114. številka.
Ljubljana, četrtek 21. maja.
VII. leto, 1874.
SLOVENS
Izhaja vsak dan, izvzenisi ponedeljke in dnevo po praznikih, ter velja po posti prejeiuan, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol leta 8 mM la čotit leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mosec I gold. 10 kr    Za pošiljanje na dom so računa 10 krajo, za mesec, 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veha znižana cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prejoman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo od četiri-stopne potit-vrste 6 kr., čo sc oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača atempelj za 30 kr Dopisi naj se izvole fraukirati. — Kokopiai so ne vračajo. — Urodništvo je v Ljubljani n;i cel -vški coati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". O p r a v n i š t v o, na kat> i-   raj .m- 1. :ig..v<.;ijo pošiljati naročniro, rekiauncije,  oznanila, t. j. administrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi bi£
Francosko.
Komaj štiri dni jo francoska narodna s k 1111 čina bila zopet zbrana, in uže je mi-nisterstvu vojvode Broglie odzvonilo. Komaj leto bode, (prihodnjo soboto 24. maja) kar je vržen Tbiers, ker je hotel republiko utrditi, in zdaj jo vržen Broglie, ki je hotel niouarhični kouservatizem utrditi, Kdcu kakor drugi je hotel vsak v svojem smislu ustavo prenarediti, ali razviti. Broglie je precej v prvi seji 12. maja predložil skupščini zakonske osnove o novih abt&vnih določbah. Lc-te so odločevale, kako so novo zastopstvo sestavlja, in kako bi se h i en. zbornica „veliki svet" kot gospodska zbornica ustanovila. Po eni atr«ui je hotel Broglie občno volilno pravico prikrajšati ako ne uničiti, ter tako klerikalstvu in monarkiznuu pot delati, po drugi pak je zbornici predlagal tak način sestavljenja necoga „velikoga sveta", da bi bila monaihična prevaga za Oileauce gotova.
Da »o bili republikam z vso odločnostjo proti tem nakanom, to se razunueje. A oni sami so številno nekoliko preslabi, da bi bili mogli Broglie vreči. In zopet zgodilo se je, kar je Tbiers uže laui prerokoval ; zopet je dan dokaz, da so na Francoskem ne bode mogel izmed treh po kraljevem prestolu hrepenečih, nobeden nikoli nanj vse-sti, ker bi bil za tri pretendente en sam prestol. Skrajni desničarji, privržeuiki ples-njeve sredovečue legitimnosti, prijatelji grofa Cbauiborda so se za enkrat zvezali z svojimi smrtnimi sovražniki republikanci in so sklenili — prehod na dnevni red preko Bro-glie-jevih postav. Tako je ministeintvo nezaupnico dobilo in odstopilo. Legitimisti, 54 jih je, tu pač uijso ravnali morda iz poboljšanja,  ti ljudje  so sploh nepoboljšljivi.
Nego vodila jih je edino tista sebičnost, ki pravi bližnjemu: ako jai česa ne dosežem, tudi nečem da bi ti. K.t so razvideli, da nove Broglic-jeve postavo koristijo Orlesnccm a ne njim, potegnili so z republikani, dasi so jim Orlcanci načelno kot tudi monarhisti in konservativci bratje, republikanci pa naravni smrtni sovražniki.
Stvari na Francoskem s tem sicer Še nikakor nijio rtšeue. doulavd, kateri je nalog dobil novo miui ;tcr. tvo sestaviti, tudi nij republikanec. Predsednik republike Mac-Mahon se no more ša odločnostjo k republikancem šteti, temuč protivniki še nanj zidajo. Vendar se ne ruore tajiti, da je s temi dogodki stvar francoskih reakcijonarjov dobro udarjena. Prepričanja, katero ima užc zdaj večina francoskega naroda, b<di se še bolj razširilo: namreč da Franc >ska more ediuo le iz denašnjc negotovosti do končnega državnega reda priti, ako so zdanja gnjila narodna skupščina ne pravičen* v svojem bitji, in nenaravna po svojih nazorih, prej ko slej razpusti in francoskemu narodu da, naj odloči svojo Otddo in državno obliko, katero želi svoji deželi dati.
Politični razgled.
Hof■'»iijc €l«»i:«*l*k
V Izubijani 20. maja. IMdvfittcijti državnega zbora je dovršila 19. t. m. izredne terjatve vojnega ministra in izbrisala   14 milijonov od teh terjatev.
Iz (*<ififiji- se poroča, da je več rok izstopilo, povodnje so veliko škodo naredile.
Ofjfš'slii skrajni levičnjaki so napravili zadnjo nedeljo v Pešti javen shod. Iranv je govoril zbranim Magjarom in nasvetoval uvesti občno volilno pravico, odpravljenje zveze z Avstrijo in sploh je ostro govoril zoper vlado. Na O^erskem ima namreč tndi
opozicija svobodo govora in pi<?mp, torej je drugače nego pri nas.
ViiitiiJ«» <lr
Srh&ki knez Milan je zdaj v IJukreSu, ker ostane nekaj časa pri knezu Karlosu. Knez Karlos mu jo bil š?l z vojnim ministrom Florcscom do G urgjeva naproti. Ba-kroška garuizija je stila od kolodvora tja do palače, Burnimi so Rrbskega kneza navdušeno sprejeli.
