • ga je gledala. Naša Pavlinca pa ni več t€ga videla. In z mamo smo jokali mi, okolo stoječi.
Lažje je dihal naš angelcek, mamica ga je položila v posteljico. Ročice in nožice so miu postajale tnrzle, le redko je še dihal in izdilmil. Naš angelček je umrl, ni iga več...
V  jutro sta se mu oglasila zvonoka. Bele deklice so ga obiskovale; bilo je na dan sv. Rešnj&ga telesa. V žalosti je ležala hiša, ko je bilo zunaj veselo. Pa tolaii nas misel, da je naš angelček pri Onem, ki smo ga ta dan prav posebno častili.