UČITELJSKI LIST
Stran Ш.
celo zadevo z „Delavsko Zbornice" v obširnem članku. Ker pa stvar ni še toliko dozorela, da bi smela pred širšo javnost, smo prisiljeni, da odnesemo vsakršno podrobnejše pojasnilo na poznejši čas. Učiteljstvo bodi prepričano, da stori vodstvo „Zveze" le to, kar bo v splošno korist stanu in šole. S ponosno gesto zrelega človeka naj gre mimo vseli insinuacij in neresnic, ki so se v zadnjih lednih pojavile v raznih politiških listih. Nikakor pa ne sme nastopiti v tej zadevi one poli, kije ubral neki tovariš, s katerim se pečamo na drugem mestu v današnji številki. Le v notranji disciplini se kaže moč vsake organizacije!
Mladinski list za zasedeno ozemlje. Kulturna bodočnost vsakega naroda je ipovsemi odvisna od duševnega razvo/a njegovih najmlajših članov — 'od njegove mlatim e. Nairod, ki jc pozabil na svojo mladino, je obsodil samega s-ebe v 'kulturno smrt. [^podrezal je lastnemu živt.-enjskemu drevesu najtanjše, a obenem v dt'maćo grudo najglobje seigajoče 'korenine, ki nosijo v sebi preko njegove preteklosti in sedanjosti živo kal njegovega bodočega živi1, ein ja.
Naše ljudstvo, ki je po svetovnih dogodkih zadnjih tet citrgano cd celote živega narodnega telesa, ne mrcire dopustiti, da bi val tuje kulture zajel popolnoma duha л-egove mladine in jo italco oplodil, mimo vsega dobrega 'in splošno človeškega, tudi z vsem slabim, specifično tujim. Naš narod ne more dopustiti, -tla bi se v njegovi mlaiditni .preobrazilo bistvo njenega duha, ki je in mora ostati, — jurgoislo-venske.
Izhajajoč iz treh premis in stremeč k edinemu končnemu dUu; ohraniti jug os leve tisk o mladino jugo Hove ns k e irui naredu in dati njeni duševnosti tisto smer mišljenja in čustvovanja, iki je edina; rešilna piot iz blatne vsaikdanjosti 'kooia; minulih let, je .naše uč:teljstvo na svojem letošnjem zborovanju sklenilo izdajati za jugoslovensko mladino naših krajev poseben zabavno-poučen list s podobami. To sporočamo -jugeslcvenski javnosti, .ki te bo gotovo razveselila legai sklepa naših učiteljev. Vse priprave za izdajanje tega lista so že v polnem teku ■in upamo, da bomo mogli -podati naši mladini že v mesecu januarju .prihodnjega leta prvo Mevilko novega lista kot novoletno darilo.
Ah, ta ljubezen! »Edinost« od 9. t, m. je objavila Članek iz uči't. \ rst, ki govori o krivičnosti Beremni-jevega zakona, kateri odmera učiteljske plače tako, da vživa mlajše učiteljstvo s'koro(l) iste prejemke, kakor starejše. Krivično je Ludii to, ker odmera plač se ra-vna po številu prebivalstva v vsalkem Straju in sicer iptr lestvi do 5000 in od 5 do 200.000, Clančič končuje z apelom na- »Zveao«, ki naj napravi pri vladi nemudoma potrebne korake, da se M nedestatki v najkrajšem času odpravijo z novum .zakonom! — Nam se zdi, da pisec tega1'članka ni, dzi-romia noče biti informiran o stvareh, ki se vrše >v naši «Zvezi«. Saj ne ve celo tega, ida ima .jugoslovensko učiteljstvo svoje glasilo, k^er naj ibi se izražale pred javnostjo in 'oblastmi vse želje in zahteve učiteljskega stanu. N imamo mč <zcper naivno vero tega pisca, ki imisli, da si bo mogel učiteljski stan priboriti bol šo eksistenco s 30 vrst dolgim članči-čem, a opozorili bi ga vendar hoteli, da Berenmi-jev zaikoe ne zadošča danes niti 'starejšim in niti mlajšim tovarišem. Mi, ki to pišemo, občutimo to resnico na lastnem žepu, čeravno ne spadamo še — k stareišemu učiteljstvu. A idimo mimo lega »lapsu-sa«, ki na<s ni Čisto nič presenetil!
