Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst & Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIftTVO LJUBLJANA, RnsflJSfS olk« Ms?. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 81-24, 31-25 In 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOTO MESTO, LJut*jaj«fca cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmayerjeva nfica 1. tetefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon SC 190 — JESENJCK: Ob koiodporm 101. . . Postna hranilnica v Ljubljani it. 10.351 Po prekinitvi pogajanj v Komama: Nadaljevanje pogajanj ali intervencija velesil? Po izmenjavi misli boda velesile najbrže pr edlagale nadaljevanje pogajanj — če to ne bo uspelo, bodo morali sklicati novo konferenco veles U, da izda svojo odločitev PRAGA, 15. okt br. V reševanju madžarskega problema v ČSR je po prekinitvi pogajanj v Komarnu nastal zastoj. Tako praška, kakor budimpeštanska vlada sta se sedaj obrnili na velesile za posredovanje. Češkoslovaška vlada je še vedno pripravljena nadaljevati pogajanja za mirno ureditev problema madžarske manjšine, dočim Madžari odklanjajo vsako pogajanje in zahtevajo, da odločijo v tem sporu velesile, kakor to predvideva monakovski dogovor. Madžarska vlada je razen tega po- slala še posebne odposlance v Berlin in Rim, da pridobi za svoje zahteve predvsem Nemčijo in Italijo. Za enkrat še ni mogoče reči, kako se bo stvar razvijala dalje. Izgleda pa, da bi velesile najraje videle, da bi se ČSR in Madžarska sami sporazumeli. V tej smeri je v prihodnjih dneh pričakovati intervencij velesil v Pragi in Budimpešti. Če pa se bo izkazalo, da pogajanja niso več mogoča, potem se bo morala ponovno sestati konferenca zastopnikov štirih velesil, da razpravljajo o tem sporu. Kdo je zakrivil prekinitev pogajanj Izjava predsednika čsL delegacije dr« Tise BRATISLAVA, 15. okt. e, V slovaški javnosti je prekinjen je pogajanj izzvalo veliko presenečenje. S slovaške strani poudarjajo, da je slovaška delegacija storila vse, da pride do sporazuma in je nudila pri tem maksimum tega, Kar lahko ponudi. Ce do sporazuma ni prišlo, ni to v nobenem primeru krivda na strani Slovakov. Zato slovaška politična javnost s polnim optimizmom pričakuje rešitev konference štirih velesil. Pri tem poudarjajo, da velesile nimajo razloga, da bi oškodovale Slovaško. V slovaških političnih krogih z velikim zadovoljstvom spremljajo zunanjo politiko, ki se zdaj vodi iz Prage. Predsednik slovaške vlade in načelnik Čsl. delegacije za pogajanja z Madžarsko dr. Josip Tiso je dal danes popoldne inozemskim novinarjem nekaj zanimivih izjav o pogajanjih v Komarnu in njihovi prekinitvi. Izjavil je, da je madžarska delegacija oprla svojo zahtevo na čisto etnografske momente. Tudi čsl. delegacija, je etnoETrafske momente za določitev novih meja med obema državama priznala, a se je -Dostavila na stališče, da jih je treba upoštevati hkratu z Posnodarskimi in prometnimi momenti. Madžarski predloff je šel za tem, da bi Madžarom prepustili stvarno še okrog 400.000 Slovakov poleg on'h 300.000, ki so že sedaj pod madžarsko oblastjo. Širokogrudnost Slovakov in nepopustljivost Madžarov Nasproti temu madžarskemu predlogu je naša delegacija postavila po vrsti tri predloge. Po poslednjem smo bili pripravljeni Madžarski odstopiti ozemlje, na katerem živi še okrog 75.000 Slovakov. Prvi naš predlog je bil, da se Madžarom v Slovaški zagotovi popolna avtonomija. V drugem predlogu smo izrazili pripravljenost odstopiti Madžarom žitni otok. Madžarska delegacija je označila vse tri naše predloge za nezadostne, sama pa ni niti za drobec popustila od svojega prvotnega sta-i liŠča in ni hotela staviti nikakih novih j predlogov. Spričo nastalega položaja se je posvetovala s svojo vlado, nakar je izjavila, da nima nobene nade, da bi prišlo do zbližanja med našima stališčema, pa da zaradi tega smatra da so pogajanja v Komarnu zaključena. Izjavila je še, da bo madžarska vlada zahtevala od štirih velesil, naj one odločijo v vseh spornih vprašanjih med obema državama. Sedaj morajo odločiti velesile Na vprašanje, kaj pričakuje od eventualne konference velesil je dr. Tiso dejal: Mislim, da bodo morale odobriti naše stališče. Mi bi se z Madžari radi sporazumeli, Madžari pa nasprotno ne kažejo nikake volje za sporazum. Oni niso hoteli v ničemur popustiti, tako da so njihovi predlo si zgledali kakor pravi diktat. Na madžarski strani trde, da je treba krivdo za prekinitev pogajanj pripisati Pragi, da so Slovaki za sporazum, Čehi pa da so proti njemu. To ni točno, je dejal dr. Tiso. Praga se vobče ni vmešavala v naša vprašanja Dobro se zavedam, kaj je v interesu Slovaške, in prav tako vem, kako moram te interese braniti. Čehi in Slovaki solidarni Dr. Tiso je nazadnje govoril še o pomenu sporazuma med Cehi in Slovaki, ki je bU sklenjen na osnovi rezultatov žilinske konference Slovaki so se med sabo sporazumeli. Med njimi ni več ideoloških sporov. V bodoče bodo delovali solidarno za obnovo Slovaške in Češkoslovaške. Madžari so se prenaglili Sodba diplomatskih krogov v Budimpešti BUDIMPEŠTA, 15. okt. e. V diplomatskih krogih v Budimpešti je bila vest o prekinjen j u pogajanj s Češkoslovaško spre jeta z presenečenjem Smatra se, da je Madžarska zavzela stališče, ki glede na notranje razmere v državi ni oportuno. S prekinjen jem pogajanj, ki so bila v polnem teku in ki so po prvih obvestilih vzbudila upanje, da se bodo končala s pozitivnim rezultatom, je Madžarska vzela nase veliko odgovornost. Pogajanja so se težko razvijala. To je v prvi vrsti pripisati madžarskim zahtevam ki so bile neumerjene in so daleč presegale etnografsko podlago. Poleg tega je tudi madžarska delegacija zahtevala, da se dela z nenavadno veliko naglico. V političnih krogih ni ničesar znano o nadaljnem stališču madžarske vlade. Ni izključena možnost, da bodo velesile Češkoslovaški in Madžarski priporočale nadaljevanje pogajanj, kar pa bo, kakor v tukajšnjih političnih krogih sodijo, Madžarska odklonila. Ravno tako smatrajo, da o madžarsko-češkoslovaškem sporu ne bo mogla razpravljati mednarodna komisija v Berlinu. Ni verjetno, da bi se velesile monakovskega sporazuma pristale na to, da se spet sestane j o za rešitev tega vprašanja. Prav tako tudi ni verjetno, da bi se Madžarska odločila na oboroženo intervencijo proti Češkoslovaški. Preorientacija zunanje politike ČSR Odmev prvega obiska čšL zunanjega ministra v Berlinu v nemškem in češkoslovaškem tiska . BERLIN, 15. okt. br. Sestanku med kan-eelarjem Hitlerjem in češkoslovaškim zunanjim ministrom posveča tudi ves nemški tisk največjo pozornost. >Volkischer Beobachter« posebno podčrtava izjavo dr. Chvaikovskega, da hoče češkoslovaška biti do Nemčije lojalna ter da bo v polni meri upoštevala položaj, ki je nastal v Srednji Evropi po zadnjih dogodkih. Nemčija mora za enkrat počakati. naglasa glavno glasilo narodno sociar stične stranke, v kaki konkretni obliki bo prišla ta dobra volja češkoslovaške do izraza. Tudi ona pa je mnenja, da se morajo najti pota in sredstva za uspešno in koristno sodelovanje med Nemč-jo in ČSR. ker bo to koristno za obe drŽavi. Funkcije, ki jih je poprej vršila češkoslovaška na mednarodnem polju, za novo češkoslovaško niso več obvezne in ne koristne. Praga bo torej morala misliti sedaj na to. da se v vsakem pogledu prlagodi novemu položaju in morala bo kreniti po poti, ki bo namesto prejšnjega nasprotja omogočila koristno sodelovanje z Nemčijo. Z zadovoljstvom beležijo nemški listi tudi preokret, ki ga je zadnje dni opažati v češkoslovaškem tisku, ki se docela odkrito zavzema za popolno preorientacijo češkoslovaške zunanje politike. Med drugimi citirajo praške »Narodne LIstv«, ki poudarjajo, da mora biti odslej zunanja politika ČSR vseskozi realna. Prvi odmevi v čeških listifc PRAGA, 15. okt. AA. Ha vas: Potovanje zunanjega ministra Chvaikovskega v Berlin in Berchtesgaden je predmet izredne pozornosti češkoslovaških listov. »Poledni list« piše med drugim: V tem prvem uradnem obisku Češkoslovaškega zunanjega ministra Nemčiji je najbolj viden preokret češkoslovaške zunanje politike. Nemčija je že sedaj gospodar srednje in jugovzhodne Evrope. Naše narodno življenje se mora prilagoditi neposrednemu sodelovanju * tretjim rajhom. Na drugi strani pa seveda ne smemo zanemariti naših nacionalnih interesov. Nam Je mnogo na tem, da ima- mo dobre odnosa je z Nemčijo, vendar pa imamo tudi pravico, da se tudi glede nas upošteva pravica samoodločbe. Nemški listi dajejo jasno razumeti, da za Nemčijo ni nikakega razloga, da bi odbila možnost obstanka nove drŽave, ako se češkoslovaška odloči za lojalno sodelovanje z Nemci in se osvobbdi francosko-sovjetskega bloka. Nekateri drugi listi, kakor n. pr. katoliški >Lidovy Listy« in socialistični organ »Pravo Lidu«, pa svare »pred nepremišljenim preokretom in prenagljenimi diplomatskimi preorientacijami.c Razid framasonskih lož PRAGA, 15. okt AA. DNB. Kakor piše »Prager Tagblatt«, so prostozidarske lože v ČSR sprejele sklep o svojem raziđu. Do tega sklepa je baje prišlo zaradi namere slovaške vlade, da na svojem področju prepove delovanje prostozidarskih lož. Ukrepi proti finančnim špekulacijam PRAGA, 15. okt. AA (CTK) Da bi se preprečilo špekuliranje, je Češkoslovaška vlada s posebnim odlokom omejila pravice lastnikov delnic ter drugih finančnih udeležencev v poslih s tem, da ne morejo več svobodno razpolagati s svojimi delnicami in podobnimi efekti. Razen tega morajo domača in tuja podjetja, katerih akcijski kapital znaša več ko pet milijonov kron, najaviti vse svoje efekte pri Narodni banki do 21. oktobra. Prodaja teh efektov in druge transakcije se morejo izvršiti samo na podlagi odobritve Narodne banke. Državna tajništva za narodne manjšine BRATISLAVA, 15. okt. e. Slovaška vlada je uvedla državno tajništvo, ki mu je poverjena zaščita nemških narodnih skupin na Slovaškem. Za državnega tajnika je imenovan vodja nemške stranke narodni poslanec Karmasin Uvedeno je bilo tudi drugo tajništvo za zaščito koristi madžarskih skupin. Dr. Karmasin je poselil slovaškega ministra prosvete dr. čermaka in mu predložil predloge za ureditev kulturne in šolske avtonomije Nemcev v Slovaški. Dr. Cermak je sprejel ta predlog kot podlago za pogajanja in obljubil, da bo storjeno vse, kar je največ mogoče, da se izpolnijo nemške zahteve. Nov diktat? Zle slutnje v Pragi — Odločitev že padla v prilog fRAGA, 16. okt. AA. (Reuiter). Oni del herchtesgadenskega komunikeja o sestanku Hitlerja in češkoslovaškega zunanjega ministra Chvaikovskega, ki se nanaša na razgovore v Komarnu, je bil sprejet v Pragi s hudimi slutnjami. Obstoji namreč bojazen, da bodo morali Slovaki pristati na ogromne žrtve, ker izgleda, da bodo Madžari dosegli maksimalno uresničenje svojih zahtev. Odhod bivšega ministrskega predsednika Imredvja v Nemčijo se spravlja tu v zvezo z zelo važnimi dogodki. Domneva se celo, da bo načelna odločitev o madžarski manjšini v ČSR sprejeta že v Berchtesgadnu. Delna mobilizacija na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 15. okt. br. Snoči je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da je madžarska vlada sklenila mobilizirati pet letnikov rezervistov. Ti ukrepi so bili izdani zaradi tega, ker so bila pogajanja s Češkoslovaško v Komarnu prekinjena. BUDIMPEŠTA, 15. okt. e. (MTI). Uradno sporočilo vlade pravi: Glede na prekinitev madžarsko—slovaških razgovorov, kakor tudi glede na grožnje s strani Češkoslovaške v poteku razgovorov in zaradi podvzetih vojaških mer na češkoslovaški strani, se je morala Madžarska vlada odloČiti za nove vojaške ukrepe. Vojnemu ministrstvu je dan nalog, ki bo danes javno razglašen, da mobilizira pet novih letnikov. Obvezniki letnikov 1908 do 1911 se morajo javiti svojim vojaškim poveljstvom začenši od ponedeljka. Poljaki razočarani VARŠAVA, 15. okt. e. V zvezi s prekinje-njem češkoslovaško-madžarskih pogajanj, javljajo poljski vladni listi, da je imela Madžarska na izbiro dve poti. Eno, da gre po neposredni poti, to je da poseže po orožju in da tako pride do svojih pravic, in drugo, na predloži svoje zahteve štirim velesilam. Madžarska se je odločila za drugo pot, po kateri ji pa ni zagotovljen poln uspeh. Slabi izgledi za uveljavljenje madžarskih zahtev v tisti obliki, kakor so to zahtevali poljski vladni krogi, so tu izzvali precejšnje razočaranje. Po starih madžarskih metodah Po neuspehu v Komarnu skušajo sedaj Madžari s terorjem doseči svoje cilje U2HOROD, 15. okt br. Takoj po prekinitvi pogajanj v Komarnu so zaceli Madžari izvajati ob meji napram Slovaški in Podkarpatski Rusiji velikopotezno teroristično akcijo. Večji oddelki madžarskih teroristov so vdrli preko meje ter napadli razne obmejne postojanke. Na več krajih je prišlo do krvavih spopadov s orofal-Štvom in vojaštvom. V bližini Salanca so včeraj ujeli 350 madžarskih teroristov. Oblasti so izdale najstrožje ukrepe, da zavarujejo red in mir. Kaj poročajo Madžari BUDIMPEŠTA, 15. okt. br. Madžarski listi prinašajo senzacionalna poročila o dogodkih v Podkarpatski Rusiji in ob slovaški meji. Pri tem skušajo akcijo madžarskih teroristov naslikati kot izraz upora in nezadovoljstva Slovakov in Rusinov proti Čehom Med drugim poročajo, da je prišlo do pravcatih borb med uporniki in vojaštvom zlasti v okolici Munkačeva, Užho-roda in Berhova. V teh borbah je bilo po trditvah madžarskih listov ubitih nad 100 ljudi. Uporniki so na