Več momentov je, ki govore proti temu, da misli .-/'•'* rtjs ■'. v republike predsednik Soriano Izabelinega Bina na prestol posaditi. Nemški listi celo trdijo, da je 83 i;mo nemško vlado prosil, naj španj^ko republiko pri-pozna, in da zna to doseči, ker je v Bs.linn jako priljubljena osoba.
l**'H&l.i deželrJ sVor b. de morebiti še dolgo poslu-ial j repire med poslancem Las-kcrjciu in med knezom Pulbusoiu. Knez l*ut-bus, kakor tudi princ Biron iz Kurlaudije sta ustanovitelja severna železne-;. L'isker jima je očital goljufi,o ter je vse tudi z akti dokazal. Laskcr no prekliče nobene besede, tedaj se tudi napadena kneza ne moreta braniti. Vladi ne kaže drugega, nego proti ustanoviteljem severne železnica kažnjivo postupiti; llismaick bi si politično še bolj škodoval, ko bi tega ne hotel storiti. Tudi v gospodski zbornici je knez Putbus spoštovanje izgubil, iu težko mu bode, rehabilitirati se.
Dopisi.
Iz f»rutici* 17. maja. [Izv. dopis.] Te dni smo imeli v našej Brcdini ministra dr. Glaserja. Pregledoval je sodaijska poslopja in se posvetoval se sodnijskimi svetovalci in z mestuim načelnikom o stvari, ki uže dolgo rešenja pričakuje in še vendar tudi denes nij rešena. To je novo zidati se iuiajoče Bodnijsko poslopje. Za ta novi kriminal se v celem mestu ne najde shodni položaj, ker bi nekateri radi, da bi se to poslopje na  dc*ni  obali Mure  podiglo, drugi
Silverija.
Prizori iz mehikanskega življenja.
(Francoski spisal Lucien Biart.) III. (Daljo.)
— Tedaj vi mislite, da ženske nemaj o nijcue moči, doktor? Don Diego bode, kar bodem jaz hotela.
— Šest mesecev morebiti; a potlej?
— Doktor, kar vi mi pravite, kar mi vi morete praviti, to so mi uže večkrat rekli moj varovanec, župnik in liceucijat. Ako se prevarim, bodem nasledke te prevare sama trpela; jaz imam dosta poguma, da ne bom nikomur tožda.
Trebalo je odločne besede in jaz sem bil na-njo pripravljen.
— Ali vesta Silverija, rečem deklici, da se je vaš varovalec zaklel, da ne bodete nikdar Diegova soproga in da bodete uzrok velikega prevrata?
— Kako je to? reče ter gre k meni
sest.
Jasno, brez ovinkov jej povem prizor preteklega dne.
Ko jej popisujem, kako se je Diego plazil za grmovjem in kako je počepal v travo, so zaničljivo strese; ko jej povem, kako sem Warrcna rešil, se zasmeje. Krepko mi stisne roko, ter dolgo molči. Potem so zopet stegne po boj k i.
— Kaj tedaj, Silverija?
— Ali veste kako tajnost, prijatelj moj, s katero se iztrga iz srca draga podoba, moljena podoba?
— Nenavzočnost. Odidite.
— Ke, tega ne.
— Pamet.
— Ta uema moči.
— Potem umori "VVarrcn Diega , ali Diego VVurrcna.
— Vašo govorjenje mojim nem-m ne ustreza, doktor.   Dosta za denes.
— Ali mi obljubite, da to stvar premislite.
— Obljubujem vam.
Silverija se Btrese t r se zavija v iiito. Da bi ne pustil zapeljive kreole pod težkim uplivom ravnokar končaue^a govorjenja, ukoristim si slučaj, da je ona, govoreča o planih za d< meno Tuipaugo, imenovala Lucijevo ime, ter začnem pripovedovati o pohodu mladega inženerja. Zgodovina ta-pirjovega parklja razveseli Silverijo. Sili me, naj ponovim vse besede mladega moža, prosi, naJ Jel popišem tapirja, ter mi izterja obljubo, da jej pokažem famozni talisman.
zopet, da bi se prek Glacija na tako imenovanem „Mandelgruudu" sezidalo. Tretja stranka pa, ki vedno bolj zmerno misli in i se „sparsistema" drži, hoče, da bi se v no- ; branjem mesta kaka povekša hiša  kupila in za sodni jake potrebe prenaredila.
Pri tej priložnosti je gospod minister i tndi povprašal za mnenja naših pravnikov ob ustrojenju nadaodnije v Maribora. Na tanko ne vem, kaj so ti strokovnjaki o tem thematu govorili, toliko pa vendar vemo, da tukajšnji sodniki s tem razdeljenjem nijso zadovoljni, Mi Slovenci pa to ustrojenje nad-sodnije v Mariboru komaj pričakujemo.
Naš deželni namestnik se je napotil na gornje Štajersko, da pregleda, koliko je povodnja škodovala. Prav lepo in opravdano potovanje, samo če se bo tudi v slovenske kraje napotil, kjer je Drava od Maribora počenši tja do Medjumurja veliko škode naredila, in še dosti več je pred kratkim lmdi mraz poškodoval. Gorice so po celem slovenskem Štajerji poškodovane, baš tako polja in sadna drevesa. Želeti bi bilo, da se ta narejena Škoda od dotičnih oblastij n&-šira kmetom pregleda, preceni in pri plačevanji vedno veSih dac v ozir vzame. Bo-demo videli, bode-li se kaj storilo, ali pa bodo te želje kmetov ostale zopet kot na-navadno le „pia desideria." V nekaterih dneh bodemo zopet imeli veliko svečanost v mestu, najmer „Kreisturnfest." Za to svečanost se velike priprave delajo in občinski zbor nadeja se mnogobrojnih turnarjev, ima veliko skrbi, kam bi jih pod streho djal in se za tega del s ponižnimi prošnjami obrača na mestno občinstvo, da bi jim isto prosto in gostoljubno stanovanje dalo. No naše občinstvo se temu vabila baš rado in gostoljubno ne odziva, ker Svab posebne gostoljubnosti ne pozna. Liberalci se tega praznika vesele, a klerikalci pa brundajo govoreči, kako se take skupščine dovoliti morejo, tako se tudi misijonske skupščine dovoliti smejo, ki pa so se, kakor vemo, pred kratkim prepovedale.