Kar nas je presenetilo, je dostavek uredni&tva, ki konču e v to-le gloso: »Mi bomo te zahteve podpirali z vso odločnostjo in ne homo mirovali, dokler jim nc bo popolnoma ustreženo!" — V resnici, kar sapo nam je vzelo! Odkod naenkrat ta velika ljubezen? No, ker nam -je 'ta ljubezen že crdnekod nepričakovano -zacvela, bi hoteli vedeti še -lo: Kako bee te, gospodje prijatelji, podpirali z vso odločnostjo 'te učiteljske zahteve? Kdaj si bo srnelw učiteljstvo г go t o vestjo kupili na ta .račiun hleb belega kruha? Vsjikdanja praksa nam kaže, da se »odločujoči lalktorji« ne uklanjajo morda .temperamentno pisanim člankom, ali pa ognjevito izgovorjenim besedam, ampak le sili,ki ,jo more pin.ka®ailf dobro -organizirana ljudska masa'. Te pa vi nimate in so torej vse -vaše besede !e pral) v oöi, ki naj lovi v naših vrstah — kai i ne. Sicer pa ste o priliki debat, ki jih vodili čisla po nepotrebnem o vstopu u-čitelstva v Del. zbornico (<ta lltorak jc storilo u-čitel^stvo z namenom, da si za^igura svojo eksistenco, a s1 le ga; vi zavili nalašč v črni plašč narodnega izdajstva!) zapisali v svoji »Edinosti« sledeče besede: »Sicer pa zagotavljamo slovensko učiteljstvo^ da so še danes vedno v veljavi maogi ideali, ki stoje visoko nad stanovskimi koristmi.« Iz (eh besed zveni, da stte 'takrat obsojali naš «baje — malerializem« Ose m dni kasneje pa hi Hoteli celo sami vi podpirat^ učiteljski postulat, ki stoji nizko, nizko pod vašimi »ideali«. Zakaj ta izprememba v т&Г.епјш, za-
^уу
kaj ta ljubezen? Eh, da: PoliÄa... politika in na kaline!
Velikodušnost. Pred tedni se je vršila pred tukajšnjim vojnim sodiščem razprava proti J. Bušanu, učitelju v Lanišču pri Buzetu v Istri, ker se je baje pregrešil zoper vojaško odredbo od dne 29. novembra 1918, Dolžili so ga, da je na letošnji Ciril-Metodov dan dejal italijanskim orožnikom v brk: „Mi smo Jugosloveni in to hočemo ostati. Živijo Jugoslavija I Dokler nas bo Kalija imela, se bo morala tresti pred nami". Na razpravi Je obtoženec trdil, da je izrekel samo prvi del stavka, to je: Smo Jugosloveni in to hočemo ostati. Josip Vrbka, vaški župnik, potrdi obtoženčeve trditve. Istotako je izpovedal italijanski orožnik K. Baiocchi, nakar je vojaški obtožitelj predlagal, naj sodišče obtoženca oprosti vsled izkazane nekrivde. Sodišče je obtoženca tudi v resnici oprostilo, a ga je obenem pozvalo, naj se v bodoče ne udeležuje nikakih nasilnih dejanj proti Italiji, ki se je v njegovem slučaju pokazala tako velikodušno! („II Piccolo" od dne 3. sept. 1920, št. 253. Nuova Serie).
Zaivala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem v svojem, .kakor tudi v imenu soproge in otrciči'čev naši »Zveza« in nekaterim učit. društvom, dalje vsem lov. učiteljem in učiteljicam ter vsem ostalim darova tel j eni in tolažniko'm, ki niso stezi dolgi čas mojega polit, preganjanja iin ječe pozabili moje družine ne v gmotnem, ne v moralnem oziru, — Posebno zahvalo pa sem še dolžan izraziti že pr<^ omenjeni »Zvezi« (poravnala je polovico t, j. 500 iL odvet. stroškov) in nje res -zelo požrtvovalnemu predsedniku itov. Ant. Grmeku, ki se ni straSil ne zgube čaisa, ne pobi, ne stroškov. Dalje gdič. -koleg, Julki Kalinovi v Vipavi, ;ki ije vadila viso akcijo v prid mo'« družini. Nemogoče mi je se zahvaliti vsakemu posamezniku, zatorej 'kličem še enkrat vsem: Beg pov.rni 'tiscčkrajU Obenem si uisojam tem potom naprositi »Zvezo« in nije predsednika, 'daj me blagovoli ščitili pri gener. komisar i jaitu in mi po maja, i sedaj po prestani kazni, v najhujših dneh suspendiranja in disciplinarne preiskave, katero so mi Še posebej n'aipr'tdli vrh vsega budegai im gorja!