več krajih razdejali tudi železniško progo.; BUDIMPEŠTA, 15. okt. br. Češkoslovaški vojni ataše je danes obiskal madžarskega vojnega ministra in protestiral zaradi obmejnih napadov, ki jih izzivajo Madžari. Taki napadi so UR zlasti 11. in 12. t. m., obrakrat ponoči. Po Čeških informacijah vrše obmejne napade regularni madžarski vojaki, dasi morda brez posebnega ukaza. Protiiidovski izgredi na Dunaju TfriPgaH rinapogOi rabina pa tanega sovraštva ljudskih množic in tako rekoč delo ulice. DUNAJ, 15. okt. AA. DNB: Službeni list nemške vlade je objavil peto uredbo o Židih, s katero se odreja, da v bodoče Zid je ne morejo več izvrševati advokatskega poklica. Oni, ki trenutno ta poklic še izvršujejo kar velja zlasti za avstrijske židovske advokate, morajo opustiti izvrševanje svojega poklica do konca t L Začasno so izvzeti od te prepovedi samo bivši bojevniki ter oni židovski advokati, katerih družine žive najmanj 50 let v Avstriji. Končno odločitev o njih bo DUNAJ, 15. okt. AA. Reuter: Pri njh demonstraeijsh v židovski četrti »ta je izgubil življenje neki židovski bin, med tem ko je bilo več 21-lov mn. Demonstranti so bfl večinoma niči okott 18 let, ki so korakali po razbijajoč okna na židovskih hišah in tepajoč vse 2ide, ki so jih srečali. V gogi, U se nahaja v Floatgaaae, so stran«! med božjo službo -^r""*" razbili vse šipe na sns poslopja. Gasilci so takoj biU na lokalizirali požar. Na odklanjajo trditve, da M bOa da jem predsednik Jugoslovanske nacionalne stranke. Pod njegovim predsedstvom je včeraj zasedal v Beogradu ožji glavni odbor stranke, ki je razpravljal o položaju v zvezi z volitvami. O sklepih je bil izdan naslednji komunike: >Ožji glavni odbor JNS je imel 14. t. m. sejo pod vodstvom predsednika stranke Petra živkovića. Predmet seje so bile priprave za volitve. Ožji glavni odbor je razpravljal o predlogu vodstva združene opozicije za skupni nastop pri volitvah. Po vsestranski razpravi je bilo soglasno v načelu odobreno, da Jugoslovenska nacionalna stranka sprejme ponujeno sodelovanje. Vodstvo stranke je bilo pooblaščeno, da na osnovi izmenjanih misli prične pogajanja in jih čim prej završi. Za primer, da bi stranka samostojno sodelovala pri volitvah, je ožji glavni odbor soglasno zaključil, da bo nosilec državne kandidatske liste stranke predsednik Peter Zivkovič. Na seji so bili sprejeti tudi potrebni sklepi, da se tehnične priprave za volitve prično Čim prej in čim uspešnejše dovrše.« Na seji je bil izvoljen poseben odbor, tako zvano razširjeno predsedstvo, ki bo predstavljal politični volilni odbor stranke. V odboru so predsednik stranke Peter Živkovič, oba podpredsednika Jovo Banja-nTn in dr. Juraj Demetrović, glavni tajnik dr. Albert Kramer, dr. Svetislav Popovič, Bogoljub Jevtič, dr. Kost a Kumanudi, dr. Grga Andjelinović, dr. Ljuba Tomašić in Hija Mihajlovič. To razširjeno predsedstvo bo vodilo vse posle, ki bodo v zvezi z volitvami, pogajalo se bo z vodstvom združene opozicije, opravilo vse tehnične volilne posle, kakor sestavo kandidatnih list in uredilo še vse ostale zadeve v zvezd z decembrskimi volitvami. Velik vohunski proces v New Yorku NEWYORK, 15. okt. AA. Včeraj se je pričel pred zveznim sodiščem v New Yor-ku največji vohunski proces v zgodovini. Sodišču predseduje sodnik John Knox. Med obtoženci so Johanna Hofmann, frizerka na nemški ladji »Europa«, Gustav Rumri, bivši narednik ameriške vojske, dezerter Erik GLaser ter Oto Herman, uradnik v tvornici letal Severski, Razen teh je obtoženih še 14 oseb, ki pa so sedaj v inozemstvu. Afriške kolonije in Nemčija LONDON, 15. okt. o. V J o hannesbur gu je vojni minister Južno^afriake unije general Pirow danes izrjarcrfl novinarjem glede na nemške kolonialne zahteve, da ima Nemčija morda v resnici kakšne pravice v Afriki, nikakor pa ne v Jugozapadni Afriki ali pa v Tanganiki. Teh krajev Ve-lika Britanija nikoli ne bo odstopila in jih bo branila če bo treba, tudi z orožjem. Obsodba Marefcove DUNAJ, 15. okt. e. Včeraj je vrhovno sodišče na Dunaju razpravfjaao o pritožbi zloglasne morilke Marte Marefcove, ki je bila obsojena na smrt Vrhovno sodOKe >* potrdilo sodbo porote in odbilo pritožbo Sodba je tako postala pravomoćna. Senat je nato še v tajni seji razpravljal glada odločitve, aH naj Marekovo predlaga ▼ pomilostitev ali ne. ( PRISTOPAJTE K JC LMGtl Sorzfta poročita. CTJRTH, 15. riz 11.60, London Bruselj 7448, 240.90, »8LOVSN&KI NAROD«, sobota, «. AS so revodi Škodovali produkciji tepostovnUi po Tajni Izdani fi knjig Ljubljana, r5. oktobra. Pred leti smo javno in zasebno vroče debatirali o prevodni knJUtevnosti. že v prvem desetletju po prevrat« se je začela konjunkturna doba za prevodno književnost, dosegla pa je vrhunec v drugem desetletju obenem a organizacijo številnih založb, ki so skrbele in še danes skrbijo predvsem za prevode iz tujih književnosti. Sistem knjižnih družb ae je pri nas razširil in povečal proizvodnjo knjige, je zapisal publicist B. Borko, in odprl prevodni literaturi pravo konjunkturno obdobje, Id mu celo velika gospodarska kriza ni mogla povsem do živega. Knjiga je postala laže dostopna in skrb naših založb za vzorno opremo je pripomogla, da se je razširil kult lepe knjige. Posebni psihološki in kulturni razlogi pa so pospeševali povpraševanje po prevodih iz svetovne literature. V splošnem lahko priznamo, da je slovenska prevodna književnost na lepi višini, če izvzamemo nekatere izrastke, ki so posledica konjunkturnega stanja, prevladuje načelo izbora po kakovostnih merilih. Na razstavi >Slovenska knjiga 1918— 1938« je s Črte že m ponazorjena tudi produkcija prevodne književnosti. Crtež kaže, da je bil naš strah pred prevodno literaturo neupravičen in da smo se po nepotrebnem razburjali vpričo rastočega števila prevodov iz tujih književnosti v škodo, kakor smo trdili, domače književne produkcije, L. 1919. so naše založbe izdale 20 prevodov, nakar je v naslednjih letih število prevodov naraščalo na 27, 35, 46 in 1.1923 na 55 prevodov. L. 1924 je padlo na 45, a se je v sledečem letu zopet dvignilo na 54 ter 1.1926 ponovno padlo na 40 ter naslednje leto celo na 29 prevodov. Od 1.1928 do 1.1931 se je prevodna literatura zopet dvignila na 30, 48, 57 in 81 prevodov. Leta 1931. je dosegla naša povojna prevodna književnost vrhunec z 81 prevodi, po tem letu kaže crtež prevodne književnosti ten- k padanju, in sicer znala Število prevodov do 1.1937: 53, 55. «1, 46, 39 in 43 prevodov. AH je prevodna, literatura škodovala domači književni produkciji? Primerjajmo nase povojno leposlovje s prevodno književnostjo, kajti prevodi so bili povečini leposlovje tujih literatur. število leposlovnih domačih knjig- je rasti o od 1.1919 do 1.1923. V teh letih kaže črtež prevodne literature tudi rastočo tendenco. V letih 1919 do 1923 amo izdali 55, 63, 63, 74 in 119 leposlovnih knjig. V prvem deseletju smo dobili največ leposlovnih domačih knjig i-1923, m sicer 119. V tem letu sistem založb, ki so zalagale naš knjižni trg s prevodi, še ni bil dobro organiziran. Pač pa se je po tem letu ta sistem začel uveljavljati in število prevodov kaže, da se je čedalje bolj uveljavljal v naslednjih letih. Izdajanje domačega leposlovja je res začelo padati medtem ko je izdajanje prevodne literature rastlo, a številčna razlika ni tako velika, da bi mogli govoriti o razmahu prevodne literature v škodo domaČe produkcije. V letih od 1924 do 1930 smo dobili 77, 83, 86. 76, 74, 94 in 100 domačih leposlovnih knjig. V teh letih smo pa dobili 45, 54. 40. 29. 30. 48 in 57 prevodov. Domače leposlovje je doseglo vrhunec v prvem desetletju 1.1923, prevodna književnost pa Šele 1. 1930. V drugem desetletju je prevodna produkcija dosegla vrhunec takoj prvo leto, to je 1.1931.. produkcija domačega leposlovja pa 1.1934 s 142 leposlovnimi izdanji. Razveseljivo je, da kaže črtež domačega leposlovja tudi v letih krize rastočo tendenco. Baš v letih krize domača leposlovna produkcija ni padla. V letih od 1931 do 1932 smo izdali 116, 113. 114, 115, 101 in 112 domačih leposlovnih del. številke kažejo, da ae predvojna literatura ni razvijala pri nas po vojni v bistveno škodo domače knjižne produkcije. Christi Solari v »Napoju ljubezni« Odlična operna predstava z dvema pevcema mojstroma Ljubljana, 15. oktobra Kakor Verdi doživlja že devetdeset let mrtvi Gaetano Don i zet ti zmagovito vstajenje; kakor Verdijeva dela prihajajo tudi Donizettijeva po dolgi dobi pozabljenja zopet na svetovne operne odre v novem blesku in s prvotno močno učinkovitostjo: Z njima pa vlada na repertoarjih njun vzgled nik Rossini. Tako so nekdanji živi trije tovariši dandanes zopet enako priljubljeni, saj melodičnost je nepremagljiva. Vse opere in vse publike po svetu so v bistvu iste težnje — po melodiji. Donizetti se je tudi pri nas močno zasidral z »Lucijo Laraermursko« in z »Lindo Samunisko« in snoči smo zopet resnično globoko uživali njegov »Napoj ljubezni*. Kakor lani v Beogradu je letos zmagal tudi v Ljubljani V izvrstni predstavi, ki jo je skrbno in do vseh potankosti temeljito naštudiral, izrežiral in živahno dirigiral ravnatelj M. Polič ter prav lepo opremil z novimi dekoracijami scenograf ar h. Franz, je nastopil kot gost slavni italijanski umetnik Chr. Solari. Ko smo ga v pretekli sezoni spoznali v partiji grofa Aimavive Rossinijevega večno krasnega »Brivca«, smo zapisali, da si močno želimo slišati tega izredno simpatičnega, izrazito lirskega tenorja čudovite tehnične pevske umetnosti, sladkega glasu in odličnega prirojenega igralskega talenta še in še. želja se nam je izpolnila. Gospod Solari je postal stalni gost naše opere kakor je že nekaj sezon v Zagrebu, kjer je priljubljen kakor malokateri umetnik svetovnega ugleda. Zdaj nam poje in doživlja na odru ubogega kmečkega fanta Ne morina, ki se bori za ljubezen in roko mlade, prešerne bogate posestnice, mlade in lepe Adine. Sam pravi, da je «Adina« izobražena, načitana in polna znanja,« on pa »revež omejene omike«. Brezupna je njegova ljubezen, čisto zavržena pa še posebno, ko se nenadoma pojavi v vasi s svojo četo seržant Belcore, dornišljav, povsod zmagovit ženskar. Možakar zna osvajati ženske in tudi Adina je že skoro omahljiva spričo njegove tople galantnosti. Tedaj se zateče naivni Ne morino za pomoč k potujočemu mazaču, zdravniku sleparju, ki prodaja vse mogoče kapljice proti vsem mogočim boleznim in tegobam. Morda ima ta Dulcamara tudi kapljice za ljubezen? si mish" Nemorino, ki je pravkar slišal A dino povest o ljubezenskem napoju Tristana in Izolde. Mazač ga seveda oslepari in mu proda steklenico močnega vina. Fant se upijani, postaone objesten in se zaveda, da pridobiš žensko, če jo preziraš in napraviš ljubosumno. Tudi Adina se nagne v simpatiji k njemu in ga hoče izzvati k novemu izrazu zaljubljenosti; celo veselo svatbo priredi, a notarskega akta za zaroko noče podpisati s seržantom. Nemorino pa še huje obupuje, ko sliši o pojedini in notarju: še eno steklenico napoja za zbuditev ljubezni bi rad kupil. A brez denarja je, zato se proda seržantu za dvajset škudov: vojak bo, a vendarle Adinin mož. Takrat zvedo vaška dekleta, da je umrl bogati Nemorinov stric in ostavi] vse revnemu fantu. Vse tišče za Ne-morinom, ki Še ničesar ne ve o stričevi smrti. Seveda prišli Nemorino, da je ponujanje deklet učinek Čarobnega napoja. Adina zve od mazača, kako se žrtvuje Nemorino za njeno ljubezen in da se je celo prodal v vojake, samo da M jo pridobil. Ginjena mu prizna, da je vedno mislila le nanj, in srečna si padeta v objem. Tedaj pa tudi zvesta, da sta bogata oba; seržant moško resignira, saj na svetu je dovolj lepih deklet, in odrine s svojbni tovariši, d očim pojdeta Nemorino in Adina k poroki. Naivna vaSka zgodba ima štiri krepko označene osebe: koketno, a srčno dobro in čisto Adtao, zvestega poštenjaka močne volje Nemorma. veseljaka m domišljavega ženskarja Belcora ter originalnega mazača, bamornega sleparja Dulcamaro. Našle so vse štiri prav dobre Interprete. Ivanka Ribičeva je svojo nalogo zmagovala simpatično, eoMdno *n vw*rtPozl dostojno in Jan- početnim težkočam z učinkovitim, domače zabarvanim humorjem. Lehkotni, igrivi stil opere sta oba zadela docela zadovoljivo, dasi se jima je nudila izredna, prav nič lahka naloga. Sijajna pa sta bila Nemorino m Dulcamara. Gospod Solari poje s tolikšno lahkoto, očarljivo naravnostjo, sladko lepoto, vzorno vokalizacijo in pa igra s toliko eleganco v svoji narurnosti vseh kretenj, mimiki in vsem nastopanju, da smo ga bili veseli ter mu bili hvaležni kakor za Alma-vivo. Vzgledna kreacija v vsakem pogledu. Duet z Ehilcamaro in pa romanca v zadnjem dejanju pa so mu bili viški. B e t e 11 o ima zopet veliko, krasno partijo, ki jo igra in poje z vsem bogatim znanjem ter z vso svojo umetnostjo zmagovito. Znamenita, humorja bogata arija buffa v 2. sliki 1. dejanja zahteva od pevca ogromno v pevskem, dihalnem in vokalizaonem pogledu. Betetto ji je bil kos s popolnim mojstrstvom. Opera ima celo vrsto biserov, melodičnih delikates; pa krasen je mogočni finale 1. dejanja, pikanten duet Adine in Dulcamara, jasna, prijetno prozorna uvertura, bogata duhovitih domislekov, prelepi so zbori in sočen, blesteč orkestralni part. Dobili smo operno predstavo, ki zadovoljuje v vsakem pogledu, s Solari je vo kreacijo pa ustvarja poslušalcem prav posebno uživanje. Donizetti je hodil po potih Rossi-nija in vedno iznova moramo misliti na trojko: