Stric Janez. J J^am pri svetem Roku . Pa bi me prijel spet grob smo naredili, kot je vsake svetke pa smo ga k počitku za uho in rekel: položili. ,,Viš Benetke!" Potlej smo odprli Pa bi spet iztikal skrinje in zaboje, tam po hlevu našem. koder je skrivnosti ,,Kam pa ženeš voli?" hranil svoje. „„1, saj jašem!"" Kar smo tam dobili, ,,Kam pa jašeš, Janez, ¦ bome, to je čudo! lepe te konjiče?" Srebrne denarje, ,,,,\t ditn * . . Saj po klobasah črno rudo; . koze miče."" kose bele krede, Pa bi spet se vračal podkev zarjavelo, z njive proti hiši. cipele podšite, ,,Kaj si pa naložil ?" suknjo celo; m,Slepe miši."" hlače raztepene, ,,Pa kolo pri vozu orglice in gože, v tek se je pognalo." pratike in pipce, ,,,,Jezik mu podstavi, zajčje kože; pa bo stalo."" bruse in torilce, ,,Kaj pa zdevlješ v kozelc?" vilice in ž/ice, ,,,,No, saj viš — otrobe'."" plesnjiv košček kruha % ,,Kaj pa gre v korito?" in potice. in.Kar za zobe."" Ali kdo bi tudi Ah, pa stricu potlej vse vam to povedal! grob smo naredili, Ej, da čuje stric me, pa smo ga k počitku to bi gledall položili. -U Simon Palček m