V	Št. Vidu nad- Vipavo, dne 15. avgusta 1920.
Franc Jurjevčič, suspend-, naduČMelj.
Osebne vesti: Poročit se je tov. I. Vadnjal, nadučitelj na Premu, z tov. A. Tomšič, učiteljico na Premu. Želimo obilo sreče! — V Trstu je umr! dne 5. t. m. abiturient učiteljišča v Kaslvu g. Dragimir Iskra, — V soboto, dne 11, i. m., je' umrla v Magdalenski bolnišnici tov. Viktorija Bole, učiteljica na mestni ljudski šoli v Rojanu. Preostalim naše sožalje!
Zrelostni izpiti na drž. moškem in ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršili pod predsedstvom viš. šol, nadzornika dr. J. Grafenauerja v dueti 5,—II. julija t. 1. Izpit za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravili sledeči kandidati iz naših krajev: G o m i š č e k Gabrijel iz Solkana; Rejec Franc iz Grahovega pri Tolminu ; B e r t o n c e 1 j Milena iz Gorice; W r i s c h e r Ev 1 a 1 i j a iz Pazina ; priva-tisl Zorž Alojzij iz Postojne; Pešek-Ku km an Gizela iz Pule (usposobljena za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom) : Jež Terezija iz Idrije, K r a van j a Emilija iz Trsta, Toni Justina iz Pod-grada (vse tri usposobljene za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom).
V	poročilu o zborovanju furlanskega učit. sindikata (Sindaeato m-agistraie friulano), ki se ,;e vršilo 4. julija1 t. 1, v Oraidiški; beremo sledeče stavke: »(Učitelj Stanta se zavzema »a združitev vseh sindikatov v Jud. Benečiji), — V tem trenotku vstopijo v dvorano stove-nfki tovariši in tovarišice iz ßrct, kr so sprejeti od prisotnih z vidnim navdušenjem. Tajnik Miani pozdravi slovenske -tovariše v «imenu iilialijanskih ia Ic.riše delovanje (^Vnjd'.kaita v 'smfelu (prab)ra|l-er[ja: -objeii .^arc^V^ti«.., Sindikat furl, učiteljstva šteje danes že 52 članov iin bo kmalu zastopal veliko večino gciiiškega učHel.stva. V njem so vpisani tudi oni naši tovariši, ki žive raztreseni po Brdih. Njih število se suče, če se ne motimo, okoli 15.
Odlikovanje učiteljstva v Jugoslaviji. „Narodna Prosveta" poroča: Z redom Sv. Save III. razreda so bili odlikovani: D. Sokolović, predsednik srbsk. Udr.; M. Stanojevič, urednik „Učitelja" : Davorin Trstenjak; z redom Sv. Save IV. razreda: Mil. V, Popović, podpreds. UJU; I. Radovanovič, J. Vavra, J. Skavič, L. Čajkovac, J. Oreščanin, L. Jelene, Eng. Gang], A. Vara-djanin; z redom Sv. Save V. vrste: Čed-To-dorovič, preds, UJU; M. Stanlcović, ured. „Nar. Prosvete," VI. K. Petrovič, tajnik gl. odb. UJU. — Z istim odlokom je bilo odlikovanih tudi mnogo pokrajinskih učiteljev.