Rossini, Donizetti in Verdi, ko poslušamo ta divni »Napoj ljubezni« Tako se tudi vedno iznova sliši iz besedila sladkih arij. Zato ne vem, čemu so ji dali naposled vendarle smešno cmofcavza-raiki, nekam banalno operetni naslov »Kapljice za ljubezen«. Publika je sprejela novost z navdušenjem; solisti so bili obdarjeni z mnogo cvetja in klicani vedno iznova na rampo, vsem na čelu pa naš trikrat dobrodošli gost, resnični umetnik petja, g. Christi Solari. Fr. G. Iz Gornje Radgone — Odlikovanje. Za vestno službovanje je bila odlikovana gdčna Lojzka Kriše, poštna uradnica pri pošti Gornja Radgona. Odlikovanki, ki je radi svoje korektnosti in vestnosti v službi ter svoje ustre-žl j i vos ti in naklonjenosti napram občinstvu brez razlike, to priznanje v polni meri zaslužila, iskreno čestitamo. — Otvoritev I. razreda meščanske sole V sredo, 12. t jn. je bil otvorjen I. razred meščanske šole v Gornji Radgoni, v katerega je vpisanih 64 otrok — dečkov in deklic. Začasna učilnica je v ljudski šoli, dokler ne bodo kot začasni lokali preurejeni prostori v prednjem traktu banovinskega gradu. Kakor doznavamo, je Konrad Spranger končno pristal na to, da odproda kot najprimernejše stavbišce tukajšnji občini del svojega zemljišča v bližini Zotterjeve trgovine, kjer začno prihodnje leto graditi novo moderno poslopje za meščansko Šolo. Do dograditve tega poslopja pa sta urejena dva razreda v ba-novinskem gradu na grajskem griču. — Jed iz enega lonca v nemški Radgoni. V nedeljo 9. t m. je bila v sosednji nemški Radgoni kakor seveda po vsej Nemčiji, prirejena tako zvana »jed iz enega lonca« v prid fondu za zimsko pomoč 1938-39 Marsikateremu razvajenemu Radgončanu ta jed seveda ni ugajala in zato ni obedoval doma, temveč je odšel na našo stran in si tu privoščil, kar mu je srce poželelo. Motil pa se je vsakdo, kdor je mislil, da si bo tako pristedil prispevek v fond za zimsko pomoč, ker je obmejna straža na nemški strani od vsakega Nemca, ki je v opoldanskih urah odšel na našo stran, pobrala pristojbino v znesku 2 do 30 pfenigov (t j. okrog 5 din v naši valuti). V Nemčiji se človek socialnim dolžnostim ne more odtegniti tako, kakor drugod.po — Hugo Zotter na sadnji poti. V sredo je bil položen k večnemu počitku na gornj eradgonskem pokopališču ugledni trgovec in posestnik Hugo Zotter, Id je umrl v starosti 60 let Bil je iz GradiŠČan-skega, od koder se je preselil L 1911. Kot dober trgovec in prava dobričina si ja znal pridobiti mnogo prijateljev. Dolga leta je bil dan častnega razsodišča Gremija trgovcev sa srez Ljutomer. Po svojem značaju miren ni silil nilidar v ospredje, pač pa je ljubil petje ter se je kot tenorist udejstvoval v vseh pevskih društvih in bil zlasti dolga leta član po svetovni vojni v sosednjem mestu Radgoni ustanovljenega pevskega društva »Zora« ter je nastopal kot solist na raznih koncertih. Bil je vsa leta podporni član raznih drugih društev, za katere je imel vedno odprte roke, zlasti pa je bil dobrotnik siromakom, ki so imeli pri njem vedno odprta vrata. Blag mu spomin! Hitro zasačeni tat Mirna peč, 15. oktobra Včeraj ni bilo pri Spendalu, gostilničarju v Biški vasi pri Mirni peči. razen enega otroka, nikogar doma. Ob deset h dopoldne pa je prišel k njim 25 let star fant. Ni pa zavil v gostilniško sobo, temveč v novo zgrajeno hišo, kjer stanuje stara gospa špendalova. V njeni sobi je takoj zagledal skrinjo. Jo odprl in začel premetavati perilo. Kmalu je našel tri zlate prstane in jih vzel. Tedaj pa ga je domači otrok opazil in brž tekel ven, da bi poklical na pomoč, ker sam ni upal zakričat) *»anj. K sreči sta prišla ravno takrat doi..ov gospodar Janez in njegov brat Leopold. Ko ju je tat opazil, jo je hitro popihal. Srečo sta imela, da sta ga prepodra o pravem času, kajti tat bi b'*l premetal samo še nekaj perila in dosegel bi bil svoj cilj — denar, Bežal je proti vasi Jelše, gospodar pa za njim. Leopold pa je hitro šel k orožnikom, da jim je povedal, da je tat zbežal proti Trebnjemu. Orožnik je takoj telefoniral orožniški postaji v Trebnjem, da naj gredo po državir cesti proti Mirni peči, kjer bodo ujeli tatu Ko je Polde tukaj opravD, se je hitro oipelja! s kolesom, kajti Janez je bil ujel tatu. toda ustrahovati ga ni mogel. Ko pa je prišel Leopold, sta mu vzela pas, ga zvezala in odgnala k orožnikom. Ko pa so bili že v Biški vasi. se jima je tat ;zmuznil in ušel. Zasledovala ga nista več. Tat je bežal po cesti proti Trebnjemu. Fant pa se je zmotil, če je mislil, da bo ušel iz zagate, kajti srečala sta ga trebanjska orožnika, ki sta ga prijela in pripeljala v Mirno peč, kjer je bil zaslišan potem sta ga pa odgnala v Trebnje. Tat ni hotel povedati niti svojega imena. Tragična smrt očeta 7 otrok Maribor, 15. okt. Tovorni avtomobil, last Mušica iz Pesnice pri Mariboru, je vozil gramoz od kamnoloma pri Poljčanah za sreski cestni odbor. V Peklu pri Poljčanah se je v tem hipu pripeljal do ceste pri konzumu, ki se nahaja 5 m od banovinske ceste, vpokojeni detektiv Ivan Knez. Tovorni avtomobil je vozil po desni strani. Knez se je hotel ogniti avtomobilu, nesreča je pa hotela, da je za vozil s kolesom naravnost pod zadnja kolesa avtomobila, ki so mu odtrgala glavo, da je bil takoj mrtev. Pokojni Knez zapušča poleg težko prizadete žene še 7 nepreskrbljenih otrok, s katerimi sočustvujejo vsi ljudje. Bil je vrl mož in vzoren oče družini, ki bo težko pogrešala svojega pridnega rednika. Izpred obrtnega sodišča NAJBOLJŠE JE, ČE KAR GRESTE. Tone je bil krojaški pomočnik. Njegov mojster je bil zelo natančen, včasih celo preveč siten in je kar preveč nergal. Nekega dne mojster ni bil zadovoljen s po-močnikovim delom in mu je ves razburjen rekel: »Najboljše storite, če pustite delo in takoj greste.« Tone je zahteval takoj delavsko knjižico, nakar mu je mojster odvrnil. »Zaradi takih malenkostnih besedi že lahko dalje delate.« Pomočnik pa ni hotel še nadalje ostati v službi, ker se je smatral za odpuščenega, vzel knjižico in odšel — na sodišče, kjer je vložil tožbo za odškodnino za 14dnevno odpovedno dobo. Tone je tožbo gladko izgubil. Razlogi: Gori navedenih besedi, katere je mojster izgovoril v razburjenosti in katere je poleg tega tudi takoj preklical, se ne more smatrati kot brezpogojni odpust; s temi besedami je mojster hotel izraziti le svojo željo, da bi mu bilo najljubše, če bi pomočnik takoj zapustil delo. Ce je pomočnik ta predlog sprejel, se smatra, da se je službeno razmerje sporazumno razdrlo in za to ne gre pomočniku nikaka odškodnina. Da mojster ni imel namena Toneta odpustiti, sledi tudi iz njegovih poznejših besedi, da bi Tone zaradi takih malenkostnih besedi še lahko dalje delaL Iz Ljutomera — Smrt uglednega trgovca. V nedeljo je umrl zadet od kapi v svojem lovišču znani ljutomerski trgovec, veleposestnik in industrijalec g. Alojz Krainz. Pokojni je prevzel trgovino v Ljutomeru po svojem stricu Zemljicu, ter isto vodil zelo urejeno do svoje smrti. Z veliko marljivostjo je razširil svoje imetje v zelo lepo in dobro urejeno veleposestvo. Bil je tudi lastnik umetnega mlina in opekarne. Poleg trgovine z mešanim blagom je trgoval tudi z vinom. Bil je znan daleč naokrog kot dober in strog gospodar, ki je imel velik krog znancev in prijateljev. Njegovo lovišče je bilo vedno za zgled vsem drugim. Na lovih, ki jih je prirejal, je vladala velika gostoljubnost. Na zadnji poti ga je spremilo zlasti mnogo lovcev. Bodi mu ohranjen blag spomin; žalujočim naše iskreno sožalje. — S kolesom v zid. Mnogi kolesarji uživajo, ko dirjajo s Kamenščaka proti Ljutomeru. Saj res, kolo teče ves čas kar samo, ker pada cesta zelo strmo proti Ljutomeru. Zelo nerodno pa postane nespretnemu kolesarju pri cerkvenem trgu, ko se mora v močnem diru ogibati po ulici mimo Panonije. Se težje pa je tistemu kolesarju, ki hoče s Kamenščaka zaviti mimo Seršenove trgovine, kjer je treba pokazati še večjo snretnost, ker je tam hud ovinek. Ta ovinek je zbegal tudi ioletno Irmo Baragi iz Bakovcev pri Soboti, ki ae je v dr. Stanjkovo fasso ter rano na glavi obležala prod vn Z glavo je namreč udarila v add bila kmalu vsa krvava. Ceznekaj sama odšla k zdravniku. Prednje ji je strio. — Ssnrt wšmm pa* *< Posestnik Is Pristave poseduje veliko «-rn o vozno lokomobilo z ml a tirnico, s katero mlati po vaseh. Sedaj mlati Kotalk na Moti. Ko SO jo pred dnevi selili od enega posestnika k drugemu, so HI učenci baš iz šole, pa se jih je nekaj obesilo na lokomobilo in mlatilnico. Kurjač je deco odganjal, nato pa ustavil lokomobilo. V tem času je ravno skočil učenec Edvard žn-ravelj z ojesa mlatilnice. Po nesreči je deček padel, v tem času pa se je loko-mobila zaradi nekoliko viseče ceste pomaknila nazaj, da je prišel deček pod kolo. Ogromno kolo je nesrečnemu dečku zdrobilo medenico in hrbtenico, da je čez pol ure izdihnil. Iz Novega mesta — Smrtnonevarne poškodbe je dobil 24-letni Mura Janez iz Dolža, občina Smihel-Stopiče. Ko se je vračal v nedeljo is Stopit domov, ga je napadel na cesti neki štular. Napadalec je prizadejal Murnu smrtnonevarne poškodbe z nožem. Ranil ga je na hrbtu, plečih in glavi. Sunki so bili tako močni, da so ranjena tudi pljuča. Ranjenega Murna so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov. V gostilniškem prepiru na Čatežu pa jo je pošteno lzkupil 261etni Pevec Ludvik, doma s Trebanjskega vrha. Ranjen je bil z nožem v glavo in rebra. Tudi on se je moral zateči po zdravniško pomoč v bolnico. Z Jesenic — Slovesen prevoz kosti ruskih jetnikov na jeseniško pokopališče: V nedeljo, 23. t. m. bodo slovesno preneseni zemski ostanki deset"h ruskih vojnih ujetnikov, ki so umrli med svetovno vojno v ujetniškem taboršču na Hrušici. na jeseniško pokopališče kjer jih bodo položili v kapelico sezidano v spomin vojnim žrtvam. Ruski ujetniki, ki so se borili in žrtvovali tudi sa naše osvobojenje, so bili pokopani pred 20 leti na lepem, a smotnem kraju nad vasjo Hrušico. Tam je bilo pokopanih največ italijanskih vojnih ujetnikov, katerih kosti so bile že pred leti prenesene na italijansko vojno pokopališče v Ljubljani. Molitve za ruske vojne žrtve bo opravil pravoslavni protojerej, prenosa in blagoslovitve posmrtnih ostankov pa se bodo udeležili tudi številni zastopniki Ruske Matice iz Ljubljane. Jeseniško javnost prosimo, da se udeleži žalne svečanosti naših slovanskih bratov. — Stari gasilski dom So podrli. Stari gasilski dom, ki je bil zgrajen pred 50 leti, je sedanji lastnik g. Stegnar Filip dal do tal podreti. S tem je izginila stara lesena stavba, ki je močno kazala zunanjost našega mesta. Potrebno bi b;lo, da bi 8 tega kraja izginila tista stara srednjeveška pralnica, ki je primerna za kako gorsko vasico, ne pa za naše naglo razvijajoče se mesto. Nase Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota, 15. oktobra: žene na Niskavuori-ju. Red A Nedelja. 16. oktobra: Potopljeni svet. Izven Ponedeljek, 17. oktobra: zaprto Torek, 18. oktobra: zaprto Sreda, 19. oktobra: Potopljeni svet. Red B ★ Poleg zelo zabavnih dialogov in situacij vsebuje nova Benedettijeva komedija »80 sekund ljubezni«, katere premiera bo v četrtek 20. t. m. v režiji prof. Šesta, tudi nekaj ostrih stre lic na dvoličnost meščanske morale, kadar gre za denarno vprašanje. Veliko vlogo igra majhna avtomobilska nesreča, dozdevna ženina nezvestoba, odkupnina 150 tisoč lir in poljub, ki naj bi trajal 30 sekund. Dejanje se godi v stanovanju in ordinaciji nekega zobozdravnika v Rimu. V glavnih vlogah: Danilova, Kralj, Jerman, Cesar, Nablocka. OPERA Začetek ob 20. url Sobota. 15. oktobra: Trubadur. Gostovanje g-e. L. Karene. Izven. Znižane cene od 30 d;n navzdol. Nedelja, 16. oktobra: Kapljice za ljubezen. Gostovanje tenoristi Christv Solarija. Izven. Ponedeljek, 17. oktobra: zaprto Torek, 18. oktobra: Gejša. Red A Sreda, 19. oktobra: Boris Godunov. Red Sreda ★ Slavni italijanski tenor Christv Solari bo pel tudi jutri glavno tenorsko partijo v Donizettijevj operi »Kapljice za ljubezen« (L'elisir d'amore). Ostala zasedba kakor na premieri. Delo je izredno melodiozno, vsebina zabavna in spada to delo kot komična opera med najboljša dela te vrste. D-rigent in režiser: ravnatelj Polič. Predstava bo v nedeljo zvečer izven abonmaja. Iz Trbovelj — Letalski napad na Trbovlje bo jutri. Tokrat bo sicer samo vaja o letalskem napadu in pasivni obrambi prebivalstva, vendar pa je to tudi vaja prebivalstva, kako naj se ravna v primeru resničnega zračnega napada na našo dolino in je v življenjskem interesu vsakega posameznika, da se ravna po navodilih in odredbah, ki so bile s strani oblasti izdane za obrambo pred zračnimi napadi. Tukajšnja občina je v zvezi s to važno vajo izdala naslednje odredbe in navodila: Pri-četek vaje bo objavljen s tuljenjem industrijskih siren in zvonjenje zvonov vseh cerkva v Trbovljah in na Sv. Planini- Ta znak bo trajal 4 minute v presledkih po 1 minuto, čim bo objavljena s temi znaki vzbuna, se ima ustaviti ves promet po vseh cestah in ostalih komunikacijah, Prestanek nevarnosti bo objavljen z zvonjenjem velikega zvona cerkve na Sv. Planini, kateremu sledi zvonjenje velikega zvona v vseh tukajšnjih cerkvah in tuljenje siren. Ta znak bo trajal neprekinjeno 2 minuti. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega ravnanja dobro zapomniti. — Prebivalstvo, ki ga preseneti vzbuna v vozilih ali drugje, se mora takoj skriti v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Avtomobili in druga prevozna sredstva pa se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske. le tam raz— vozičke in T s*tjhiižje dvori-da na booV> ovirali vhoda e. Nihče pa ne sme na cesti opazovati kretanje aeropla-noa. BSdor bi se ne ravne* odnosno upošteval prednje odredba, bo strogo kazno- — Trsne eane. Na trgu je nastopila sezona zelja In kostanja. Včeraj so prodajen češplje po 6 din kg, hruške istota- ko po 6 din, grozdje po 6 do 8 din, paradižnike po 4 din, jabolka po 3 do 4 din, čebulo po 1 din, jabolka po 1 din merico, jajca po 8 do 9 za kovača, kostanj surov po 2 din liter, pečen pa po 4 din liter. Zelje je po 1 din srednje velika glava. Danes so prodajali na tukajšnjem kolodvoru jabolka po 1.50 din kg. Prodajal jih je neki posestnik iz Šoštanja in jih je en vagon kmalu prodal, četudi niso bila odbrana marveč otresena. — Danes so se cene masti in slanini zelo dvignile in sicer od 17 na 19 din, mast pa na 20 din Kg. _ (foeiegnica KOLEDAR DANES: Sobota, 15. oktobra katoličani: Terezija JUTRI: Nedelja, Id. oktobra katoličani: Hedvlga DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Dekle iz Trsta KINO SLOGA: Tajna sodba KINO UNION: Pomladna parada KINO MOSTE: Pred bitko in Igra ljubezni KINO ŠIŠKA: Čarobna igra SOKOLSKO DRUŠTVO LJUBLJANA II-občni zbor ob 19.30 na L drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTI SPORED ZDRUŽENJE GLEDALIŠKIH IGRALCEV občni zbor ob 10. v operi DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12 in Mr. Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta MESTNO DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo opravljal od sobote od osmih zvečer do ponedeljeka do osmih zjutraj dr. Mis Fran ta, Poljanska cesta 15. tel. št. 32-84. Protituberkulozno ligo imamo, Tudi higieno poznamo, vsaj po imenu, če že ne drugače. Od pošte tja gori do kavarne »Evrope« so posuti cesto v sredini s peskom. Po Tyrsexn cesti so položene tračnice, da vozi po njih tramvaj. Tračnice imajo zareze in ko so cesto posipali, menda nihče ni pazil na to, da hi ne nasuli peska tudi v te zareze. Pa tudi če hi ga ne bili nasuli, hi sam sproti lezel v nje izpod koles avtomobilov in drugih vozil. Tako je dobro poskrbljeno, da so te zareze vedno polne peska. Tramvajska kolesa pa ta pesek pridno tarejo in melje jo v prah. Ker pa to trarm>aju menda ni po volji, je treba zareze v tračnicah večkrat očistiti peska m prahu. Včeraj v opoldanskih urah, ko je bita vsa Tvrševa cesta polna ljudi, smo videli take* ^Čiščenje«. Delavec cestne železnice je navdušeno metal pred seboj v prah zdrobljeni pesek, da se je kadilo na vse strani, da je bila vsa Tvrševa cesta zavita v en sam oblak prahu. Ljudje so gledali to početje in se čudili, da je kaj takega mogoče v mestu, kjer se toliko govori o napredku, higieni in skrbi za zdravje. Da, higieno poznamo res samo po imenu, pa še to je menda nekaterim med nami tuje. Kaj pa to pomeni? V »Gorenjcu«, glasilu dekana Škerbca, čitamo apel, ki daje misliti: »Potrebno je le eno! Kaj je pokazal mladinski tabor, kaj vsi številni drugi tabori? Pokazali so našo zdravo in pravo skupnost. Skupnost gore podira, če se upremo v njel Ni ga sovraga, ki bi nas podrl, dekter bomo držali skupaj, dokler bomo drug drugega razumeti in razumeti skušali in razumeti — hoteli. Vsi smo Slovenci in vsi katoliki. Vsi imamo isti program, ista načela vodijo vse nasl Pa bi se zato prepirali? V naših vrstah je vsak dobrodošel, med stanovi ni pri nas razlike. Vsak je dobrodošel, da le priznava in živi po našem božjem m slovenskem programu, V našem društvu je vsak enak: obrtnik in delavec, trgovec in inteligent, duhovnik in kmet. Avtoriteto pa seveda moramo priznati. Brez duhovnikov bi bili pri nas ubogi kot je srbski jug. Zato jih spoštujmo kot božje namestnike in kot naše najbolj požrtvovalne delavce ,.« — Kaj neki se je zgodilo, da Škerbčevo glasilo s tako vnemo poziva na slogo in skupnost? Pa ni morda to v zvezi z onim zaupnim sestankom, ki se je končal v popolnem nesoglasju glede bodočega političnega nastopa in udejstvovanja?! Značilno Češki listi ugotovi ja jo, da je napovedovalka v dunajskem radiu, ki daje poročita v češkem jeziku, bivša učiteljica, ki je bila v češkoslovaški državni službi. Pred leti le vložita prošnjo, da bi ji šolska uprava podelila mesto Šolske opraviteljice v nekem večjem kraju* Prošnji niso mogli ugoditi, ker je bito za to mesto več starejših m bolje kvalificiranih prosilk, ona p« je imela šele 26 tet. To Jo je tako razjezilo, da se fe odpovedala službi in odšla v inozemstvo, kjer je stopila v stušbo tuje propagande, — »Delavska politika* poroča: V tovarni »Jugpčeškac r Kranju fe praktid-ral akademik Zink, po rojstvu Čeh. Ko so odhajali češkoslovaški vojni obvezniki iz Kranja, jim je občinstvo na železniški postaji priredilo prisrčno slovo. Ker se je manifestacije udeležil tudi Zink, ga je »Jugo-češka* takoj odpustila, — AH bo morda podjetje spremenilo svoje trne? Pol stoletla U deluje CMD, ditrMlmii te tMl f tttiet%n 9 m^S^unm*^ ^nU*UM ^S^m^e^Wšr ^US^UW m^eSS^a* ^^Ufr^UUr^W ^Sm^Um^^S^^a^am^^S^mmmjmm* ss. Pepe s Komne voha zimo Njegovi recepti za popolno uživanje bele opojnosti — Smoter dobre smučke telovadbe Ljubljana, 15. oktobra. Zima je skoraj pred durmi, je izjavil znani smuški učitelj Jože Cernič, ki bo prihodnjo sredo začel poučevati smuško telovadbo. Jože že voha sneg, nam pa kar ni prav, da ima privide o zimi pred durmi. Radi bi uživali Se nekaj tednov otožno jesensko nastrojenje ob padajočih oru-menelih listih, ki tako skrivnostno zaplešejo v milih jesenskih sapicah, preden omahnejo na vlažna tla in obleže v siju jesenskega toplega božajočega solnca. Jože ima pa dober nos, kar verjeti mu moramo, da prihaja njegova sezona, ko ne bo več Jože, temveč Pepe s Komne, strah in trepet vseh začetnikov na dilcah, ki morajo pod njegovim veščim neizprosnim vodstvom uriti telo in duha, če hočejo strokovnjaško uživati užitke bele opojnosti — Za smučanje se je treba temeljito pripraviti, je pripovedoval Pepe, med tem ko je vlekel svojo angleško pipico, brez katere si športnega dečka, kakršen je Pepe, ne moremo misliti. Hoja je posebno važna kot posebna vežba za smučarje. Zato ne zamudimo lepih nedelj, pohitimo v prirodo. Marsikaterega je minilo veselje za smučanje, ker je prišel z dilca-mi nepripravljen na teren. Videl in slišal sem mnogo smučarjev, ki so se kakor megle vlekli po ulicah in preklinjali vse, kar je bilo v zvezi z dilcami in snegom ter tudi smuškim učiteljem. Njihove mišice so bile preutrujene. Nepripravljen smučar se tako utrudi in seveda ne more uživati lepega zimskega sporta sredi krasot zimske pokrajine. Taki užitke imamo, če nam ni neprestano v zavesti, kako nas bole noge in roke. Kdor pa je utrjen prišel na smuči, prisluškoval šumenju svetlikajočega se pršiča, ko je samoten oral smučino skozi zasneženi gozd in užival v smuku preko zimske pokrajine, bo ostal zvest smučariji. Ce se hočemo pozimi z užitkom in uspešno smučati, je potrebno, da se temeljito telesno pripravimo za hojo in like, ki so svojstveni za smučarsko gibanje. Zato mora vsak začetnik smučar že zdaj pred prvim smuškim izletom ojačati svo- je mišice. Predvsem mora vežbati in ojačati slabotne kosti, zaspane členke, zrahljati trde hrbtne mišice, okrepiti srce in pljuča. Sele potem se bo lahko s pridom pri smučarski telovadbi naučil prave drže telesa za vsako priliko. Tudi smučar »vandrovec« mora svoje telo ob pravem času in temeljito pripraviti. Kdor si naveže smuči in nima telesa uvežbanega ter se napoti v zimsko prirodo, kaj kmalu začuti, da mu telo ni pokorno, utrudi se in je ob užitek. Smučar planinec mora obvladati tudi najtežje vzpone, hiter smuk, utrudljivo hojo na vsakem terenu in v vsakem snegu. Da vzdrži vse napore krepko in pogumno, potrebuje zdravo moč in okretnost svojih mišic. Smučar turist mora vzdržati najhujše napore, ki jih zahtevajo planine. Biti mora odličen smučar, svoje moči mora znati pametno uporabljati, kako naj sicer vzdrži vse neprijetnosti zime visoko v planinah. Snežne nevihte, lavine, megle, zahtevajo vso njegovo prisebnost in vztrajnost Smučar tekmovalec se mora še posebno temeljito pripraviti in smotrno vežbati svoje telo in zlasti mišice, kite in členke. Smuk in tek zahtevata ogromnega napora tekmovalčevega srca. pljuč in mišičevja, skoki in slalom pa tudi dobre živce. Pri teku najbolj trpe pljuča in noge. Tekmovalec se vežba predvsem v teku brez smuči, v dolgih mehkih korakih, ko drsi po telovadnici in pazi na delovanje ramen in rok. Da poveča zamahe rok. jih obteži z ročkami Na prostem je najboljši trening cross-countrv in pa tek vsmu-ških čevljih s smuškimi palicami, da se roke privadijo na pravilne zamahe. Posebne so vaje smuške telovadbe, s katerimi se vežba občutek in mo£ za drže telesa pri smuku in smisel za smotrno kretanje telesa. To pa ni zgolj vežbanje telesa. Smučar mora znati vsak trenutek brzino zmanjšati ali se ustaviti ali spremeniti smer. To pa zahteva dobre in močne živce Vežbati moramo posebno vztrajno in pozorno upogibanje kolena do najnižjega stava. Potiskanje kolena je posebno važno. Pozabiti ne smemo na vežbanje pluga, pluženje, prenašanje teže. kar je potrebno pri lokih, kristjaniji in tako dalje. Smuška telovadba je preizkušnja za odpornost in vzdržljivost telesa. Dolgočasne take vaje ne morejo biti, ker ima vež-banec zavest, da se smotrno pripravlja za smučarske užitke v prirodi. Prepričani smo, da bo v tečaju SPD za smučarsko telovadbo že od srede naprej obilo nadebudnega smučarskega naraščaja, mladega in starega, ki bo stisnil zobe in prebolel krst, ki je združen z mačkom v mišicah, pod spretnim vodstvom posrečenega dečka s pipico, ki se mu Pepe pravi. KINO SLOGA, tel. 27-30 SveOslav Petrovič. Olga cehova, Sabina Peters Napeto filmsko delo predstavlja vsa neso- np a « |kj a £ g* w\ w% \ glasja, ki morejo ogrožati družinsko srečo. JI J\ aj W A 9 V 13 D A. Danes ob 14.30. jutri v nedeljo ob 10.30 in v ponedeljek ob 14.30. Po izredno znižanih cenah od Din 2.50 dalje! SHtRLEV TEMPLE: Sirota, mala bogatillka Pol zastonj, pol pa za denar... Včeraj je bila razprodaja v kresiji, v bivSih prostorih Mayerjeve trgovine Ljubljana, 15. oktobra Takšna dražba se primeri v Ljubljani le ena v sto letih. Dražb je sicer pri nas vedno dovolj in nekateri konzumenti kupujejo le na njih. Vendar je med dražbami razlika, čeprav* nekateri kupci cenijo vse dražbe in razprodaje enako kot »redke« prilike cenenega nakupa. Imajo šesti ali sedmi čut, da vselej ob pravem času izvohajo, kje je kaj naprodaj. Primera o krokarjih bi bila prehuda, vendar je treba reči. da nekateri ljudje slutijo že nekaj dni prej, kje bo kaj poceni naprodaj, ne da bi bilo treba razglašati. Vabil na dražbe bi pri nas ne bilo treba. Človek je v zadregi, kam bi uvrstil včerajšnjo razprodajo v kresiji, v bivših trgovskih prostorih Maverjeve trgovne. Ne. niso prodajali ostankov blaga. Sploh ni bilo nobene oficielne razprodaje in še manj dražbe. Toda ljudi se je zbiralo tam za dve dražbi in kupovali so vse od kraja. Bilo pa je tudi vse naprodaj. Težko je reći. kaj je bilo zanimivejše, blago ali kupci. Začnimo pri kupcih! Zajamite, prosim, sapo! Med kupci smo lahko opazili, če nismo posvečali prevelike pozornosti blagu: gospodinje, vpokojence. kmetice, uradnike, trgovce, obrtnike, tehnike, nosače, ki bi radi raznašali blago, priložnostne delavce, ki so Čakali, da bi jim kdo naložil kakšno breme, pohajkovalce, ki se pri nas zabavajo pri vsaki priliki, gledališkega 'gralca. ki se zanima za taksne realistične komedije, novinarje, ki se gnetejo povsod, kjer jih ni treba, starinarje ki so strokovnjaki za takšne sejme, šivilje, ki so pričakovale kdo ve kakšne krpe med pestro šaro, bra-njevke. ki bi se rade založile s škatlami in prekupčevalce vseh vrst. No, zastopani so bili celo mešetarji. Ljudi je razprodaja privlačevala kakor med muhe. Zdaj bi pa bilo treba našteti nekoliko privlačno blago. To ni tako lahko, zlasti če človek ni bil udeležen neposredno pri kupčijah. Prodajali so predvsem razne kar-tonažne izdelke, mize, stole, staro pisarniško opremo, razne zastore, cunje, zaboje, kovčege, ogledala, slike, hišne telefonske aparate zelo zanimive konstrukcije za štu-d'j razvoja telefona, pručice. kakršne uporabljajo- v trgovnah čevljev, in skratka šaro. ki se je najlažje iznebiš, če jo prodajaš pol zastonj pol za denar. Hiteli so prazniti prostore in kdor je prej odnesel kupljen predmet, ceneje ga je plačal. Priznati je treba, da so bili kupci pristni poštenjaki, ker so vpraševali prodajalce po ceni slehernega kartončka. Precej šare so ljudje dob'li zastonj, kaj pa bodo z njo počeli, najbrž ne vedo sami. odkar so doma zopet izgubili vročico, ki se jih je polastila pri razprodaji. Psihoza kupčevanja na dražbah in pri razprodajah je posebno nalezljiva. Gospodinje, ki so se vračale s trga, že dovolj otovorjene, se niso mogle otresti skušnjave, da bi ne pogledale, kaj se dogaja v bivši trgovini. — Za božjo voljo, kaj pa je ? — To sem Se jaz kupila, prosim, kam pa nesete? — Pustite, stroj, moj je! — Ne navijajte telefona, sem ga že jaz kupil! Veste, za otroke bo dober. — Moj bog, ta miza je čisto črviva! In to prodajate! se je razburjala meščanka ki je bila odrinila kmetice od blaga. — Denar nazaj! — Će vzamete vse okvirje, drugače ne! — No, naj bo, 3 kovače! — Kaj za ta um valnika 150 din!? Dva kovača