Kakor slišimo iz vseučiliščnega kroga, bode se prihodnje šolsko leto naš rojak prof. dr. Robič profesuri odpovedal. On je eden najstarših profesorjev našega vseučilišča, pri teologih in juristih jako priljubljen. Vsi, kateri ga poznajo, čislajo ga kot izvrstnega strokovnjaka. Predaval je najmer nekdaj, ko še na juridičnej fakulteti nij bilo za cerkveno pravo profesorja, tudi juristom, sedaj pa, ko so vse profesorske mesta juridične fakultete
— Jaz vas ljubim, mi reče, ko se začnem poslavljati od nje.
— Toliko, kakor Diega? vprašam jo vesel.
Črne obrvi se jej vzdignejo.
— Bolj, doktor, odgovori ona, toda ne na tisti način. Kaj ne, da boste vedno pazili na mojega varovalca? —
— Da, ako mi vi pomagate, da se mir vzdrži.
— Kaj ne, da ne pustite, da bi me zaprli v klošter?
— Nikakor ne, akoravno je to bolj od vas odvisno, nego od mene.
— Tedaj na zvidenje. Ko sem uže na  koridoru,   se obrnem.
Silverija je bila podprta z eno roko, ter me je smehljaje se gledala. Zares, jaz mislim, da bi se jaz sam rajši bil z Diegom, kakor
nadopolnena, predava le za bogoslovce in ' pri juristih le še kot izpraševatelj pri izpitih i izmence fangira. V narodno-političnem oziru je gosp. Robič nam Slovencem majhenega pomena, ker ga za slovensko reč delavnega nikjer ne nahajamo, vendar je pri nekaterih . slovenskih društvih kot ud vpisan.
Z ■>iiiitsjta 17. maja [Izv. dop.j Poslanci so odišli in začne se zopet bolj dolgočasno življenje v politiki. Bavili se bodemo z vojsko v Španiji, brali morebiti da je ministerstvo veronaaka in poduka kacemn rogovileiu škofu ali fajmoštru prikrčilo žolč nad nemarno hudobnim liberalizmom, ki je kriv, da uže teden dni v enomer dežuje. Pa kaj dežuje, ako bi le veter tako mrzlo ne bril. —
Četrt leta je minolo, čas je, da se stanovanja preminjajo. Denaromer mora na Du-naji strašno nisko stati, ker celih petnajst dnij človek nij mogel dosti videti voz, vla Čujočih pohištva. Cene stanovanj so vse previsoke in kakor so tudi hišni posestniki znižali cene po razstavi, vse nič ne pomaga, ljudje ne morejo plačevati, selijo se iz lepih stanovanj iz mesta bolj v periferijo v manjša in menj draga stanovanja. Poznam hišnega gospodarja, ki je veliko znižal cene stanovanj, ali dobil je zdaj vendar-le 7 napovedan j in 12 stanovanj ima v hiši. Denarna kriza nevarno sega v družine in posebno v obrtnijo. Delali bi ljudje radi, ali nemajo kaj delati, po dva meseca stoji vreteno mirno pri malih rokodelcih in obrazi ki jih Človek v „ljudskih kukinjah" vidi, so obnpni. Vidi se, da mala porcija ne zadosti in slaba suknja kaže, da nij zaslužka za boljšo. Na nlici ljudje ponujajo po mali ceni ure, prstane ali zastavnične liste, in toplo se prosi in pravi „daje lakota v trebahu." Policija spravlja vse tujce delavce, kakor hitro nemajo dela, čroz mejo in cesarjeva privatna kasa dosti potrosi za Ijndi, kateri nemajo dela. Seveda zidajo se javna poslopja kakor nova univerza, magistrat, muzeji itd., ali to ne zda dosti. Vse gleda na prihodnjo jesen, ki pa, naj jo uže tukajšnji časniki zamolčali skušajo, ne obeta biti bogata, vsaj ne oziroma vina in sadja.
Iz jBlItllin-jPeŠte 18. maja. [Izv. dopis.] Kakor je „Slov. Narod" po novinskih telegramih v svojem političnem pregledu uže povedal, odgovoril je naš minister-predsednik Bitto na Tiszovo interpelacijo glede skupnega proračuna. Bittojev odgovor Tisze nij zado-
da bi mu pustil ta čarovni plan, to želje vzbujajoče dete.
IV.
Zvečer, jedva je zazvonil „zdravo Marijo", uže sta bila župnik in licencijat v svojih fauteuilih. Kmalu pride tudi VVarren. Vsede se ter nas molčaje posluša. Župnik je, ko je bil pri Silveriji, govoril se ve da v imenu morale in religije, licencijat pak v imenu pameti, češ, da je ta mati prava. Grešnica — župnikova beseda — ja je pu-slušala mirno, potrpežljivo, s povešenimi očmi, odobrovaje vsako njijno besedo. Ko jej rečeta, naj izjavi svojo misel, reče, da je moč ljubezni do Diega večja nego njena volja.