Tovarišu Emilu Adamiču, znauemu slovenskemu skladatelju, ki se je pred kratkim srečno vrnil iz ruskega ujetništva, je priredilo pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v soboto, dne 21. m. m. pozdravni večer v veliki dvorani ljubljanskega „Narodnega doma". Pred mnogoštevilnim občinstvu, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička. je pozdravil slavljenca pevovodja g. Z. Prelovec in mu izročil diplomo častnega članstva, katero mu je podelilo pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" letos o priliki desetletnice svojega obstanka. V imenu pevskega zbora „Glasbene Matice" je izpregovoril tov. Rape, kateremu so sledili še drugi govorniki. „Ljubljanski Zvon" je odpel vrsto ^Adamičevih in drugih zborov, od katerih je dosegel največji uspeli slavljenčev „Vasovalec". K sklepu prireditve se je še tov, Adamič zahvalil z iskrenimi besedami na nepr -čakovanem in tako slavnostnem sprejemu, nakar je bil zaključen lepi večer. — Tovarišu Adamiču, ki je ustvaril slovenskemu narodu toliko lepih pesmi, želimo i mi po vsem trpljenju, ki ga je prestal daleč od domovine, mnogo lepili in srečnih dni!
Učiteljska para v Italiji, Kakor poroča soci-jalistična „L'avanguardia magistrale" je v Italiji samo 85 učiteljskih upokojencev, katerih pokojnina znaša ogromno vsoto letnih 2000 lir. Vsi drugi upokojenci so deležni pokojnin, ki se giblje mnogo nižje od gorioznačene vsote. Bog se usmili te revne, učiteljske pare!
Komisija za ureditev učiteljskih pokojnin v Italiji je dovršila prvi del svojega dela in je oddala ves svoj elaborat tehničnemu zavodu, da izračuni ves potrebni strošek za končno ureditev tega vprašanja.
V glavnem so bile sprejete s'edeče točke: a) •Ao pokojnina po 35 službenih letih in 57-letno starostno dobo; b) v slučajih delanezmožnosti od U». do 15, službenega leta toliko Vas plače, kolikor je službenih let; c) pokojnina v slučajih delanezmožnosti, ki se je pojavila vsled učiteljske službe; č) primerna odškodnina od prvega službenega leta naprej (do 10.) vsled delanezmožnosti ; d) - ,t pokojnina učiteljeve pokojnine v prid vdovam in sirotam, ki se lahko raztegne tudi na stariše učitelja, če so brez sredstev; e) štetje vseh let, ki jih je služil učitelj pri vseli učnih in vzgojevalnili zavodih, ki so kakoržekoti podrejeni naučnemti ministrstvu, a tudi vseli onih, katerih učit. pokojnine so odvisne od javnih pen-zijskih zavodov; f) vštetje v pokojninsko dobo vsega vojaškega službovanja.
iz tehničnega urada poromajo ti predlogi zopet v prejomenjeno komisijo, od tu pa v parlament, ki bo sklepal končnoveljavno o njih.
Odpravnina omoženim učiteljicam. Mestni magistrat je s posebnim odlokom določil, da je vsem voditeljicam, učiteljicam, podučiteljicam in vrtnaricam na vseh mestnih zavodih, ki bi se po eventualni omožitvi vendar odpovedale, preko do sedaj še veljavnih določil, nadaljnemu službovanju, izplačati odpravnino v sledečem razmerju: Za manj nego 10 (v pokojninsko dobo računa-jočih se) let — 1 letno plačo; za več nego 10 a manj nego 15 let — t'/i letno plačo; za več nego 15 a manj nego 20 let — 2-letno plačo ; za 20 iet in več pa 2'/з letno plačo kot odpravnino.
Slovenska gimnazija v Ajdovščini ?,Edinost1 je prinesla v teh dneh sledeče poročilo: Od zasebne strani smo doznali, da je vlada sklenila o-tvoriti slovensko gimnazijo v Ajdovščini.
Kniižeunost in umetnost.
Nabirajmo narodno blago! Pregledujoč S trek-ijeve Slovenske narodne pesmi« sem opazil, -da 'e v teh zbirlcaii naša' dežela primeroma zelo slabo zastopana. Ne vem razlagati, kaj bi -bilo temu vzrok. Dvo-mim p,a, da bi pri nas nc bilo takega blaga, z!a>li iker o posamezniki nabrali tudi v naši deželi mnogo -narodnega hlaga. Vendar se nanaSajo te zbirke le na nekatere -kraje, s katerimi so prišli deti'čm'ki islučaijno v detiko: Izšle -se med drugim pred leti tudi pripovedke 'iz Soške doline. Znano pa mi ,je, da -imajo zasebni'ki, med temi nekateri- tovariši, še narodnega blaga, ki na'bric ni bilo še nikjer pri obče no.