in takoj denar! — Ne pulite mi iz rok! Moj denar je prav tako dober! V ta vrvež so padali ljudje kakor muhe v močnik, da je bila gneča kakor na svetovni razstavi. Zaradi te preklicane razprodaje so včeraj nekatere gospodinje pozabile na štedilnik in moža. nekatere so pa za denar, ki je b:l namenjen za trg. nakupile ropotijo. Doma so jo. seveda, slovesno shranile na podstrešje. Da. kdo bi zamudil priliko, saj je takšna razprodaja pri nas le vsak h sto let enkrat! Končno pa vse priznanje našim dobrim mešačnom, da so pomagali prazniti prostore, ki so namenjeni za mestne urade. Tudi to je požrtvovalnost! živilski tr veselo, kajti baš »Pomladanska parada« je najboljši film Frančiške Gaalove, po vsebini zabaven in vesel, da se gledalcu smejeta duša in srce. Dejanje se godi na predvojnem Dunaju, v tistih starih, dobrih časih, ko je tam de vladal humor, oni znani dunajski humor. Film nam pokaže, kako je nastal znameniti vojaški marš dunajskega pespolka št. 4., pokaže nam skladatelja mladega nadarjenega muzika v osebi simpatičnega korporala tega polka, ki ga končno sam cesar Franc Jožef pohvali r.a veliki paradi in ga pripelje v objem njegove izvoljenke, lepe mlade Madžarke Ma-rike. Ta zgodba je pa prepletena s komičnimi dogodivščinami. ki vzbujajo salve smeha. Sploh je za smeh poskrbljeno v najobilnejši meri. kar je povsem naravno, če pomislimo, da sodelujejo v filmu talki »kanoni« kakor Hans Moser, Theo Lingen, Fritz Imhof. Ti bor Halmav in Ade le Sandrock Paul Horbiger ima to pot prav resno vlogo, saj predstavlja cesarja Franca Jožefa. — To je torej zadnji evropski film Frančiške Gaal, ki ga v Jugoslaviji še nismo videli. Zato bo pač vsakdo prihitel in se prav rad dve uri zabaval pri njem. Glasba in pesmi v filmu so kompozicije skladatelja R. Stolza. Film je bil v Zagrebu celih 17 dni na programu in nedvomno bo tudi v Ljubljani pridobil vse tiste, ki iščejo v filmu zabave, smeha in razvedrila. Kino Union, kjer bo tekel ta film od danes, naproša cenjeno občinstvo, da si vstopnice labavi v predprodaji. ker bo naval na blagajno gotovo velik. Telefonič-no naročene vstopnice naj se dvignejo vsaj eno uro pied predstavo. Namestil sebe je ustrelil — veverico Sodniki mu niso verjeli, da si je hotel končati življenje Spopad aristokratske in proletarske miselnosti Ljubljana, 15. oktobra. Včeraj je bil dan prizivnih razprav. Predsednik prizivnega senata je bil s. o. s. g. Ivan Kralj. Prizivne razprave so vedno napete, ker obtoženci napno vse sile in pripeljejo priče, ki naj bi izpovedale kaj razbremenilnega, da bi prizivni senat prepričale o krivici, ki se je obsojencem zgodila, ko so bili na prvi instanci obsojeni. Državni tožilec pa se tudi potrudi, da dokaže nepravilnost sodb prve sodne oblasti, če je oprostila obtožence in se je državnemu tožilcu zdelo potrebno prijaviti priziv. OBUPAL JE, KO GA JE ZAPUSTILA ŽENA Delavec Ludvik A. iz Viševka pri Starem trgu je bil v Ložu oproščen, ko se je zagovarjal na obtožbo, da je v revirju industrijalca Karla Kovača v Tolstem vrhu streljal na divjačino. Proti oprostilni sodbi je prijavil državni tožilec priziv. Sodnikom prizivnega senata je A. povedal žalostno zgodbo o svojem nesrečnem za-I konu. Bil je več let v Ameriki, pa se je vrnil v domovino. Nekega lepega dne mu je žena sporočila, da ga bo zapustila. To je bilo tisti dan, ko ga je lovski čuvaj zasačil v gozdu s staro puško »vorladerico«. Tako je bil obupan, ko je dobil ženino pismo, da si je skleni k nčati življenje. Vzel je puško in- odšel v gozd, da bi se ustrelil, pa je hotel prej še puško preizkusiti. Natlačil je v cev od spredaj smodnika in kroglo ter nameril na veverico. Zadel je ni, pa tudi nase ni več nameril cevi. da bi se poslovil od tega življenja, ker ga je tedaj lovski čuvaj že držal za roko. Prizivno sodišče obtožencu ni verjelo, da ga je obup gnal v tuj revir. Razveljavilo je oprostilno sodbo loškega sodišča in naložilo Ludviku kazen teden dni zapora pogojno za 2 leti. — Dve leti se boste morali dobro vesti! mu je rekel predsednik. Avsec je prikimal in odgovoril: Hvala lepa! ZA GLAVNO PRIČO SE JE PROGLASILA Posestnica Jožefa Grojzdek ni bila zadovoljena, ko je bila na okrožnem sodišču obsojena na 300 din denarne kazni pogojno ker je zavozila pred zatvornicami na Tvrševi cesti v kolesarko Marijo Gros. Pritožila se je. Usodnega dne se je pri-vozila s kmečkim vozom po Bleiweisovi cesti in je hotela zaviti pred zapornicami na Tvrševi cesti na Masarvkovo često. Zagovarjala se je, da je vozila pravilno po desni strani in da se je kolesarka zaletela v konja, ker je vozila prehitro in neprevidno. Julija Majdič, ki je sedela na vozu poleg Grojzdkove, je pogumno stopila pred sodnike in izjavila, da je glavna priča. Hotela je reči, da je zaradi tega gre vsa vera. Predsednik je pripomnil, da se bo šele izkazalo, če je glavna priča. Julija je zavrnila vso krivdo na kolesarko. Zaslišan je bil še trgovec Semič, ki je bil priča karambola. Ta je pa izpovedal, da je Grojzdkova vozila po levi v diru in se ji kolesarka, ki je vozila pravilno, ni mogla izogniti. Julija se je močno razburila in rekla, da je taka trditev blazna. Grojzdkova se je pa kar tresla od jeze in očitala priči, da je podkupljena. Komaj so jo pomirili z opominom, da je lahko še kaznovana, ker žali pričo. Prizivni senat je verjel nepristranski priči trgovcu Semiču in je priziv Jožefe Grojzdkove zavrnil. Prva sodba bo kar obveljala. SPOPAD DVEH MISELNOSTI Bivši avstrijski generalni konzul v bivšem Petrogradu Ivan Paumgartner, zdaj graščak na Fužinah, je bil obsojen pri okrožnem sodišču na 480 din denarne kazni pogojno za eno leto dni. ker ]e žalil Jožefo Novakovo s Fužin. Nekega dne io je srečal na poti. ki drži po njegovem posestvu, pa jo je nahrulil. da ne sme hoditi po njegovem, ker je bila pot preklicana. Očital je Novakovi, da njeni sinovi njemu gnoj kradejo in da so cigani in faloti. Generalni konzul se je pritožil in prijavil priziv. Prizivni senat je zaslišal Ivano Globokarjevo, ki je izpovedala, da je slišala, ko je gospod iz graščine vpil nad Novakovo in rekel, da so njeni sinovi cigani in faloti. k«r mu kradejo gnoj Tudi nad otroci, je rekla, je že kričal, ko so šli z but ari co po cesti na cvetno nedeljo, da so boijševiki in cigani Svakinja Jožefe Novakove Apolonija Novak je izjavila, da je šla nad gospodo v gradu, ko je prišla Jožefa Novakova domov in je povedala kako jo je baron ozmerjal Govorila je z baronico v gradu, baron pa je zavpil z balkona, da je mali Novakov kradel gnoj. Mali je pa samo eliste nabiral za nekega ribiča. Graščakov hlapec in njegova žena ter Marija Toni so gra-ščaka razbremenili Hlapec je rekel, da so faloti na Fužinah, ker mu vse pokradejo. Z avtoritativnim glasom v lepi slovenščini je g. Paumgartner zanikal, da bi izrekel žaljive besede, res se je pa jezil, ker mu kradejo gnoj in ker hodijo po poti, ki je prepovedana. Zastopnik zasebne udeleženke Jožefe Novak advokat Miloš Stare je izjavil, da gre za spopad dveh miselnosti, g Paumgartner je pač jezen na ljudstvo, katerega ima za cigane, fa-lote in boljševike. Senat je deloma ugcdil prizivu generalnega konzula v pokoju in ga je oprostil obtožbe, da je žalil Novakove otroke z besedami, ki jih je slišala Apolonija Novakova, glede žalitve ob srečanju Jožefe Novakove na prepovedani poti pa je dovolj dokazov in se priziv glede teh žalitev zavrne. Kazen se temu primerno zniža na 300 din pogojno za leto dni. Važna in lepa cesta Višnja gora, 14. oktobra. Banski upravi in prijateljem Dolenjske se morajo zahvaliti štiri vasi naše občine, Pristava, Križka vas, Nova vas in Za vrtače, da dobe tako težko pričakovano cesto, ki bo vezala vse štiri vasi, obenem pa bo vodila preko Velikih in Malih vrhov v krški občini do banovinske ceste Grosuplje—Krka. To bo po razgledu ena najlepših cest v Sloveniji. Zgrajena je skoraj že do Nove vasi. Letos napreduje delo počasi, ker banska uprava ni mogla odobriti večjega kredita, upamo pa, da se bo delo prihodnje leto pospešilo in da bo cesta dograjena do banovinske ceste. Sest vasi bo imelo neposredno korist od nove ceste, posredno pa obe dolini, viš-njegorska in krška z vsemi prilegaj očimi kraji. Nad 30 let so tekla pogajanja za to cesto med bivšimi občinami Dedni dol, Višnja gora, Križka vas in Krka. Ze prvotno je bilo določeno, naj bi vodila cesta s Peščenjeka preko Pristave, Zavrtač, »••lih in Velikih Vrtov do Knjiga vsebuje: 1. GRAFOLOU1JO. 2. PSfflOLOdUO, S. HIFNOTIZEM, 4. HKOMANTIJO, 5. FRENOLOGIJO. 6. ASTROLOGIJO, 7. SPIRITIZEM, 8. SANJE, U. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena SO.— din. Denar naj se pošlje na ček. rac. 17.455 KAR M AH knVsV ceste Grosuplje—Krka. Od Peščenjeka do Zavrtač in še naprej proti Vrhom kakega pol kilometra je bila za prvo silo cesta zgrajena že pred dvema letoma, zdaj bo pa zgrajena še cesta po drugi strani hriba in potem bo usmerjen promet pn eni strani tja. po drugi pa nazaj. Vprašanje nove ceste se je odločilo šele 1. Ift'i4. ko je bil zgrajen pri Sv. Duhu nad Zavrtačami prvi dolenjski smučarski in planinski dom Polževo. Na novi cesti na Dolenjskem zainteresirane vasi so zelo hvaležne banski upravi in prijateljem Dolenjske, da so odprli tudi tem doslej tako zapostavljenim vasem vrata v svet. Iskrena želja prebivalcev vseh na tej cesti zainteresiranih krajev je, da bi postavka v novem proračunu naše banovino omogočila dograditev ceste vsaj v prihodnjem letu, če že ni bilo mogoče to letos. KLOBUKE MOŠKE in DAMSKE kupite pri meni lahko po svojem okusu, po najnižjih cenah. — Popravila vseh klobukov izvršim takoj od Din 14.— dalje. Strokovnjaško postrežbo Vam zagotavlja in se priporoča PAJKf Sv. Petra c. 38* Otro.; v sliki in plastiki Ljubljana. 15. oktobra Z ličnimi vabili, z dobro reprodukcijo Stroijevega otroškega poitreta vabi podjetno, lepo humano in kul-'urno poslanstvo že več ler izvršujoče Telesno-kulturno društvo Atena na umetniško razstavo, ki bo ju/Ji cb 11. slovesno cjprta v Jakopičevem paviljonu. Razstava se imenuje Otrok v sliki in plastikic, je iorej razstava otroškega portreta, kakršne še ni Lilo v LjUOljant zato opozarjamo vse ljubi te>je umetnosti ra to prireditev. Pod predsedstvom gospe Mlake Krof-tove so se članice TKD A.ene potrudile, da so zbrale za razstavo giavna dela od najstarejših do najmlajših umetnikom, ki so ;?e pečali z otroškim portretom. Razstava je tako tudi zgodovinska revija otroškega portreta in kaže razvoj slovenske umetnosli. v kolikor se je kazala v uporabljanju otr"ka. S pomočjo upravnika Narodne galerije g. Ivana Zormana se je posrečilo dobiti od Narodne galerije, Narodnega muzeja in iz zasebnih zbirk dragocena dela starih mojstrov, tako Lan-gusove, Strojeve šubičeve in druge otroške po rt lete. Najstarejše delo je otroški portret, slikarja Laverja. last A. Gabra. Od sodobnih starejših in mlajših slovenskih umetnikov so zastopani skoraj vsi, tako da so razs avljena dela kakih 40 umetnikov z okrog 130 portreti. Klub neodvisnih likevnih umetnikov je dobil na razpolago svejo sobo, v kater; bodo člani kluba razstavili okrog 40 slik in plastik. V Jakopičevem paviljonu sledi razstava razstavi, pred njim bo na drogu zapla-polala jutri zasrtava agilnega TKD Atene. šele pred dobrim tednom so sneli zastavo Kluba neodvisnih. Zanimanje za slovensko umetnost raste v najširših krogih. Kar veseli moramo biti, da naša javnost zna ceniti take prireditve, vse priznanje pa moramo izreči umetnikom in društvom, ki mnogo žrtvujejo, da obdrže s takimi prireditvami živ stik med slovensko umetnostjo m slevensko kulturno javnostjo. V tem primeru gre priznanje Ateni. Po otvoritvi bo obiskovalce vodil po razsrtavi in jim obrazložil umetniške struje, v katerih so posemesas dela nastala, predsednik DruStva atovenakih likovnih umetnikov prof Ivam Varvipotič. Dobra vinska letina Mirna peč, 14. oktobra Letos je bila zelo dobra vinska letina. Seveda grozdja ni bilo veliko, ker je že zgodaj spomladi pozeblo, pač je pa bil ta prav dober, kar ga je se ostalo. Vsako leto je grozdje gnilo, letos pa se malo ne. Kdor je trgal vsaj proti koncu septembra ali v začetku oktobra, ima vino tako sladko kakor medica. Kdor pa Je grozdje trgal že zgodaj, je seveda vino kislo, toda izredno močno. To se že sedaj vidi psi ljudeh samih, kajti iz vinogradov se vračajo z živino vred v galopu, ali pa se vsi valjajo po jarkih od pijanosti. Pri nas je pač taka navada. Bakaj si ga pa ae bi vsaj sedaj privofHH, ko ga imajo, kajti ■ vino ae a« pi iiksla laJabn, saj je treba trdo DANES FRANČIŠKA G A A L ROf Paul Horbiger, Hans Moser, Thso Ungen, Fritz • ^rJ* Imhof, W.A. Retty, Tlbor Halmay, Adele Sandrock in drugi Jutri (v nedeljo) dopoldne ob 10.30 uri isti film Glasba: *°bert »tata priznižanihdopoldanskih cenah! Režija: O. Bolvarv ladanska parada M A B I K A KINO UNION TELEFON IM1 Vstopnice si nabavite v predprodaji! DNEVNE VESTI — Vodbškova družba bo letos izdala povest »Tretji rod«, ki jo je spisal Lojze Zupane, Ta povest je zanim v donesek k psihologiji našega kmečkega človeka. Prvi iz Grebeneevega rodu. je iz nič sačel. Drugi je postal imovit gospodar na ponosni Gre-beaičevini. Tretji, povojni rod iz Greben-eeve hi£e se je pomehkužen in vklenjen v moderne razvade, odtujil rodni grudi. Dom propada . . . toda klic zemlje je močnejši od vseh strasti, ki so po vojnih letih razjedale domačijo. . . Vse drugo boste »vedeli iz knjige same. Vse, ki ljubijo lepo knjigo, vabi Vodnikova družba k pristopu med svoje člane. Včlanite se še danes pri poverjeniku Vodnikove družbe v Vašem kraja, ali pa direktno pri glavni pisarni Vodnikove družbe v Ljubljani, Knafljeva 5. Ne odlašajte s prijavo! Za mal denar — 20 din — dobite meseca novembra s štir-nii knjigami bogat književni dar, ki vam bo krajšal dolge zimske večere. — Licitacije za gradnjo novih cest. Od 1. septembra je razpisalo ministrstvo javnih del že 30 licitacij za gradnjo novih cest. Krediti so zagotovljeni iz 4 miljard-nega in 150 milijonskega posojila pri Državni hipotekami banki na podlagi dohodkov državnega cestnega fonda Razpisanih je bilo za 230,000.000 cestnih gradbenih del. Nekatere licitacije so že odobrene. Razen tega je razpisalo ministrstvo več licitacij v breme rednih kreditov — Konferenca pomorskega odbora balkanskega sporazuma Včeraj zjutraj se v Splitu nadaljevala konferenca pomorskega odbora balkanskih držav. Konferenca se je včeraj v Splitu zaključila, posvetovanja se bodo pa nadaljevala med vožrlo proti Dubrovniku in v Dubrovniku samem. — Na£ tujski promet narašča. Razvoj našega turizma kaže v zadnjih letih zelo razveseljive uspehe. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo v naših letoviščih 388.379 domačih in 169.361 inozemskih gostov, dočim je bilo lani v istem času 359.655 domačih in 150.914 inozemskih gostov. Leta 1933. je nam vrgel turizem 70,113.110 din dohodkov,leta 1934 že 811 milijonov 106.900, leta 1935. 827,153.610, leta 1936 845.526.430. lani pa 961.746.020 din. Največji porast je zabeležen pri turistih iz Nemčije in sicer od 45.032 lani, na 79.724 din letos. — Slavni konstruktor Igor Sikor»ky v Beogradu. Iz Amerike je prispel v Beograd slavni ruski pilot in konstrukte r letal Igor Sikorskv. Udruženje ruskih ofi-ck*jev pilotov priredi v torek njemu na čast družabni večer, na katerem bo Sikorskv predaval o sedanjosti in bodočnosti letalstva. Za Italijo jo dobite pri tvrdki G. P aro vel. Trst 9, Via F. Denza 3. — Praktični učiteljski izpiti so se vršili pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani od 6. do 16. t. m. Izpit so napravili naslednji učitelji pripravniki (-ce): Bagar Helena, Bertoncelj Julijana, Blažič Andrej. Brus Boris, Eržen Eleonora, Gal Vladimir, Galof Danijela, Grabeljšek Marija, Grošelj Valerija, Gruden Marija, Hude Bogomila, Jenko Lidija, Jesih Slava. Kochl Zlatica, Kočcvar Marija. Križaj Ivana, Mohorič Jožefa, Povše Franjo. Bugelj Terezija, Sosič Albina, Strehovec Ivan, Sturz Doroteja, Sušnik Magdalena. Surla Marija. Vaupot Viktor. — Poroka. Jutri se poroči v Krškem g. Igor Puc. pristav srez. načelstva v Krškem sin bivšega ljubljanskega župana in bana dr. Dinka Puca z gdč. Milko Krivčevo iz znane narodne in trgovske rodbine v Krškem. Mladima poročencema želimo obilo sreče! ZVOCMI KINO SOKOLSKI IKMi V ŠIŠKI. TELEFON 41 -1» Film romantike, ljubezni in muzike čarobna igra V glavni vlogi MARTA EGGERTH Predstave v soboto ob *£9., nedeljo ob 3., 5., 7. In 9., ponedeljek ob %0. V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik, SOKOLI ! PoseČajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: * NJENA LJUBEZEN, NJENA BOL, 5» V Rogaški Slatini je bilo v tej sezoni 8.065 gostov. Letoviška sezona je bila letos v Rogaški Slatini nekoliko boljša od lanske, med tem ko v nekaterih letoviščih na Gorenjskem niso posebno zadovoljni. Tako je bilo lani v Rogaški Slatini 7809 gostov, letos torej 16« več. Upoštevati pa moramo, da je bilo letos 50 gostov manj iz Jugoslavije, kakor lani. Presežek gre predvsem na račun letovi-ščarjev iz inozemstva, ki jih je bilo skupno 1.718 ali 216 več kakor lani. Znatno je naraslo število prenočnm. in sicer 7.187 ve* kakor lani. Skupno jih je bilo 120.280. Predvsem zdraviliški hoteli izkazujejo letos večji promet, 9.360 več prenočnin kakor lani (skupno 73:888), med tem ko je odpadlo na zasebne hotele celo 2.173 noč-nin manj kakor lani. Največ gostov iz tujine je bilo is Madžarske (868). Iz posameznih domačih krajev je bilo največ letoviščarjev is Zagreba (1417), po banovinah pa iz dunavske (1446). Po poklicu je bilo največ goltov trgoveev (908$. Zani- mivo je, da je letos letovalo v Rogaški Slatini 14 ministrov in banov, 9 konzulov, 19 generalov, 3 škofje in 1 predsednik republike. * Večerni učni tečaj za knjigovodstvo, obrtno-trgovsko računstvo, korespondenco, pisarniška dela^ nemščino, stenografijo, strojopis t t. d. so že pričeli pri trgovskem učdliaću »Christofov učni asvo4«. Ljubljana, Dom°bran>ka 15- Pouk se vrši ob večernih urah od tri eetrt 20. do tri četrt 22. Prijave se še sprejemajo prt ravnateljstvu zavoda, šolnina zmerna. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Prospekti brezplačno na razpolago. — »Zvonček« milo pe 4..— Din v mllarr i Zg. Šiška 02. Zaloga: Vodnikov trg pod lemenatom. — Vsi, ki posedujejo lastni potni list s veljavnim vizumom se lahko udeleže Put-nikovega izleta 9 posebnim vlakom v Trst dne 16. L m. no znižani ceni. Prijave sprejemajo do sobote zvečer biljetarne Putnika. — Karlova« bi rad v prvj draginj*** razred. Razen Beograda in Zemuna so v prvem dravinjskem razredu vsi sedeži banovin ter Dubrovnik in Sušak. Karlovac, ki je po številu prebivalst-va in državnih uslužbencev znatno večji od Dubro«vniKa in Sušaka in ker so življenjske potrebščine precej drage, bi moral tudi priti v prvi draginjdkj razred. To zahtevajo državni uradniki v Karlovcu in njihovo zahtevo podpira tudi mestna občina. — Solari je v o darilo zagrebškim igralcem. Operni pevec Christie Solari, ki je gostoval snoči v naši operi, je poslal bolniški zadrugi zagrebških igralcev 3.000 kot prispevek za bolne igralce. HALO! HALO! Cenj. občinstvu sporočam, da sem pričel Izvrševati avtotaJcsno obrt v Kranju Obenem zagotavljam, da bom cenj. stranke zadovoljil s čim skrbnejšo postrežbo. — Za obila naročila se priporoča OKORN RADO, avto taksi KRANJ, hotel »Evropa« — Dveh državnih pokojnin ne m°re nihče prejemati. Na temelju zakona finančne uprave in zakona o državnem računovodstvu je finančni minister odredil, da blagajne, kjer so primeri, da dobiva en državni upokojenec dve pokojnini, ustavijo izplačilo ni£>e pokojnine ne glede na to, kdaj in po katerem zakonu so bile te pokojnine urejene O tem bodo izdale finančne direkcije formalne odloke s pojasnilom, da po §156 uradniškega zakona nihče ne more prejemati dveh pokojnin iz državne blagajne. — Izlet hrvatskih planincev v Slovenijo, v delavski planinski zajednici organizirani hrvatski planinci prirede jutri izlet k Celjski koči. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 83 z dne 15. tin. objavlja ukaz o razpustu narodne skupščine, razpisu volitev narodnih poslancev in o sklicanju izrednega zasedanja narodne skupščine, ukaz o za-ključitvi rednega in sklicanju izrednega senata, uredbo z zakonsko močjo o povračilu škode storjene naklepoma iz političnih nagibov 9 tem. da se tuja imovina uniči, poškoduje, pezge ali opleni, uredbo o nacionalnem institutu za gorivo in rude in avtentično tolmačenje §§ 4 in 61 zakona o volitvi narodnih poslancev. — Za mrtva proglašena. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo rjostapanje, da ee proglasita za mrtva Josip Jornec iz Vel. PireŠice, nazadnje posestniški sin v Gorici pri Celju in čevljar v Žalcu Heribert Končan. Prvi je brez sledu izginil na ruskem, drugi pa na italiian*kem bojišču. — Vodovod v Dravljah. Ob Vodnikovi cesti v Dravljah so izkopali jarek in priključili cevi vodovodni napeljavi v Šiški, nasproti znane Kovačeve gostilne v Dravljah pa so podaljšali vodovodno napeljavo po stranski ulici v središče nekdanje vasi. V Dravljah imajo domala že vse hiše, vsaj ob glavni Vodnikovi cesti vodovod. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, čez dan večinama jasno in zmerno toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Dubrovniku 26, v Splitu 23, v Zagrebu 22, na Rabu 21, v Sarajevu 20, v Ljubljani 18.8, v Mamboru 18.4, na Visa 16- Pavi je kazal barometer v Ljubljani 768.8, temperatura je znašala 7,5. — Avtomobil ga je podrl. Jeseniški reševalci so prepeljali v bolnico 401etnega delavca Ignaca Kristana, doma iz Kovora pri Tržiču. Kristana je na Jesenicah podrl neznan avtomobihst, da je dobil hude notranje poškodbe in več ran na glavi. Pri ponesrečencu, ki je še vedno nezavesten, Je najbrž nastopila možganska krvavitev, — Tri obupanke. Reševalci so bili ponoči klicani na Mirje, kjer si je v hiai v navalu obupa prerezala žile na levi roki uradnica A. C, Prepeljali so jo v bolnico, kamor so že poprej e spravili tudi mlado delavko Vero L. s Cmuč, ki je iz obupa pila lizol. Z lisolom zastrupljeno so včeraj prepeljali v bolnico tudi delavko Hil-do M. u Nunske ulice • — Berač, W veruje, da Je milijonar, V vasi Zagorju fetišu Ogulina živi 70 letal berač Hda* Luketič. Njegovo življenje je zek> zanimivo. Mož je bil več let v Ameriki. Ko se je pa vrnil domov, je neke noči sanjal, da bo podedoval pe sorodnikih V Ameriki 20,000.000 din. Posledica teh sanj je bdla. da se mu je zmešalo. 2e 20 let hodi iz kraja v kraj in pripoveduje Iju-dsjn o milijonih, ki naj bi jih podedoval. V drkag kaze ček. glaseč ee na »000.000 dinarjev, ki mu ga podpisal; 3alj:voi in naj natvaaili, da mora dohiti se dva pod- pisa. Da hi našel se dva podpisnika, hodi okrog in pripoveduje, da je milijonar. — Sana°mor. v hipni duševni zmedenosti si je končala v četrtek zvečer v Zagrebu življenje 39 letna Ana Vurmzer iz Prage. Ustrelila se je v glavo in prepeljali so jo na kliniko, kjer je pa kmalu izdihnila. Njen mož je kapelnik kavarniškega orkestra in ima zdaj službo v Beogradu. — Ova otroka zgorela v hiši. Včeraj zjutraj s« je pripetila v vasi Gračanice pri Zenici težka nesreča. Kmet A h med Dure je delal na polju, Njegova žena je bila po pri svoji sestri. Ta čas j« izbruhnil v hiši požar in 7-porela sta dva Dure-tova otroka, pet let stara hčerkica in Štiriletni sinček. Kako je požar nastal, ni znano — Zaplenjeno usnje In kolesa. 2e po aretaciji Viktorja Bana in njegovih tatinskih tovarišev je policija izsledila po raznih skrivališčih večjo količino usnja, ukradenega pri Mer gen tnale r ju v Mostah Nekaj usnja je bilo zaplenjenega v nekem stanovanju na Vodovodni cesti, nekaj pa pri nekem čevljarju v mestu. Dalje je policija izsledila tudi nekaj koles, ki so jih ukradli tatovi in jih prodali po ljubljanski okolici. Kolesa bodo vrnjena lastnikom. — O požaru v Potegi. Nedavno smo poročali o požaru, ki je nastal pri posestniku Gradišniku v Požegi. Poročali smo, da je posestnica sama po nesreči zažgala, kar se je pa izkazalo za neresnična Govorico je razširila neka ženska in sicer iz škodoželjnosti. Gospodinja je res prva opazila požar in je hitro poklicala ljudi, ki so ko-žuhali v skednju. Goreti je pričelo v svinjaku, a se je ogenj kmalu razširil na druga gospodarska poslopja. Na pomoč so prihiteli gasilci Iz Zg. Polskave, Ftama in Hotinje vasi, ki so pa mogli stopiti v akcijo šele čez dobro uro, potem ko je pričelo goreti. Posestnica Marija Gradišnikova je bila zavarovana za 21.000 din, škode pa ima nad 60.000 din. Iz —lj Kopalne sezone še ni konec! Solnce zadnje dni tako greje popoldne, čeprav se megla dviga šele okrog poldneva, da se nekateri meščani Se vedno solnčijo v naših »kopališčih« na prostem. Posebno toplo je bilo včeraj popoldne, da so meščani začeli odlagati plašče. Lani smo imeli oktobra že sneg — predlansk'm je pa zapadel že 5. oktobra — in smo se že sprijaznili, da se je začela zima. Letos se še doslej niso začeli oglašati napovedovalci vremena z napovedmi, kakšna bo letošnja zima, kakor da so v zadregi zaradi sedanjih lepih dni. Nedvomno so ljudje, ki si žele, da bi ostala jesen čim delj lepa, v večini in zdaj jim Se ne kaže kaliti veselja nad solnčnimi dnevi. —lj Napravite red! Stanovalci hiš ob Dolenjski in Karlovški cesti, ki nam je sedaj ob regulaciji cest odmerjena itak zelo skromna pešpot, smo vedno v nevarnosti, da nas podere kak kolesar, ki prav sedaj tako brezobzirno švigajo ob tej stezi v obeh smereh hkrati. Ves vozni promet je sedaj usmerjen po Orlovi in Ižanski cesti in dalje po Gruberjevem nabrežju. Zakaj tudi kolesarji ne uporabljajo teh cest na-mestu ozke pešpoti? Naj se v tem pogledu pravočasno napravi red, dokler se ne zgodi nesreča. —lj Smuška telovadba SPD se prične v sredo 19. t. m. ob 19 v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanski cesti. Smuška telovadba je namenjena vsem onim, ki bodo v letošnji zimski seziji porabili svoj prosti čas na sneženih poljanah in v zasneženih planinskih predelih, kjer bodo uživali čisti zrak, krasote zimske pri rode ter se temeljito pregibali in tako izdatno okrepil svoje zdravje. Gibanje smučarja ima razne oblike, zaposluje razne dele telesa ter zahteva duhaprisotnost m odločnost, pa tudi precej telesnega napora, kateremu se je treba privaditi. Po odmoru preko poletja čuti smučar nesigurnost, ko zopet prvič stopi na smuči, kar dokazuje, da mora smučar svoje mišice izvežbati in utrditi. To je mogoče doseči le s predhodno smuško telovadbo, ki pomaga smučarju do sigurnosti in prepreči izmučenost po prvih smuških turah. Planincem smučarjem in vsem začetnikom v smučanju se naj topleje priporoča udeležba pri navedeni smuški telovadbi, ki jo vodi smuški učitelj g. Cernič Jože. Udeleženci prineso seboj copate in primerno obleko za telovadbo. Prijave sprejema