Tudi jaz objavim vspeh mojega pohoda; i potem je imel AVarren besedo. Pri obedu, i pripoveduje Warren, ga je varovanka objc-- mala in božala, da še nikdar tako.   Z eno
volil, kar je v dolgem govoru obrazložil. Pa tudi glasovanje, pri katerem je 171 poslancev Bittojev odgovor enostalno na znanje vzelo, 112 pa proti njemu glasovalo, je pokazalo, da ministerska veČina nij preveč jaka. — Finančni minister Gbyczy odkriva brez vseh ozirov rane naše državne blagajnice. Pred nekoliko dnevi je rekel v drž. zboru, da so naša materijalna sredstva preslaba za osnovanje samostalne ogerske banke, sedaj pa brez vseh ovinkov v svojem finančnem ekspozeji pravi, da bode letošnji manjek iznašal najmanj 42 milijonov. Poboljšanje državnih financij vidi v reformi davkov in v dobrej upravi. Reforma davkov je evfemizem za povišenje davkov, pod dobro upravo pa Ghyezy valjda razumeva ceno upravo. S tem bi se na eno stran dohodki pomnožili, na drugo stran pa stroški omalili, kar bi bilo se ve da lepo. Povišenje davkov bo pa teško našo drž. blagajnicu do vrha napolnilo. Ljudstvo še sedanjih davkov zmagati ne more, kako bode povišene davke zmagovalo?! Kadar je dobra letina pride denar v deželo, in davki se še precej redno plačujejo, Če je pa letina slaba, kakor letos od vseh krajev kaže, pa komaj peti del razpisanih davkov uide. Glede poboljšanja uprave predlaga Ghyczy decentralizacijo, katera bi se s povečanjem avtonomije županij izvesti imela, kar je tudi odbor edenindvajsetih nasvetoval. Županijam njihovo avtonomijo povečati, se pa pravi županijsko do kraja slabo upravo še slabejše narediti. S povečanjem županijske avtonomije se naša uprava ne bi poboljšala, nego pohnjšala. —
Hrvatski zastopnik Brlič interpelo-val je minister-predsednika, kedaj se bo prejšnja vojniška krajina v hrvatsko slavonsko kraljevino vtelovila. Bitto je odgovoril, da se bo to čem preje mogoče zgodilo. Ta odgovor so hrvatski poslanci s zadovoljstvom na znanje vzeli. — Kakor avstrijski škofje, so tudi naši ne davno skupno posvetovanje imeli. Ta škofovska skupščina izrekla se je za pridržanje konfesijonalnih šol. Kaj dragega se od nje tudi pričakovalo nij. Sicer pa škofje priznavajo vladi pravico nadzorstva javnih in privatnih šolskih zavodov. — Iz dežele prihajajo glasovi, da ljudstvo nij zadovoljno z našo sedanjo vlado, ter da ljudska nezadovoljnost uže celo na državni sistem prehaja. Blagostanje, red in pravica, katero vse se je od državne samostalnosti pričakovalo, pada od dne do dne,
besedo, hvalili smo z enim glasom ljubeznivi značaj Silverije.
— Jaz bi rad, da bi se mi ustavljala, reče Warren; potem bi našel dosta energije, da bi jo odposlal iz mesta ter jo iztrgal Diegu. Njena resignacija pak me dela žalostnega, mi jemlje orožje iz rok. Grlico ali jagnje je težko daviti.
Licencijat in župnik predlagata iz nova klošter,  katero  zavetje  sva jaz in "VVarren odbijala, Češ, da se bode videlo zadnjo uro, ko se nže vse poskusi; a prej ne. Župnik se je bal, da bi se ne naredil kak neumen korak, postavim ubeg; licencijat toisto. Kar 1 se tiče Diega, je bilo vse mogoče; kar pa do deklice, bi Warrenovo obnašanje pač ne ; moglo pri  njej   motivirati tako skrajnega , sklepa.   Warren jo je  samo prosil, svoje - avtoritete nij nikdar uporabljal.   Vedel se je i kakor oče. (Dalje prih.)
in iz tega izvira nezadovoljnost ljudstva. — Kadar na političnem polji nič novega poročati nij, piše se naj raje o vremena. Preši-ren je o tem izvrsten epigram naredil. Če pa tudi jaz vreme v dopis vzemem, nij tega kriva politična praznina, nego lakota, ki nam bledega obraza in vdrtih očij od dne do dne huje žaga. Od dne do dne pričakujemo lepo, toplo vreme, pa naše upanje moramo zopet od dan na dan prelagati. Uže tri dni po reda smo imeli slano. Sever vlada z veliko krntostjo, mladi solnčni bog mu nič kaj ne more, Karpati na severa in Velebit na jugu sta do svojega podnožja s snegom pokrita. V vladnih krogih se baje uže govori, da se bo meja za izvažanje živeža zapreti morala, da sami glada ne poginemo.
Iz IBelgriMlft 16. maja [Izv. dop.] Kakor se vidi iz telegramov, ki vsak dan iz Carigrada dohajajo, naš knez je tamo primljen z največjim odlikovanjem, osobito Sultan, potem ruski in francoski poslanec skazali so mu največjo počast.
Bosnija in Hercegovina, te dve zemlji sta za bodočnost Srbije to, kar zrak za človeka. Brez njih Srbija obstati in napredovati ne more. Da bo o tem predmeta med tarškimi in srbskimi diplomati dogovor, to je sigurno in v kratkem moremo doživeti, da se bosta dva naroda, katera sta bila več stoletij najhujša protivnika in sovražnika, ze~ dinila za obrambo Bosnije in Hercegovine.
V poslednjem času tuji, posebno nemški Časniki prav aragantno napadajo naše sod-nije, trgovce in advokate, pa i avktoriteto države. Oni predstavljajo naše trgovce kot varalice (goljufe), advokate kot ljudi brez karakterja, in naše sodnije da ne sodijo po pravu. Zavoljo tega donesel je te dni tukajšnji list „Budučnoat" prav oster članek, v katerem med drugim pravi da se vse to po nemških časnikih piše brez razloga, brez osnovanja, samo v nameri, da se očrni naša državno avktoriteta, da se nam pobije kredit in da se pred evropskim svetom srbski narod predstavlja kot nesposoben za slobodo, nedostojen za samostalnost.