-Skrajni čas bi bil, dat se tako blago zbere in uredi. Koliko pravljic in pripovedk živi še v naših garali io vem. da so večinoma še neznane. Primemo snov bi even tu ein o porabili tudi pri šolskem po4tku, sa; nam v- teh razmerah ni lahko najti kaj primernega.
Vedno in povsod! je igral fudskošolski učitelj pri nabiranju narodnega blaga zelo važno vlogo. Zrveč mod ljudstvom .ima za to tudi največ prilike. Znano.
Stran IV.
UČITELJSKI UST
je n, fr., -da je našel učitelj, (Ceh Jož,, Nemda, pred £5 leti,) pri navadni služkJtt-i, ko si jc za kratek &js v samoti pela narodno pesem in plesala taktu ■pesi«K občeznanii ples «polko«, itd jo danes pleše vi.'s cmikyjii svet, od krnet ski h koč do kraljevih dvoTcv.
Res da ne bomo našli več posebno važnih motivov, a za poznavanje ustvarjenega življenja naroda je pomembna vsaka d ob ti na iz tradicij obalnega. slovstva. V fostev pride ;tu <vse: pesem, pripovedka, legenda:, bajka, vraže, zgodovinski dogodki v Otčeh nai-rodne duše, postanki cerkva, zplanieaj i, t. d.
Učitelju je posebno lahko, da zasledi take plodove nanednega slovstva. Treba mu je le učence napeljali na to polje, zlasti1 v viš^th šolskih- letih, ksr se lahko zgodi pri zgodovinskem pouku, posebno pa pari prostem spisju. Zadostuje samo, da jiim ukaže, пц prosto napišejo, kar so- slišali čudoviitega, zanimivega ali .ne ver] et nega -cd d:edüi, babice ali kakega drugega starega človeka. Na ta način pridemo na «led, kdo In kje bi nam znial še kaj več pove daj ti kakor otrok v približno pogojenem jezikovnem sestavku. Napisati je treba seveda vse natančno, kot je povedal pripovedovalec.
Zelo hvaležno polje imajo tukaj -tud.i risarji in učiteljice ročnih del. Narodna Ornamentik a se umora rešiti pogube. Ko1! sem: čut, so v Jugoslaviji začeli s pomočjo vlade sistematično s tem1 delom.
Stara gene racija izumira. Bati se je, da edide г njo v grob tudi marsikak biser, ki bi' nam otet pomagal odkrivaj v taftne zavito dušo-preteklosti.
Na nas ,je tedaj, d.a; v tej jetniški dobi razgreblje-mo tudi za temi dokumenti naše biirtosti. S tem izvršimo precejšen kos kulturnega dela. — Uredništvo nažega lista pa bo gotovo tako prijazno, da bo zbiralo take prispevke ter odločilo kaim z rajimi. — L.
Ljubljanski Zvon ima v svoji 7. številki sledečo vsebino: Anton NovaČan: Po nevihti. — Janko Samec: Potepuška. — Ivo Šorli: Gospa SiJvija. Povest. (Dalje). — Franjo Ros: Temna so pola. — J. K-: O virih Mencingerjevega ..Abadona". — Ivan Zoreč: Ljubica. Kos potopisa. (Konec). — Miran Jarc: Dogodek v noči.
—	Josip Vidmar; Svetovni nazor Merežkovskega.
—	Stano Kosovel: Mrtvaška koračnica. — Ivan Albrecht: Tomijeve Tine mlada , leta. (Dalje.) Janko Glaser: Na gorskem pašniku, — Dr. August Žigon: Korytkova pogodba z Blaznikom iz leta 1838. (Balje). Fr. Golar: Črn viliar. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige.
RAZNE VESTI.
