Kako bomo porabili stanarine?
Razprava člana hišnega sveta o težavah. s katerimi se srečujejo pri svojem delu
Pripravljeni aneksi k že sprejetim samoupravnim sporazumom. ki urejajo vprašan|a stanovanjskega gospodarstva v obfiini Bežigrad, pnnaSajo totiko nejasnih novosti, da je onemogočeno vsako uspsšno delo pri aktiviranju hiSnlh svetov. Ti naj bi po novem zakonu o stano-vanjskem gospodarstvu kar najbolj samostojno upravljali z družbenim stanovanjskim skladom. Tudi -Pri-ročnik« za dBlo hišnih svetov je pri-nessl bore malo napotkov za uvaja-nje v »opravila-. ki si jih že nskaj let vse vefi lastijo strokovne službe stanovanjske skupnosli
Delegacijs SIS za stanovanjsko gospodarstvo in odgovorni funk-cionarji krajevnih akupnosti za ra-ewq) hiine samoupravg, brez uspe-ha iSčejo na svojth stanovanjskih skupnostih pojasnila. pa ob tem nehote dobe občutek, da nekateri probleml v osnovl niso dovolj razfii-Sčeni
Prehod na ekonomske stanarine je 2daj v osnovi apremenjen. Mimo jaanih zakonsKih določil se sedaj končna vrednost stanarina zmanj-Suje od 3,24% na 2,69% od revalio-rizirane vrednosti stanovan|a. Dalje 88 rok zaključka prehoda na eko-nomske atanarine premakne od 1985. na 1987. teto. Oodana le sa-mo razlaga, da je -Izločena opre-ma- Stanarina naj bi po novem v 1981 letu znaSala 1.7% revaforizl-rane vrednosti stanovanja (v nada-Ijevanju RVS), kar na) bi 5« naprej veljalo za 1982. leto. Znano pa )e. da imamo od 1- jullja dalje za 25% zvijane stanarine, kar pomeni. da je v prvem polletju stanarina znaša-la 1,51% od RVS, v drugem pa 1,89%. V 1982. letu bo stanarina toraj 1,89% od RVS Ni ludi zadosti poudarjsno, da je po zakonu pre-dvidena vsakoletna revalorizacija vrednosti stanovanjskega fonda, kar 2e vodi do ekonomskih stana-rin, pa tako odtaganje roka na ieto 1987 ne prinaSa nikakega bistvene-ga olajšanja.
OdloCflno otajianje Je tako v sub-vencioniranju stanarin, ki pri seda-njih stanarinafi sploh še ni priSlo do izraza. saj po podatkih stano-vanjske skupnosll za to nismo po-troSili veL kot 10% predvidenih sredstev
Obenem s perspektivo rasti sred-stev za vzdrzevanje je zakort pre-dvide! tudi mere za boljS« gospo-darjenje s teml sredstvi, na podlagi večjega vpliva skupnosti atanoval-cev. Zbiranje sredstev za vzdrieva-nje pa je po predlaganih aneksih k te sprejetlm samoupravnim spora-zumom bislveno spremenjeno. Iz 1,7% od RVS. kolikor zna&a stana-rina v latu 1981. najbi sezavzdrze-vanje izdvajalo 0.8% za druibena stanovanja, prispevek etainih lasl-nikov.naj bi pa zna&ai samo 0,21 od RVS. Pri tem ni nlkjer navedeno, al! se ta prispevek nanaSa na vzdrte-vanje skupnih delov in naprav hi5e. ali na kaj drugega. Taka ureditev preseneča predvsem zato. ker za-kon Se vedno v Clenu 43, določa, da plača etažni lasinik odgovarjaioči deiež dejanskih straškov vzdrieva-nja, odnosno mesečne akontacije na take stroSke. Prl tem ni preprič-Ijlvo. da bi 0.2% RVS zadostovalo za investicijako vzdrževanje, saj to predstavlja samo 12% vrednosti stanarine, kar je že sedaj komaj za-dostovalo za tekoče vzdrževanje.
Nerazumljiva odnosno premalo utemeljena je tudi razdelitov stro-Skov upravljanja 66% za slanovanj-sko skupnoat astrokovnimi služba-mi in ssmo 34% za skupnosti sta-novalcov,   Zakon  namrefi  nataga
skupnostim stanovalcev praktično vsa opravlla v zvezi z gospodarje-njem in upravljanjem Potrebno je tudi poudariti, da stro&ki upravlja-nja po hiSnih svetih ne morejo biti nižji od onih. ki so jih imele stro-kovne službe stanovanjskih skup-nosti. 0o pa vzpostavljena in znat-no okrepljena hlfena samouprava. kot jo zahteva zakon. phhranki pa sa bodo hitro pokazali prl gospo-darjenju s sredstvt vzdrževanja.
"Priročnik« grozeče opozarja na mnoštvo zakonov in drugih predpi-sov, ki urejajo knjigovodstvo upo-rabnikov družbenlh sredstev, med katere apadajo tudi hišni sveti. Evi-denca troSenja druibenih sredstev na ziro računih hiSnih svetov je marstkje ie uspaSno in dogovorno s SDK kaj enostavno uveljavljena Praksa ja pokazala prav na področ-ju gospodarjanja 3 slanovanjskim londom, da samo izvajanje predpi-sov o knjigovodstvu Se ni zadostna garancija za dobro gospodarjanje.
Razprava o predlogih aneksov k
že sprejetim samoupravnim spora-zumom s področja stanovanjskega gospodarstva je v teku. Predlaga-telj smatra. da bi se s sprejetjem aneksov lahko obšel ponoven po-stopek za sprejemanje sporaru-mov. Navedeni odprti problemi za-siužijo vsekakor potrebno razlago in primerne dopolnitve aneksov Vsekakor lahko pnčakujemb dosti vpraSanj, ker so anekst v osnovi dmgafce postavljeni, kot je lo v spo-razumih, kar tudl v veliki meri otež-koča prlmerjave
Hsini sveti naj bi na napovedanih seminarjfh dobil! napotkeza razSir-jeno delovanje Seveda bodo kot upravljalci oblej priliki hotali dobiti tudl globlji vpogled v urejanje vpra-jtanj, ki se postBvljajo v razpravi o aneksih ksporazumom Samojasni odgovori bodo lahko pospeSevali aktiviranje hiSne samouprave. da se bo resneje zavzela za dobro go-spodarjenje z družbenim stano-vanjsklm sktadom, kot to zahtevata novi zakon In razvoj samouprave v krajevnih skupnoslih.
V. KOVAČ