Vemo vrlo dobro, piše dalje ta list, kaj se hoče s takimi članki; znano nam je od kod izhajajo, (tukaj se govori da jih je pisal prusko-nemški konzul Rosen.) Nemci znajo vrlo dobro, da jih čaka strašna borba se slovanskimi narodi; Nemci šumi j a jo in boje se, da ne padejo v tej borbi, pa zavoljo tega tako neprijateljski napadajo na vse, kar je slovansko. Za sedaj od naše strani želimo, da vlada dozna, kateri je od tujih diplomatičnih agentov, kateri trobi od tukaj po nemških časnikih laži. Mi rešpektu-jemo te agente kot predstavnike njihovih držav, ali kadar izhajajo ven iz svojega delokroga, kadar se mešajo v stvari, za katere nijso tukaj namesteni, držimo da smo v stanji tražiti leka. DrŽava naša nij dolžna da trpi človeka, ki udarja na njeno avtoriteto in ki nam podkopuje našo samostalnost. —
Pri nas imamo uže več dni hladno deževno vreme. Mraz je oškodoval sadje in po nekih krajih tudi vinograde, a žita ne; kmet se do sedaj še nadeja dobre letine.
D.
Domače stvari.
— (O novem c. k r. deželnem načelniku za Kranjsko.)   Včeraj, v sredo,
je z brzovlakom v Ljubljano prišel g. baron C e s c h i, namestnik v Trsta. Ogledal si je vsa dotična poslopja in stanovanje c. kr. deželnega načelnika. Vsled tega se v dotičnih krogih za trdno sklepa, da bode Ceschi imenovan za našega načelnika z naslovom c. kr. namestnika. — Znano je, da ga je organ naših nemškutarjev „Tag-blattu perhoresciral — menda po krivem. Bomo videli. Ljubši nam je vsakako nego Metternich.
— (Na učitejsko izobraževalšče) v Ljubljano pride za učitelja g. P. Končnik iz deželne gimnazije ptujske.
— (Iz Zatične) na Dolenjskem se nam piše 18. t. m.: Denes in včeraj je pri nas sneg naletaval. Mraz je nam posmodil in uničil vse sadje in na polji fižol in krompir. Denašnji semenj bil je slab. Živine so bili dosti nagnali, a kupca nij bilo. Mesarji so cene delali kakor so sami hoteli.
— (Krka) je napravila od 13. do 15. t. m. po več krajih v Krškem političnem okraji na Dolenjskem preplave in povodnje, ki so veliko škodo naredile.
— (Občina Bukovje) na Notranjskem je vsled naredbe ministra pravosodja od 26. aprila t. 1. prideljena sodnijskerau okraju postojnskemu. Naredba velja od 1. julija letos.
— (Od Borovnice) se nam piše 21. t. m. : Videti je tukaj dva agenta nekega italijanskega društva, „Dacia" imenovano, katera nek zavarujeta vse i proti vsaki škodi, ter prav po ceni. Kakšno zaupanje ono drnštvo zasluži mi nij znano, a obču-davanja vredna je prijaznost in postrežljivost našega ljudstva proti tajcem, kateri njegovega jezika niti ne umejo. V kratkem času so oni med Reko do sem zavarovancev dobili nad 250, največ v Rakeški okolici; kaj delajo pa popotniki domačih zavarovalnih društev?
Narodno-gospodarske stvari.
Nova postava o zemljišnih knjigah za Kranjsko.
(Dalje.)
3. Kako je postopati, kadar se napravljajo zemljiške knjige.
§. 20. Kar se tiče tistih nepremičnin, katere so že vknjižene, se je le takrat lotiti izsledovanja v §. 19. št. 3. imenovanih pravic in služnosti, če še niso vknjižene in samo na toliko, kolikor je zarad teh pravic ali služnosti med strankami popolno soglasje. Z ozirom na tiste nepremičnine, katere niso vpisane v nobeni zemljiški knjigi, ali ne na ime nikogar, je pozvedovanje raztegniti tudi na izsledbo lastninskih pravic in utesnitev, katerim so podvrženi lastniki zarad svoje gospodarstvene oblasti. Nikakor se ni spuščati v izsledovanje drugih stvarnih pravic, katere niso zaznamovane v §. 19. št. 3., torej posebno ne v izsledovanje zastavnih pravic. To izsledovanje je pridržano, kolikor ne gre za zemljeknjižne pravice, katere se morajo po §. 30. te postave prenesti v nove zemljiške knjige, postopanja, katero se ima vpeljati po postavi od 25. julija 1871 drž. zak. št. 9G.
§. 21. Ko se ustanovljajo zemljeknjižna tela (§. 19. št. 2), je pri tistih neprimični-nah, katere so bile od sedaj vpisane v zemljiško knjigo, za podlago vzeti posestni stan, ki se stika s to knjigo. Nepremičnine, katere niso bile vpisane v zemljiških knjigah, se morajo, ako se enega in istega posestnika, in če ta ne tirja ustanavljanja posebnih zemljeknjižnih tel, zložiti v eno zemljeknjižno
telo, ako ne branijo te zložitve postavne ovire (§. 4.). Ali je katera ovira, ali ne, je pozvedovati kar moči na najzanesljivši na Čin: da se popraša posestnik, da se pregledajo sodniška pisma, ali po kateri drugi pripravni poti.
§. 22. Če se pokaže, da leže deli zemljeknjižneq;a tela v drugi katasterski občini, se mora izslediti, katere v tej občini ležeče zemljiške parcele je imeti za spadajoče k onemu zemljeknjižnemu telu. Zarad deželno-knjižnih nepremičnin je pa zadosti, da se izsledi, kje se nahajajo ostali deli takega deželno-knjižnega tela.