Na državni kmetijski šoli na Grmu Pri Novem mestu se prične novo šolsko leto 1920—21 dne 4. nov, t. 1. Ima zimsko in letno solo. Prva traja skoz dva tečaja čez zimske mesece in je namenjena sinovom iz živinorejskih in poljedelskih krajev. Drtiga, namenjena sinovom iz vinorodnih krajev, traja eno celo leto. Sprejemajo se samo oni kmečki sinovi, najmanj Iti let siari, ki ostanejo po končani šoli doma. Oskrbnina je določena na 240 K in se more plačati (udi v živilih. Za sirtove ubožnih posestnikov je oddali nekaj popolnoma ali pa polovično prosiih mest. Predložiti je ubožna spričevala potrjena od županstva ali od davkarije ali pa od domačega župnega urada. Prošnje je vložiti do 1. oktobra i. 1.
V dneli 27. In 28, avgusta t. 1. se je vršilo poslednje zborovanje „Zveze jugosl. učit. društev v Ljubljani", ki se je obenem na novo organizirala v smislu novih pravil „UdruŽenja jugoslov. učiteljstva v Beogradu". V Ljubljani bo odslej delovalo „PoveijeniŠtvo" za Slovenijo; „Učit. Tovariš" pa bo izhajal še naprej kot slovensko glasilo nove učiteljske organizacije v Jugoslaviji, V tistih dneh se je zaključila važna faza stanovskega življenja slovenskega učiteljstva.
Na učiteljišču v Zagrebu otvorijo s prihodnjim Šoli letom peti letni tečaj za dovršene učiteljske maturante (inje). Tisti, ki napravijo zrelostne izpite s prav dobrim uspehom bodo deležni takoj orov. imenovanja in bodo prejemali vse zakonite dohodke ter se jim čas tečaja všleje v dveletno učit, prakso. Ostali maturanti morajo kriti sami stroške, le čas se jim bo vračunal v praktično službo. Sprejemali se bodo tudi abiturijenti srednjih šol, ki bi hoteli postati učitelji in bodo dobili ugodnosti kakor odlični učiteljski absolventi, i Zavezati se pa morajo, da bodo učheljevati najmanj pet let.
Gospodinjske Šole za učiteljice. Ministrstvo prosvete v Jugoslaviji pošlje v kratkem nekaj u-čiteljib v čehoslovaške Šole zaradi izpopolnitve v gospodinjstvu.
Po pravilih, ki jih je izdelalo v Jugoslaviji ministrstvo prosvete, mora biti v vseh narodnih
knjižnicah in čitalnicah v kraljestvu učitelj knjižničar iti blagajnik. Za ta posel pa sprejema posebno nagrago.
Prvi dar UJU. Ministrstvo prosvete je nakazalo z odlokom od 12. avgusta t. 1. Udr. Jugosl. Učit. svoto 15.000 dinarjev za ureditev penzijo-nata za učiteljsko deco in ostale humane in prosvetne svrhe.
V	ministrstvu prosvete države SHS se izdeluje obširen načrt za preosnovo učiteljišč.
O prilki kongresa v Beogradu se je vršil pbsebni sestanek češkega in jugoslovenskega u-čiteljstva, ki je sprejel sledeče sklepe: I.) Vzajemno se bodo objavljali pedagoški časopisi in knjige, 2.) Vsaka organizacija pošlje drugi po eden izvod pedagoških in stanovskih listov, revij in knjig, ki jih izdaja. 3.) Istotako se zgodi s knjigami o šolski organizaciji in uredbi Šolske zakonodaje, 4.) Organizacije si obojestransko naznanijo imena onih Članov, ki obvladajo tuje jezike, da se jim pošljejo razni spisi in sc tako organizira dopisovanje. 5.) Prijaviti je obojestransko do 1. jan. 1921 vse one člane, ki bi sprejeli v dobi počitnic za_ 10—15 dni na hrano in stanovanje tovariše iz Češke (oziroma narobe), da bi se tako priučevaii jeziku in spoznali narodno življenje. 6.) Izvrše naj se priprave za Slovanski pedagoški almanah (za dobo dveh let) in naj bi se prirejale razstave z obojestransko udeležbo.
Minister prosvete v državi SHS je odredil, da se predelajo učni načrti za zemljepisni in zgodovinski pouk ljudskih šolah v toliko, da se v višjih razredih srbskih in hrvatskih šol poglobi znanje slovenske zgodovine in obratno. Glavni prosvetni svet pa je sklenil, da je s početkom novega šolskega leta seznanjati mladino od 3. razreda dalje s cirilico in latinico.
