1169
Valovanje
Bojan Pisk
I.    Kako sem blizu naglih sten, ki jih zapiraš in razmikaš vzvalovana kot tanka, bistra voda, gibka in iskana; kako sem blizu, vroč
in s pozno žejo zasvojen.
II.    Kdaj bom
na tvojih pobočjih
mlad,
kdaj bom
v tvojem rastlinju
močan,
Bojan Pisk
kdaj bom
od tvojih vrelcev
zdrav,
zdrav in ne več
zavdan?
HI.    Izlij se vame v jaro strd, šumeča vsa in zla;
na dušek zase in za me do dna.
IV.     Pa razbesediš mi besedje, da zamiram, pa raztelesim ti telo, da zaživiš.
V.    Sprostiš se, ko izdolbeš me v odziv
nemočni hkratnosti: sledovom ledij in primdku govoreče sle.
VI.    Prebredeš me kot nizko, voljno ločje in zajeziš moj talni tok na kraju zoženih in slepih struj.
1170
1171
Valovanje
VII.     V tej igri s tabo ni poteze, in zmage ni in ne poraza; v umiku je prodor le ostra, nepremična raza.
VIII.    Želim si,
da me luč stotera
razdeli,
stotera luč
iz praproti,
potokov
in divjadi,
da se zravnam
in krenem
v vse smeri
med tvojimi
strmečimi prepadi.