§. 23. Ako se to, kar stranke trdijo in tirjajo, ne more dokazati prepričevalno, ali če se temu ogovarja, je izslediti poslednja dejanska posest, in izid te preiskave je vzeti za podlago pri vsili poznejših službenih opravilih.
§. 24.   Izid pozvedovanja z vsem tem, kar so bistvenega izreklo stranke, je vpisati v  zapisnik.    Zapisnik   podpišejo sodniške osebe in zaupni možje občine.   Izjave po samnih strank morajo vrh tega podpisati te stranke;  ako se kdo podpisati  neče, so to vpiše v zapisnik in tudi vzrok,  zakaj se ni hotel podpisati.   O pozvedbah, katere se tičejo deželno-knjižnih  nepremičnin,  se piše poseben zapisnik, d.   Sestavljanje in popravljanj e posestnih pol.
§. 25. Ko so končane pozvedbe, zadevajoče eno katastersko občino, je sestaviti posestne pole. Za vs&cega samoposestnika, kakor tudi za vsako skupščino soposestnikov je narediti posebna posestna pola. V vsako posestno polo se morajo vpisati vse nepremičnine, uredjene po zemljeknjižnih telih, katere posedujejo taisti posestniki ali taista skupščina soposestnikov v katasterski občini, in vanjo vzeti vsi posledki v §§. 19., 20. imenovanih pozvedeb, tikajoči se teh nepremičnin. Ako se nahajajo deli zemljeknjižnega tela v drugi katasterski občini, je to zapisati v posestni poli.
§. 26. Posestne pole se imajo 8 popravljenimi kazali nepremičnin, s posnetki katasterskih map in z zapisniki vred, ki so se pisali o pozvedbah, izložiti v občni pregled pri občinskem uredu, ali na drugem mestu, katerega določa vodja sodniških pozvedeb. Ob enem ima vodja pozvedeb določiti dan, katerega se bodo pričele dalje pozvedbe, ako bi se ugovarjalo zoper pravost posestnih pol. Ta dan se naznani po oznanilu, katero naj se da v deželni uradni časopis, ter naj se razglasi v vsih dotičnih in sosednih občinah.
§. 27. Ugovore zoper pravost kake posestne pole je moči ustmeno ali pismeno vložiti pri okrajni sodniji kakor tudi na dan, imenovan v §. 26. pri vodji pozvedeb. Ako se opirajo ti ogovori na take resnične reči, katere pri poprejšnjih pozvedbah niso bile znane, je vse poskrbeti, kar je treba, da se reč razjasni. Ako se pokaže, da je ugovor utrjen, se mora primerno popraviti posestna pola.
(Konec prihodnjič.)
Poslano.
Naznanilo. Naši najostrejši literarni sodniki so pismeno in ustno zatrjevali, da se za njegovo občudovanja vredno delovanje na pesniškem polji mej našimi mladimi pesniki spodobi zasluge najlepši venec lani umrlemu Franju Ser. C im p c rman u in ta ugodna sodba mi je dala tudi potrebnega poguma, da sem se lotil v denašnjih vsem literarnim podvzetjem silno nengodnih dnevih skupne izdave njegovih krasnih pesnij. Podpiralo me je tudi pri tem težavnem delu veselo upanje, da bo s temi pesnimi slovenska, nekaj čas uže precej zapuščena boginja petja prejela zopet enkrat lepo in njej dopadljivo daritev, ter da bo vsem prijateljem razvitka naše literature njihov prikaz privabil na mračno lice žar radosti.
Stvoril sem vestno vse, kar se pravično od izdatelja terjati sme. Pesni so se tiskale taku, kakor jih je zapustil pesnik sam in odstranil nijscna, razen uokaterih malih uedo-sledno8tij v pisavi, ki so bile vperesile se zaradi ne še trdno določnih pravil našega jezika v nekatere stai>,h pes ni j, nobene, pesnikovo individualnost značajno zaznamujoče posebnosti in tudi oredjena je vsa knjiga po lastnem pesnikovem nacrtu in popolnem v njegovem smislu.
Plemeniti domoljubi! Dno 30. majnika 1873 je umrl Franjo Ser. Cimpcrman, v katerega so po pravici stavile se nadeje in letos ob istem časi Vam podajemo nžc obširno knjigo njegovih izvrstnih pocz'j, katera, posvečena neutrudij.vo za puvzuigo in duševno in materijalno srečo našega naroda delajoicmu gospodu de. J. II. Razi agu, obreza 280 strani j v mali osmerki, ima kot doklado pesnikovo bijogranjo iu je prav okusno natis ne na v ljubljauski „Narodni tiskarni". Ker ima pO odbitih tiskarskih troških piiti Čisti dohodek v fond za pesnikov grobni spominek, za kateri po nabćrajo dobrostni doneski po pisalci teh vrst, zato vljudno vabimo vse pravo prijatelje domačega pesništva, da obilnim kupo-V a u j c m k n j i g o p r i j B1 a 0 p r i j) 0 m o g 6 k dostojnemu realiziranju tć blage namere! Vspch svoje prošnje, račun o prejetih doneskih za monument in tudi imena blagih darilcev in darilk bomo ob svojem Basu objavili.
Knjiga ae bo prodajala v Ljubljani pri J. G i o n ti n i j i in J. L o r c h o r j i, sicer pak po imenitniših slovenskih čitalnicah, katerim so za to vljudnost pri-rčno priporočamo. Cena pesnim je GO kr.
V Ljubljani 12. majnika 1874.
J o s. C i m p e i m a u, izdatelj.
Posluuo.