Državni proračun Jugoslavije za L 1920—21 izkazuje 3.969,632.004-50 dinarjev stroškov (okroglo 16 milijard kron). Od vse te ogromne svotc pa je država posvetila zdravstvu, zgradbam in socijalnem skrbstvu samo 200 milijnnov dinarjev. Vojaštvo bo požrlo pa štirikrat toliko, t. j. I milijardo 120 milijonov. Prosveta pa bo živela od borih 158.921.279-50 din.
V	letošnjih počitnicah so odprli na Češkem po rajnih mestih preko 500 počitniških tečajev za deška ročna dela. Priglasilo se je toliko učiteljev, da so jih morali precejšnje število zavrniti.
Stvarni naklad šolskih potrebščin narodnih šol, naklad knjižnic, učil, osebni naklad učiteljstva krije ^ehoslovaška republika iz državnih sredstev. Manjšinske šole pa država vzdržuje popolnoma. Tako je prišlo Šolstvo na Češkem popolnoma v državne roke.
Prof. J. A. PIpala uvaja v češke šole sistem amerikanske telesne vzgoje, ki sloni na temelju mladinskih iger, vajam na orodju pa posveča manjšo pozornost, za deklice pa jih sploh izloča. Tako prinaša Amerikanec igro v življenje. Kdor igra pošteno, bo pošten tudi v življenju. Tekma, pri kateri se je držati točno pravil, sili človeka, da postane gentlman. Uči ga tudi smisla za skupnost, ker igra za celoto, za zmago društva ali kluba.
„Narodna Zaštita," zveza dobrotvornih društev v Zagrebu ima v svojem programu ustanavljanje in zalaganje s knjigami vseh vaških čitalnic, V to svrho nabira med narodom knjige in jih stavi na razpolago najbolj oddaljenim in najrevnejšim vasem. Obrniti se je na „Narodno Zaštito," Zagreb, Josipovac <10.
V	dneh 10., 11. in 12. avgusta t. 1. se je vršil v Bordeaux-u učiteljski kongres, ki je imel ustvariti „Učiteljsko Internacijonalo", katerega so se udeležili učiteljski zastopniki različnih narodov.
Obvezen telovadni pouk za dekleta bodo uvedli na vseh obrtnih in srednjih šolah na Francoskem,
Islandija, ki se je odcepila od Danske in tvori zdaj avtonomno državo, ima 9000 prebivalcev in nobenega analfabeta. Šolski pouk traja tam od oktobra do maja,
Fiancoska za učiteljske upokojence. Francoska zbornica in senat sta glasovala v februarju in marcu t. 1. zakon o ureditvi pokojnin vseh drž. upokojencev, h haterim spadajo tudi učitelji. Zakon določa, da znaša stalni povišek pokojnin od I. januarja t, 1. 100% za vsoto 750 Fr„ 5070 za vsote od 750 do 1800 Fr., 25% za vsote od 1800 Fr. do 6000 Fr. Tako dobiva učitelj, ki je bil upokojen s svoto 1500 Fr. odslej sledečo pokojnino: Stara pokojnina 1500 Fr., več 100% 750 Fr., več 50% 750 Fr. = 2635 Fr. Za uči-
teljske vdove in sirote znašajo stalni poviški 100% do vsote 375 Fr., 50'7P za vsole od 375 do 900 Fr. in 25'/D za vsot od 900-3000 Fr.
Število učiteljskega osobja v Švici znaša 13.126 in sicer 7822 učiteljev in 5304, torej je moških učnih moči 60% a ženskih pa 40%,
Bolgarska vlada je predložila sobranju načrt zakona, po katerem naj sc odslej »čiteljstvo na javnih šolah voli naravnost od ljudstva. To ni za Bolgarsko nič novega, ker si je ljudstvo /.c v časih narodnega preporoda samo volilo svoje učitelje.
Na Japonskem so bivši učenci prof. Ikiir.ura darovali svojemu učitelji 700.000 Fr., ki jih tiče nj a k porabil v potovanjih po svetu, kjer si misli ogledati najboljše učne zavode in proučiti najboljše učne metode, da bi z njimi seznanil svoje sorojake.