pisarna SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4/1. —lj ZIMSKO PERILO — KARNICNIK — NEBOTIČNIK. —lj Češki tečaji za Jzobrazenstvo. Ker je med našim izobraženstvom mnogo zanimanja za češki jezik, je podpisana liga pripravljena organizirati poseben brezplačen tečaj češkega jezika tudi za uradni-štvo, učiteljstvo, novinarje in druge inteligenčne poklice, ako hi se jih dovolj priglasilo. Zato prosimo, da se vsi, tudi oni, ki so se oglasili telefonično, takoj pismeno prijavijo na Jugoslovansko-češkoslova--ško ligo v Ljubljani, Knafljeva 10. —lj Trboveljski slavčki začno svoj ponedeljkov koncert s svojo himno, ki jim jo je zložil pokojni Emil Adamič na besedilo »Mi smo pa od tam doma«, nato zapojo še Vrhovskega zagorsko pesem »Mamica naša«. Pravi koncertni spored pa obsega izključno le dela domačih avtorjev, zato bo začetkom koncerta tudi uvodna beseda. Nato sledijo naslednji zbori: Lajovic: Veseli koledniki. Adamič: Uspavanka, Ostare Kvartet, Pahor: Bendimači, Gustav Ipa-vec: Zvečer, Grbec: Jezusu puseljcek, Mir k: Jutranji zvon in Mateja Tome: Otroci igrajo. Na koncertu nastopi solistka Trboveljskih slavčkov Rezika Koritnikova, gojauka ljubljanskega drž. konzervatorija, šole ravnatelja Betetta in zapoje a sprem-ljevanjem klavirja Adamieevo Pri zibeii in Benjamin Ipavcevega Božjega volka. Skupno s Pepco Vklergarjevo pa v duetu Vo otopivčevo: Pojdimo spat in Kogojevo: Kaj na bila bi voasts Zadnji zbori koncertnega sporeda so val s sneemljevanjem klavirja in sicer Premrl: Rože za Marijo, Bravni-čar: 8 polža, d vara: Moj očka ima konjča dva, Adamič: Sestrica in Pri klavirju je dr. Danilo Svara. Koncert bo v ponedeljek, 17. t. m. ob 20. uri v veliki Fliharmonicni dvorani in se dobe vstop niče v knjigarni Glasbene Matice. —lj Otvorili smo tudi pri Slonu frančiškanska pasaža sprejemalisce za kemično snaženje, parno likanje oblek, pralnico, sve ti olikami co Šimenc, Kolodvorska 8. —lj Otvoritev plesnega zavoda »Jenko« — iole za družabni ples v Kazini — Zvezda: v ponedeljek IT. t. m. ob 20. »L za-četniski tečaj« —■ za novince — dame in gospode, v torek 18. t. m. »oficijelni otvoritveni večer — nadaljevalnega tečaja« s revijo novitet, v četrtek 20. t. m. »n. začetnic ki tečaj« in v nedeljo 28. t. m. ob 18. »popoldanska vežha«. Vpisovanje in informacije tudi za posebne ure dnevno od 11. do 13. in 15. iu 19. ure. Dijaki-nje z legitimacijo popust. —lj Poljudna večerna tečaja za učenje in za izpopolnitev ruščine priredi Splošno žensko društvo. Pogoji se jako ugodni. Priglase sprejema in daje pojasnila knjižničarka v času knjižnice: torek, četrt-tek in soboto od 17. do 19, na Rimski 9. —U Gostilna Martine. —■ Jutri velika zabava, koncert, sladki mošt, priznana kuhinja. —lj Otvoritvena predstava dr. Kraigherjeve »Školjke« v šentjakobskem gledališču, napovedana za danes ob 20.15, se je morala radi obolelosti dveh članov preložiti na nedoločen čas. —lj Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani sporoča svojim delegatom in članom, da se za 23. t. m. napovedani občni zbor na zahtevo mariborskih delegatov preloži in se ta vrši dne 18. decembra 1.1. Odbor. —lj »Združenje gledaliških igralcev« bo imelo v nedeljo 16. t. m. svoj redni občni zbor ob 10. uri dop. v operi. —lj Upravni odbor Prirodoslovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek, ob 1745, 21. t m. v balkonski dvorani univerze Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil. —lj Podružnica CMD v Biški opozarja, da je na, proslavo 201etnice Jugoslavije, ki jo prireja drevi ob 20. uri pri Kerši-ču, vstop prost. Vabila, ki so bila razposlana konec septembra, veljajo za drevi. —lj Za shode nudi veliko dvorano gostilna Martine, Zg. Šiška. —U Otvoritvena predstava dr. Kraigherjeve »Školjke«, ki bi se morala vršiti v Šentjakobskem gledališču v soboto 15. t. m., se je morala preložiti radi nenadne obolelosti dveh članov na nedoločen čas —lj Velike tatvine v trgovini. Na policiji vodijo preiskavo v zadevi številnih tatvin v neki večji ljubljanski trgovini, iz katere je bilo odnesenega veliko galanterijskega blaga in modnih predmetov. V tatvine je zapleten tudi en uslužbenec, ki si je zunaj poiskal pomagače. Vrednost ukradenega blaga presega 15.000 din. Iz Kranja — Trgovine jutri odprte. Jutri v nedeljo 16. t. m. na dan tombole bodo trgovine v Kranju dopoldne odprte S tem bo omogočeno, da občinstvo opravi ob tej priliki tudi potrebne nakupe v trgovinah. — Športni program. Kljub gasilski tomboli tudi jutršnjo nedeljo ne bomo ostali brez Športa. Dopoldne ob 10 uri se vrši na igrišču »SK Kranja« pokalna tekma med SK Hermesom iz Ljubljane in SK Kranjem Oba kluba sta v ljubljanski skupini prilično enako močna, zato se med njima bije boj za prvo mesto. Jutršnja tekma obeta biti zato prav zanimiva, zlasti Če bosta moštvi pokazali lepo igro. Kranjčani bodo morali napeti vse sile, da dosežejo boljši rezultat kot zadnjo nedeljo proti Reki. Gre za renome SK Kranja. — Dohod na nov leseni most so končno le pričeli urejevati. Nedavno so odko-pali zemljo, potem pa navozili skal in kamenja za temelj Sedaj so kamenje posuli z zdrobljenim porflrjem in zvaljali. potem ga bodo pa polili z asfaltom 3 cm na debelo. Enako bo urejen dohod na most tudi na kranjski strani, kjer sedaj odkopavajo zemljo za polaganje fundamenta Na kranjski strani bo cesta nekoliko Širša kot sedaj in so gasilci morali svojo ograjo pomakniti bolj v notranjost parcele. Asfaltiranje dohoda na most na obeh straneh se bo izvršilo iz tega vzroka, da vozovi ne bodo nanesli na most preveč blata. Iz Marifcora — Odpgvedano predavanje. V ponedeljek bi moral predavati v Mariboru dr. Mihajlo Rostobar iz Brna o češkem šolstvu. Predavanje je bilo odpovedano. — Drago plačane sladke urice... V neki kavarni sta se sestala mlad in podjeten Tonček ter zapeljiva Metka, ki je sicer premetenega Tončka zapletla v svoje mreže, tako da sta sklenila skupno »nočno ložiranje*. Dočim je Metka mirno prespala noč in jo potem pobrisala od svojega »izvoljenca«, se je Tonček šele kasno prebudil. Zaman se je oziral po sobi, ni bilo več lepe Metke in tudi ne — denarja. Metka je vzela s seboj za spomin kar 300 din. Ker se je pa Tončku zdela ta vsota le previsoka, je to »nočno tragikomedijo« prijavil polieji, ki je zapeljivko nastanila v hotelu Graf. _ Bela kuga. V bolnici je umrla 17-let- na Ana Žagarjeva iz Device Marije v Brezju. Umrla je na posledicah odprave plodu. — Kako so zidali. Čuden primer zidave nudi del stavbe ob Jurčičevi ulici, ki moli do sredine sosedne parcele. Tako se je moral načrt nove moderne stavbe g. Jakoba Laha v Jurčičevi ulici popolnoma prilagoditi tej zadevščini, ki predstavlja zares nekaj svojevrstnega, za današnje čase pa tudi čudnega in skoraj neverjetnega... — Rokomavhi ne mirujejo. V stanovanje gozdnega delavca Josipa Mlinarja v Mežici se je splazil doslej Še neizsledeni zlikovce ter ukradel razne predmete in 400 dinarjev gotovine, ki jih je imel Mlinar shranjenih v nekem predalu. V zvezi s tatvino so orožniki aretirali nekega moškega, Id pa taji vsako krivdo. _ Vrečo slanine je odnesel. Gostilničar in mesar Jakob Grešnik iz Device Marije v Puščavi je privedel včeraj k stražniku 37-letnega delavca Jožefa Vmdtta iz Gru-škovja pri Ptuju. Izjavil je, da je Vlndiša najel za prenos 40 kg slanine ter mu naročil, naj preda slanino na koroškem kolodvoru. Za prenos mu je plačal 8 din. Ko je pa ftrešnar povprašal pri skladiščniku Francu Krajnoviču, ushižbenem na koroškem kolodvoru, je presenečen ugotovil, da je najeti delavec predal tam od dveh izročenih mu vreč samo eno. Vreča a 21 kg slanine ▼ umluosH 886 din pa je manjkala. Pri zaslišanju je Vinchš tajil tatvino slanine, češ da je zaupano blago tako predal, kakor ga je dobil. Policijski organi so pni telesni preiskavi našli pri Vindišu škatlico saharina. Po prijavi orožniške postaje js Vindia istočasno osumljen poskusa vloma v stanovanje posestni ce Valentan Jere v Apačah na Dravskem polju. S pomočjo nekega topega predmeta je vlomil skozi hišna vrata. V kuhinji je vzel dolg kuhinjski nož in drugo železo, s katerim je poskušal vlomiti v spalnico. Svojo namero jo radi pomanjkanja primernega orodja opustil. Povzročena škoda znaša okrog 100 din. Po zaslišanju in temeljito izprašani vesti bo oddan v sodnijske zapore. Z Jezice Dragi bratec Slavko: Zadnjič ti govorim v Imenu sokolske ga društva na Jezici kot tvoj vodnik. Kruta usoda te je bstrgrala iz naše srede iz skrbnega objema matere in očeta, sole in društva. V treh domovih bo samovala praznota, ker tebe ne bo več med namt Kakor zgodnji pomladanski cvet, ki usahne pred slano, tako je ugasnilo tvoje mlado življenje kot simbol še neraacvetene *o*e. Ni še dolgo te-ga. ko si hotel z nami na nastop, da pokažeš svoje znanje in dolžnost, toda zdravje ti ni dovolilo, ostati sd moral doma, z velikim samozatajevanjem si se moral odreči klicu svoje mladosti, še te vidim ia vedno te bom videl, kako si solznih oči in z dušečim se glasom pristal na mojo zahtevo, da ne moreš z nami. Praznik zate, dragi bratec Slavku, je bil, če si oblekel rdečo sokolsko srajc. Otroška tvoja lica 80 ti žarela samega veselja in ti kipela v brezmejnem navdušenju za naše ideale. In ta ličeea so danes hladna, mrzla, življenje je šlo iz njih. Nikdar več ne bodo dajala od sebe izraza zvonkega, pomladnega nasmeha, ta lica so onemela za ysr in za vedno. Lahka naj ti bo zemljica, v kateri počiva t/voje mlade truplo, a spomin nat Slavko, nas bo vezal iz leta v 'eto, da 1 jo bomo rahljali, posdpali s cvetjem, iako da ne bo preveč trda in pusta. Iz Višnje gosre — Celo letata vedo za Polževo. Odkar gospodari na Polževem novi o.-krhnik g. Mirko Pcrvanjn, prihaja vedno več izletu 1-kov tja gori na ta priljubljeni dolenjski hrib. Enj prihajajo peš, dmi/i t avtomobili, motocikli in kolesi, tretji zopet z zaprav-Ijivčki. Oni dan sta na krožili nad domom na Polževem dve letali in sicer prav ni/ko V domu je bil baž dimnikar in pilota sta menda mislila, da ju zalezuje sam peklenšček, ker sta jo brž odkurila proti Beli Krajini, najbrž na trgatev — Slaba sadna letina. Ves vi&njegorski okraj je letos brez sadju. Vsako leto ga je bilo na izbiro, zlasti hrušk in jabolk, letos pa ga niti za domačo porabo ni S © K C* J — Sokolsko društvo Vič priredi tudi letos za svoje članstvo plesno šolo. ki bo vsako nedeljo in praznik od 19. do 19. Igra prvovrsten Falcon-iazz Vabimo sokolsko članstvo da se plesnih vaj udolrM v polnem številu. Otvoritvena plesna vaja bo jutri v nedeljo ob 15 v Sokolskem domu. — Sokol I bo imel članski sestanek v sredo 19. t .m. ob 20. v mnli dvorani so-kolskega doma na Taboru, na katerem se bo razpravljalo o poročilih in predlogih za društveno glavno skupščino Vabimo članstvo, da se tega sestanka udeleži. Zdravo! LTprava. 4$ fiim*&e$a platna — Kino Matica: Dekle iz Trtta. Pevka in plesalka v tr/.iiki be/nici Anni (Joafl Crawford) postane poizkušat zajček bogatega barona, ki ima svoje nazore in primerjava harurdno igro z življenjem. Izroči \\ veliko vsoto denarja in 10 pošlje v T no, tirolsko letovišče gornjih deset tisoJ. Tako pride Anni zaradi muhavosti bogatega barona v družbo aristokratov in denarnih mogotcev ter jc prisiljena igrati veliko damo kot grofica VivaJdi. V Terranu jo vsi občudujejo, zaljubita pa se v njo hodati Rudi (Robert Young) in domači poštar Oiulio (Franchot Tone). V srcu podjetne Anni se začne boj, izbirat* mora med s;jn-jem in razkošjem, ko se zaroči I Rudijem, in med srečo, kakršno more uživati ob strani preprostega poštarja, katerega ljub:. V hotelu pred odločitvijo izvedo, kdo je Anni, že se napoti na svojo prejšnjo pot prebijanja skozi življenje ob stradanju in prodajanju same sebe, a Ginho jo ireča in odpeljeta se oba v novo srečno življenj«.«. — Film je eden izmed tistih holly\vo,Hl-/. e družbe Merro-Coldwyn-Mayer, s katerim si Amerika prizadeva nuditi kakave? tudi z vsebino, »aj je mogoče ameriškim filmom očitati kvečjemu vsebinsko plehkost, cjlede igralcev in režije ter tehnične izvedbe filmov so jim filmi evropske proizvodnje le redkokdaj kos. Zato prihaja iz llol-lywooda čedalje več filmov, v katerih obravnavajo človeSka zamotana čustva in hotenja ter reakcijo le-teh v pripadajočem socialnem okolju. Američani v proizvodnji tc vrste filmov napredujejo in tudi pričujoči film je treba šteti med dohre te vrste. Dobro je oblikovan v celoto, trojica Crasvford-Tone-Young predstavlja najboljše ameriš.'