Da resnica res v oči zbode, kar obrc-kovalcc mnogokrat zadene, tako je doletelo tudi župnika na Gomilskem, ki je užo več kot pred pol letom prejel neko brezimno listnico: sicer pa jo večji del vsem faranom zuauo, kdo da jo je pisal, ter mu na njegovo obrekovanje, katero jo omenjenemu zlo v navadi, odgovoril. Če je v listnici kuj neresničnega bilo, zakaj nij pisal ca neresnice poprijel, da je Čakal več kot štiri mesce in potem še le — ker sam nij zmožen — najel župnika iz bližnje gorate fare, da je ta v „Slov. Gospodarju" so začel potegovati za čast Gomilskega župnika; povedal pa nij nobenih zaslug, zarad kater h bi temu župniku čast šla. Zatorej mu je dopisnik v „Slov. Narodu" nezasluženo čast po pravici odvzel, in Če bi v resnici ta duhovnik od Slovencev kaj Časti ali pohvale zaslužil, tedaj je drugi poštenejši duhovniki, kojim on v mnogih rečeh Čisto nasprotno ravna, nijso zaslužili, za kar naj omenim za zdaj le euo. Muogi poštenjaki iz sosednjih fara me po-prašnjejO| ali jc Gomilska fara protestautov-ska, ker vse druge župnike najdemo v družbi sv. Mohora zapisane, njega pa ne najdeš, če ga tudi pri bolem dnevu z lučjo iščeš j da, še več časti mu dela to, da še nikdar nij besede zato spregovoril, da bi prav bilo, Če bi se kateri njegovih faranov v to družbo dal vpisati. Vsakdo mi bo pritrdil, da to nij častno.
Ker so gori omenjeni dopisnik sam po krčmah hvali, da jo on obrckovalni dopisnik v nGospodarju" in „Slovencu" iz Gomilskega ter mene sumniči in krivo dolži, kakor da bi bil jaz, ki sem na nSlov. Narod" naročen iu ga čitam, — uzrok, „da vera peša", se mi potrebno zdi, da mu naravnost brez vsakega ovinka povem, da ne samo cukrj;t, temveč stokrat je za njega sramota, ki se vedno hvali, da jc naročen na -Danico", „Slov. (Jospodarja in „Slovenca" ter njih marljivo prebira, pa se vendar tako slabo i pohujš-ljivo obnaša, da mu sosedni duhovni (razun Gomilskega) prepovedujejo   vhod v njihove
fare zarad tega, ker toliko nespodobnosti po domačih in tujih krčmah dopnnaša v svoji pijanosti, da bi se vsak fakin takovega obnašanja sramoval. Gotovo nij blizo nobene krčme, kjer bi ne vedeli pripovedovati od njegove pijanosti in nesramuosti ; potem pa vselej pozno po noči vinjen domn lazi ter mnogokrat v samotnih kočah ljudi za prenočišče uadlrgujo ter tam veliko sitnost vči-uja, katere so vsacnuu, veliko več pa duhovniku v nečast. Ali res take in ednake reči vero povsptšujejo V Zd:ij sodite, kdo jo kriv, „da vera peša."
Dulje mi ta pritlikovvc očita, da svojih sinov o; m pošteno izšolal in da je moj mlajši sin „zadušen študent", kar je grda tako dolgo {in. la/uj.vca imenujem, ml tega nc dokaže. Zakaj bi bil za-vsaj n\j pri nobeni skušnji dvojke da pa jo na moj ukai šolo zapustiti kaj to njemu mar? Naj pa mu bode v njegovo tolažbo povedano, da vsakemu pi.šteu\.ku jc ljubši postni \oj;k! , !; r so moji trije sinovi, nego nohuj.sljiv duhov » kakorien jo on, zavoljo katerih res „vcra pena".
Pa naj bo dovolj za zdaj ; ako ne bode miru, drugi pot gotovo ved, pa jaz mislim, da če tmeti spred dragega praga p. metati telite, bolj prav storite, da najpoprej gnoj spred svjega praga odkidata. Nc dražite mirnih ljudi iu nikar malenkosti na velik zvon ne obešajte, ker gotovo bodete Bi ml sebe oucčedili. Galper Sorn.
lal m dokler dušen, dobil j morali
VMeia bolnim moc iu zdruvje brei Ifejkg iu br?z fliroSkoT po izvrstni
Revalesciere iu Barrj
Izvrstna zdravilna brana Rovaleaclore du Barry odstrani vso bolezni: namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsiti, mi pljučah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, noprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodonico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, inedlico in bljevanjo krvi tudi ob OMU nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizein, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval 0 ozdravljenji, ki so vsem lokom kljubovale.
Spričevalo št. 711.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871.
Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vam to vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler uijsem na svet prijatelju Vaše izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C I ar o v.
Spričevalo št. 05.71"».
Pariš, 11. aprila 180G.
Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prenavljati niti spati; nespečnost, slabost iu nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Revalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje.
II. do Montlou i a.
Spričevalo št. 78*800.
Mobač, 20. decembra 1871.
Tri mesece sem Vašo slavnoznano „llevale-sciere" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Trosim torej, du blagovolite takoj poslati 2 1'imtuo škatlieo za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem pod vzet ji.
Z vsem spoštovanjem
Jož. Ullein stavitelj. Točnoj Hi kot meno, pribrani Uovalosaiere pri odraščonih iu pri otrocih 50krat svojo oeno ta zdravila. V plehaatih puSioah po pol funta 1 golti. 60 kr.,
1 fant 2 gold. 50 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fun-'ov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Kevalesciero-Biscuiten v pnšicah a 2 gold. 50 kr. i a 1 gold. 50 kr. — Bevaleaciere-Chocolatee v praha tn v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. >0 kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 tuš 2o gold., — za 576 taa 36 gold.