Šolska obveznost v Ameriki. Ameriške združene države imajo preko 5 milijonov analfabetov starejših od 10 let. Ker vživa vsaka država precejšnjo avtonomijo je bila vpeljana v njih šolska obveznost le postopoma. Prva država, ki je storila ta korak v dobrobit svojega ljudstva, jc država Massachussets (1852) zadnja pa država Mississipi (1918).
Šolstvo na Kitajskem v predrevolucijski dobi. Ping Ling je objavil v Pedagogical Seminary nekaj autobiografskih podatkov iz svojega življenja, ki kažejo, kakšne cilje je imelo šolstvo in kakšnih metod so se Kitajci posluževali pri njem v predrevolucijski dobi. Na Kitajskem so učitelja in šolo visoko cenili, a vendar je država oba povsem zanemarjala. Stari sistem vzgojevanja je bil ustvarjen tako, da je uničeval vsaktero individualnost, navajal je človeka živeti le od preteklosti, da bi se le ohranil stari družabni red. Čeravno se država ni zanimala dosti za Šolstvo, vendar je imela vsaka vas svojega učitelja, večkrat celo tudi lastno šolsko poslopje. Ping Ling je zahajal v svoji mladosti v tako poslopje, ki je imelo eno edino veliko sobo. Ta ni imela mka-kega poda, ampak učenci so sedeli v krogu razpostavljeni ter v blatnih tleh, Poslopje je bilo krito s slamo. Najznamenitejši dan v življenju mladega Kitajca je bil prvi Šolski dan. Poslali so ga k pouku praznično oblečenega. Tam se je moral najprej globoko prikloniti pred podobo Konfucija in pozdraviti na isti način svojega učitelja. Začeli so dolgi šolski dnevi. Počitniški dnevi pa S3 bili redki. Tudi ni poznal počitkov v opoldanskih urah.
Učni načrt je bil obširen, čeravno po vsebini ubog. Učenci so sc morali od 6, do 7. leta naučiti 400 do 500 znamenj kitajskega pisma. Na pamet so se morali učiti vsebino obširne Čitanke, ki je vsebovala samo tribesedne stavke, s čudovito natančnostjo rimane. Istotako so učenci morali obvladati na pamet obširne in mnogovrstne-bibljiske knjige. Ves pouk je slonel na memori-ranju; kazni so bile telesne in strašne.
Kdor je hotel doseči najvišjo topnjo akademske izobrazbe, se je moral podvreči izpitom, ki so se vršili po toliko in toliko dnevnem ločenju kandidata od ostalega sveta. Zgodilo se je, da so bili zaprti kandidatje držani tako dolgo, da so večkrat — pomrli.
Po Ling Ping-u je dosegel ta sistem šolstva sledeče: 1) Ustvarjal je eden tip človeka, ki je bil konservativen in ljubitelj miru. 2) Pospeševal je in dajal vrednost samo intelektu, a obenem uničeval vrednost znanstva. 3) Uničeval je telesno duševno razvitejše kroge. 4) Gojil je v visoki, a enostranski meri moralo; to je bil tudi edini vspeh celega sistema.
Poziv vsem knjlievnlkom v zasedenem ozemlju I
„Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu" bo začela izdajati z januarjem prihodnjega leta zabavno-poučen list za mladino. V svrho točne organizacije sotmdništva za to važno podjetje pa mora imeti natančen popis vseh jugoslovenskih književnikov, ki žive Še na našem ozemlju. Podpisano uredništvo prosi tedaj vse književnike (slovenske in hrvatske), naj mu pismenim potom naznanijo svoje točne naslove.
V Trstu, 16. septembra 1920,
UttEDNIŠTVO „UČIT. LISTA" Ul. Ruggero Manna 20, I. nadstropje,
\z uredniitva.
TržaSko učiteljsko društvo: Notici smo prejeli äe-le 31. p. m. in jih zato nismo mogli več objaviti v zadnji Številki.
Vsem dopisnikom: Zaradi varnosti pošiljajte Članke poštnopiiporočeno. Najnujnejše stvari pa pošljite pravočasno.