— Prodajo: Barry d u barry A Couip. na Dn> naj I, MllflscSiisasfeie Št. 8, v LJubljani Ed. Vlahr, v €Jrj»dui br; rjo Oberanzmoyr, v Ima-itruku Dioehti & Frank, ' »lovci F. Uirn-baeher, v Lom čl Lodvig Mttlier, v Jlariboru b\ K o letni k & M. Morić, v Nciiiim J. B. '■j i, o c k h u. u a o u, kakor v vaoh mostili pri dobrih lo-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja du-uajska hiša na vso kraje po poAtuih nakaznicah ali povzetjih.
Ko n Kil ix i:
Služba rudarskega zdravnika v Idriji s 1100 ali 1000 gld. letne plače in stanovanjem. Prošnjo do konca maja pri tamošnji rudarski direkciji. Služba telegraliriiega asistentu; piošnje <Uj konca maja pri tel. direkciji v Trstu. .Služba učitelja v Veleaovem s 400 gld. letne plače in stanovanjem; prošnjo do konca maja pri okrajnem sol.sk. svetu v Vclesovein. Služba asistenta pri deželni davkariji| prošnjo do 24. maja pri finančni direkciji. Služba Midnijskega sluge V Planin] z 2oO gold. Jctno plačo in uo odstotkov priklade; prošnje do koma maja pri prcdscdniltVU deželne eodnijc. Službe notarjev v Ložu, Senožečah, Vipavi in Idriji. Prošnje do konca maja služba okrajnega sodnika v Zatič.ni. 1 rOlnje v 14 dneh po rafglaienjl v „Wien. Ztg." S.užba okrajnih ranoeelnikov s ;ioo gui. letna plačo v Logatcu in na Oblokah. Prošnje do konoa maja ptl okrajnem glavarstvu v i'ianiiil.
Tujci.
18. in lit. maja.
jc.« . ...j 11: Nuasa iz Trsi a. — Bossi z družino iz Kima. — Boffenthalur iz Gradca. Drolz iz Laškega. — Su-nik i/. Zagorja, — Wciss iz Siska. — Koder, žujinik iz Vipave, — Tobiaa I Dunaja.
iri slonu: limerl, trgovec a Dunaja. — Potočnik iz Trsta. — Kevij iz bistri, e. — Kukovnik iz Koko. — llouigman, Kikolj, župnik iz Rudna, — Dr. Trdilo z družino iz Peštc. — Erker iz Kočevja.
— Busetta, Inianer z Dunaja. — Woi88 se soprogo iz Keke. — Kbosso Bternegg, major iz Kudolfovoga.
— Zalokar iz T. sta. — Ukoru, župnik  iz Senožeč.
— Lapajno, kaplan iz Frečino.—Dlaš iz Hrastnika.
— Leskovic iz Idrijo. — Tavčar,  župnik iz Vač.
— Wluter iz Gradca. — Kokošiuk, potnik z Dunaja.
— Pibrovc. lah. iz Krope. — Uniek 4 Jihj. jezera. —■ Medved, bis. posestnik iz Zagorja.
Pri Aluliei:   Plcffer iz Kočevja. — Krall iz Celovca. — VVillner iz Štajcrja.— llo't, potnik, Lehman, potnik, Keieliiiibaeb,  Falk, uherst,   Hcrach z j Dunaja. — Koti  iz Kočevja. — Ilucbuald, trgovec j /, Dunaja. — Goslet iz Terbovlja. — Matuška, potnik j z Dunaja. — \Yintor, potnik, iliiller, potnik, Bcrrar, potnik, Stross, potnik z Dunaja. — Sicss, direktor eakomptne banko iz Gradca. — Keltscher, trgovec D Dunaja.
Pri Zmuorclt Scbmid iz Blej. jezera. — Schlosserer iz Bolgrada. — Merlak, Ubojdin iz Karlovca. — Kosmač iz Katana. — Gasscr z goapO iz Loko. — Toiuažič iz Mokronoga. — Eiaonstiidter iz Ogerskega. — Nemec iz Vipave.
kr.
v Ljubljani 20. maja t. I. Pšenica 7 Ki. 20 kr. ; — rež 4 gl. 80 ition 4 g!d. 20 kr.; — ovrb 3 gl, 10 kr.; — ajda :1. 8tJ kr.; — prOBO 5 gl. — kr.; — koruza 5 gl. kr.; — krouiph- 3 gl. 20 kr.; — fižol 6 gl. 80 kr. nia.sla tunr, — gl. 55 kr.; — imeit — gl. 42 kr.; iipoh tHšen   — gl, 44 kr.; — špeb povojen — gl.
42 kr.; — jajce po l*/a »M — mloka bukal 10 govedine funi 30 kr.; — teletine funt 28 kr.; avinjako meso, funt 36 kr.; — aana ceni 1 gld kr : — siaine coni —g!. 70 kr.; — drva trda 6 80 kr.; — mohka 5 gi. — kr.
kr.,
gld
Drmajftka borza 20. maja. (I.-.viino tolografično poročilo.)
Enotni drž. đnlg v bankovcih  .   69 gld. 15
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74 „ 35
180O drž. posojilo.....105 w 75
Akiijo narodno banke        .     !'70 „ —
Kreditne akcijo   ....    224 „ 50
London........111 r 75
Napol..........8 n 04
C. k. cekini.......— „ —
Srebro.........105 „ 90
kr.
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
J* Podpisani si jemlje čast naznanjati s tem, da ii«'«leljo 84. i. BU. odpre v poštni
nliel liev. 56 (nekdaj „k zlati zaponi"; novo ustanovljeno
KOrVBITORIJ©
ter prosi naklonenega obiskanja in zagotavlja najsolidiicjso poBtrežbo.
Naročbe na blukosiiie iiruznike se užo zdaj sprejemajo.
Spi 'štovanjem
i38-^ Eduard Voltmann.
Lastnina in tisk „Narodne tiakarne".