—r'-***" — o —-*—»" *«— oficirji in vojaki. V Medvodah se srečata »gorenjca«. Vstopa in Izstopa pa le malo ljudi. Delavce je pobral lokalni vlak, ki vozi med Kranjem in Ljubljano, ostali se poslužujejo udobnih. avtobusov, ki vozijo v obeh smereh. št. Vid se lepo razvija in siri na vse strani. Tu se močno opaža, da dela železnici in tudi avtobusom hudo konkurenco ljubljanska cestna železnica, ki potnikom nudi ugodno zvezo z mestom. Vlak drdra hitreje proti Ljubljani. Ob progi vidiš tipične znanilke predmestja — globoke gramozne jame, nizke ln črne barake — jadni spomini in žalostni ostanki velike vojne. Vedno hitreje se pred nami odvija film predmestnega življenja, Vedno gosteje so posejane hiše, vile ln tvornice, ki hite mimo nas, dokler se ne strnejo v lepo mesto z visokimi palačami, širokimi cestami, trgi in še tališči. med sodi Ljubljana, 15, oktobra. Deložacije pri nas niso več nič posebnega. Vendar je treba od časa do časa zapisati ta aH oni primer prisilnega izseljevanja, ker je značilen za naše razmere. Že pred tednom, 5. t. m., so na Brdu postavili družino s petimi otroki iz podstrešnega stanovanja na cesto. Proti tej deložaciji sami na sebi ne more nihče protestirati, ker je bila izvedena strogo po postavah, po sodnijsko. Seveda, kako je prišlo do nje, je nekoliko zanimivejše. Družina, ki jo preživlja delavka, mati petih otrok — najstarejši je star šele 12 let in štirje hodijo v šolo — ni mogla vselej ob mesecu povsem poravnati računa za stanarino. Mati zasluži v tobačni tovarni po 26 d±n na dan. Oče je že več let na pljučih bolan ter za delo povsem nesposoben. Nihče ne more reči, da sta oče in mati lahkomiselna ter da sta si zaradi tega nakopala dolgove, da so družino postavili na cesto zdaj pred zimo. Dolgovi pa tudi niso tako veliki, da bi si revna družina zaslužila tako veliko pokoro. Družina se je zalagala pri hišni posestni cd tudi s spečerijo, ker je bila v hiši trgovina. Ko se je počasi nabral dolg na račun stanarine in živil, ga skrbna pre-hranjevalka družine ni prenehala redno odplačevati. Toda plačevala je za stanarino, medtem ko je hišna posestnica odpisovala le dolg na račun živil. Tako je družina ostala dolžna stanarino za nekaj mesecev, ne da bi vedela. Dolg znaša 430 din in je zdaj menda poravnan, ker si je trgovka pridržala kuhinjsko kredenco izmed pohištva deložirane družine. Pohištvo so jim zložili na dvorišču na kup. Oče in mati sta pa odšla iskat po predmestju novo stanovanje. Kako je človeku pri srcu, ko išče stanovanje, deložiran, s kupom otrok, si lahko mislimo. Deložirancu seveda nihče ne ponuja stanovanja, zlasti še, ker se mnogi najemodajalci boje otrok kakor hudič križa- Deložirana družina je končno našla zavetje v lopi Marno ve restavracije v Rožni dolini. V lopi med praznimi sodi, kjer se nekoliko diši po vinu in kisu. Na tla so položili zimnice in »stanovanje« je bilo opremljeno. Seveda iščejo drugo stanovanje. Kje ga bodo našli? Hišni lastniki pač morajo hočeš nočeš izbirati med stanovalci. Usmiljenje do revnih ljudi ter nebogljenih otrok ne odloča, ko gre za to, kdo bo bolj redno plačeval najemnino in katera »stranka« je bolj mirna. Stara pesem, da otroci v revnih družinah niso blagoslov. Primer te deložacije smo navedli predvsem zaradi tega, da pokažemo, kako pri nas nastajajo odnosno se širijo barakarske kolonije. Burna noč v zidanici Novo mesto, 13. oktobra. Dober streljaj za Birčno vasjo se na desno vrste lepe vinske gorice. Višje in nižje pa po teh goricah, ki se vlečejo tja do Uršnih sel, stoje male lične zidanice in tudi stanovanjske hišice. Lega goric je prav lepa in vsi vinogradi so obrnjeni proti vzhodu. Ce ni ravno izredne slane, toče ali deževja, obrodi ljubenska trta izredno bogato, kajti vmes je precej trt, tkzv. samorodnic, ki obrode večinoma prav obilno. Za naše vinske bratce je letošnja vinska letina prav dobra. Samo količine ni one, kakor so pričakovali. Stara je stvar, da vsak vinogradnik ali pa lastnik vsaj male parcele mešanega trs j a rad postreže žejnemu popotniku s kupico kipečega pridelka ali pa ga celo povabi na pokuinjo, kar se rado zavleče. O taki pokušnji bi znala precej povedati tudi pos. Bojane Janez in njegova žena Marija iz Uršnih sel. Oba je namreč povabila v svojo zidanico pos. Fink Jera. Poleg omenjenih dveh in Je-rinega sina Jožeta so se udeležili pokuš-nje še Klobučar Jože, Skedelj Janez in več drugih. Ob sladki kapljici in tečnem prigrizku so postali kmalu zidane volje in na koncu že nihče več ni mogel kontrolirati svojih ognjevitih besed. Posebno oster in zbadljiv je postal Jože, sin gostiteljice, ki se je s pikrimi besedami spravil nad Bojanca in sicer radi ključa od zidanice, — njegova mati je bolj zaupala Bojancu. kakor pa njemu. Za Jožeta pa se je potegnil njegov , prijatelj Klobučar in tako sta v zidanici kmalu nastala dva nasprotna si tabora. V trenutku so bili vsi moški oboroženi s koli, potem so se pa sprijeli. Med divjim vpitjem so se mešali ženski kriki in stokanje ranjenih. Splošno zmeš- njavo je izkoristila samo Bojan čeva žena, ki j« zbežala po vinogradu, dočim je njen mož zlezel na varno po lestvah v podstrešje, kamor je za seboj potegnil še lestve, da bi tako napadalci ne mogli za njim. Za vsak primer pa se je oborožil z motiko, s katero je budno stražil vhod v podstrešje. Kakšen je bil razhod te zbrane družbe, ni težko uganiti Finka in Janeza Skedlja so okrog dveh zjutraj pripeljali vsa premikaš tena domov. Posebno težke poškodbe imata oba na glavi. Sicer pa sta zaenkrat ostala še v domači oskrbi Gostiteljica Jera Fink pa ima občutno škodo na inventarju, katerega so gostje uničili. Edini moški, ki js srečno ušel iz tega nočnega pretepa, je bil Bojane, ki nikakor ni silil v ospredje, temveč jo je pravočasno odkuril na varno na podstrešje. _ Iz škofje Loke — Žegnanje na Fari. Staro Loko poznamo pri nas najbolje pod imenom Fara. In Fara js imela te dni žegnanje, ki se prične vsako leto s prvo nedeljo v oktobru. Kakor vedno, so se škofjeločani tudi ob tej priliki Trboveljskih slavčkov« je znan po vsej Evropi, kvaliteta pesmi in izvedbe je na taki umetniški višini, da zbor ne potrebuje še posebnih priporočil in slavospevov, ki naj bi napolnili dvorane. Mi moramo biti samo zadovoljni, da nam bo na najcenejši način omogočeno neposredno uživati lepoto naše pesmi. Dolžnost naše javnosti je, da dvorano do zadnjega kotička napolni. Slavčki se pripeljejo v Zagorje z opoldanskim vlakom. — Šolska vest. Na meščansko šolo je bil te dni dodeljen kot honorarni učitelj g. Stanko štefančič, kljub temu učne moči še manjkajo in trpi pouk. — Tietaiakl napad na Zagorje bi v bodoči vojni bres dvoma zahteval v našem kraju poleg neizogibnih materialnih tudi mnogo človeških žrtev, kajti dosedanje vaje te vrste so pokazale, da se mi ne bojimo ne vraga, kaj šele bomb, ki jih nihče ne meče, ampak si j:h moramo zgolj predstavljati. Toda brez šale! V nedeljo 16. t. m. bomo doživeli že drugo ali tretjo vajo, ki naj pa pokaže potrebno resnost prebivalstva. Ko bo začela tuliti v presledkih sirena v centrali bo istočasno buo tudi plat zvona, kar pomeni, da se bliza sovražno letalo. Disciplinirani ljudje naj takoj poiščejo skrivališča in se umaknejo v hiše, nedisciplinirani radovedneži pa naj ostanejo kjer hočejo, morda Jih bo pogodilo oko postave. Sledil bo drugi, prvemu podoben znak, ki javlja, da so letala nad krajem, sele ko se bo oglasilo nepretrgano tulenje firene in bo zvonilo dve minuti, bo konec napada in kogar ni zatekla bridka smrt, ss lahko še nadalje veseli življenja. Opozarjamo, da se bo koncert >slavčkov« vršil menda ravno med napadom, verjetno pa je, da se bo ravno radi tega nekoliko zakasnil in bodo imeli zamudniki ss priliko, da ujamejo začetek. — Novi del ceste na Lokah od Bocka do Roba vsa počasi, a vztrajno grade. Doslej so v glavnem navozili materijal sa nasip vrh katerega bo speljana cesta. Izgotov-ljen je tudi že most, pod katerim bodo vozili jamski vozički iz Loškega rova. Upajo, da bo cesta letos že gotova in Izročena prometu. Stari leseni most pri »Kofeletu« bo dobil novega naslednika is seleaobeto-aa. širok bo sedem metrov, stroški sanj pa so preračunani na 27.000 din na račun cestnega odbora, ki most gradi. Te dni so zaceli betonirati temelje, s delo js bilo zamudno, ker js nagajala voda, ki je prodirala skozi propustni teren v prostor, kjer bodo stali temelji — Na nasut mirtah, mislimo glavno cesto skozi doline, čaka lepo v kupe poravnan gramoz, da se ga kdo loti in nasuje vsaj v kotanje, ki prijazno sevajo vzdolž ceste, posebno na ovinku na švepovni. Odkar caka na svojo usodo kraj ceste je is dvakrat krasno deževalo in tak čas da js najbolj primeren za nasipen je, smo čitali nekoć neko pojasnilo na tem mestu. Te nesrečne ceste! Iz Ptuja — Ponarejevalnica denarja. V ptujskem okraju ss kaj radi naseljujejo ponarejava!- izrabi vse prilike, ki se mu nudijo, zlasti zaide rad v to naš Haložan. ki je reven. Svojo srečo je poskusil tudi bivši mizar Avgust Dornik iz St. Pavla pri Preboldu, ki se je nastanil v neki gostilni v Ptuju z dvema kovčegoma, v katerih je imel razne kemikalije, več diapozitivov in dve gotovi kopiji za Izdelavo 500-dlnarskih. ban- kovcev. V Halozah je pri posestnikih iskal za dobro idoče podjetje nekoga, ki bi ga z denarjem podprL Po zaslugi oroftniških narednikov Valenčiča in Gorupa so prišli ponarejevalcu na sled in mu zaplenili ves inventar. Dornik je izpovedal, da se že delj časa bavi a kemijo, največ s ponarejanjem bankovcev, kar se mu je izborno posrečilo. Ce bi ne bil zasačen, bi dnevno lahko izgotovil najmanj 20 bankovcev po 500 din, kar bi mu vrglo 10.000 din dnevno in bi lahko v enem letu postal milijonar. Sodišče mu js prekrižalo vse računa. Z njim vred pa je bilo aretiranih se šest drugih grešnikov. — Neznosen smrad. Ptuj ima krasen park ob Dravi, kjer je tudi lepo izpreha-jališoa. Žal da ta na njem večkrat preseneti neznosen smrad, ki priplava po Dravi, tako da moraš park nehote zapustiti, ako nočeš, da te smrad zaduši. Mestna občina naj bi ukrenila vse potrebno, da se greznice ne bi izpraznjevale podnevi, marveč šele v poznih nočnih urah, ko je park prazen. Vsak prestopek naj bi se strogo kaznoval. — Surove*, posestnica Marija Vinko v Dražencih si je za pomoč najela dninarko Ano Mesaric, kar pa njenemu najemniku Štefanu ni bilo po volji in je stresel vso jezo na nedolžno Meaaričevo ■ tem, da jo Prvi pogoj nežne polti ELIDA MILA Predvsem: Elida milo 7 cvetlic Tako blago je in zraven kozmetično deluje 7> 4fc I je pretepel tako močno, da je obležala n« cesti z zlomljeno roko nezavestna. Težko poškodovano so prenesli na dom, ker pa se ji je stanje poslabšalo, so jo prepeljali v bolnico, kjer so razen frakture ugotovili tudi težke notranje poškodbe. Vročekrvni Štefan se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Posledice incidentov na stadionu SK Železničarja Ostavka dveh funkcionarjev v OOLNP — Sporna vpra- ianja naj reii anketa Maribor, 14. oktobra Incidenti, ki so nastali po krivdi gotovih ljudi na stadionu SK Železničarja dne 2. oktobra in o katerih smo izčrpno poročali, so imeli posledico, da je LNP do nadaljnjega prepovedal vsako javno tekmo na omenjenem stadionu. V nedeljo bi morala biti prvenstvena tekma mod SK Železničarjem in ISSK Mariborom, ki je bila določena na igrišču SK Železničarja. Toda LN? je odredil, da mora biti tekma na igrišču SK Rapida. Pri tej svoji odločbi pa LNP najbrž ni računal s tem, da bi se slični incidenti lahko pripetili tudi na igrišču SK Rapida. S tem so pa računala oblastva, ki tekme kratkomalo nišo dovolila. V nedeljo 16. t m. bi se morale odigrati na igrišču SK Rapida pokalne tekme. V smislu razporeda bi igrala SK Železničar : SK Slavija in ISSK Maribor : SK Rapid. Kakor pa smo doznali, oblastva najbrže tudi te tekme ne bodo dovolila. Pri tem se sklicujejo oblastva na to: če mariborski klubi ne smejo igrati na igrišču v mestu, kjer sta red in varnost bolj zajamčena, s tem večjo verjetnostjo bi »e lahko pripetili incidenti na igrišču, ki ne spada v okoliš mariborske mestne policije. Kakor ka- že sedaj položaj, je LNP z zaporo igrišč* SK Železničarja napravil slabo uslugo mariborskim športnikom m je možno, da as nedeljski spored sploh ne bo mogel vcaiti, razen če se vse prireditve prenose j o n* igrišče ISSK Maribora ob magdalenakem parku. Medtem pa se bije boj za »eleno mizo. Na zadnji seji Okrožnega odbora LNP v Mariboru je podal ostavko zastopnik Čakovečkoga SK in kapetan OOLNP Josip Konic, dočim je F. Amon položil svojo funkcijo kot blagajnik OOLNP. Vsa sporna vprašanja v mariborskem nogometu pa bodo skušali razčistiti na anketi mariborskih kruhov, ki bo v soboto 15. t. m. ob 20. pri Zamorcu, Anketi bosta prisostvovala tudi delegata LNtP. O rezultatih ankete bomo se poročali. "~ VSAK PO SVOJE Mož ogleduje otroški voziček, k j ga pelje mimo mlada dama: _ Upam, da si bova tudi midva lahko privoščila tako lep voziček, kajne draga ženica? 2ena pa ogleduje mimo vozeči avto: Oh, kako mi bodo zavidale vse prijateljice. CBBORGES OHNBT: 76 gERGEJ PM1II1 «fr»wl- -lanmini- ■ Na Cavrolov migljaj je Marechal odšel. Tajnik je stopil h gospe Desvarennesovi, ki je bila prišla s Petrom in se ustavila v bankirjevem kabinetu. Ta čas, ko je Šla v salonih sijajna svečanost svojo pot, so se odigravali veliki dogodki in v kabinetu so se zbrali glavni udeleženci. Ko je vstopil Marechal, je izgovorila gospa eno samo besedo: — Cayrol? — Evo ga, — je odgovoril tajnik, Cayrol je hitro pristopil h gospe Dssvarennesovi — No, — je vprašal ves razburjen, — ali imate kakšno vest? — Peter je pravkar prispel iz Londona, — je odgovorila. — To, česar smo se bali, se je zgodilo. Herzog je dal za kritje denarne operacije, tvegane z mojim zetom,. onih deset milijonov v delnicah »Čredita Europeen.« — Ali mislite, da je Herzog pobegnil? — Nikakor ne. .On je močnejši od vseh teh okolnosti; vrnil se bo. On dobro ve, da pomeni osra-motitev princa sramoto doma Desvarennesovih, On je čisto miren. — Ali je mogoče rešiti enega brez drugega?.— je vprašala gospa Desvarennesova. — To je izključeno. Herzog je tako dobro pove- zal prinčeve interese s svojimi, da jo treba rešiti oba ali pa oba skupaj uničiti. — Tako, tako, torej Herzoga še za nameček, — je dejala hladno gospa Desvarennesova. — Toda kako? — Glejte, — je dejal Cavrol, — delnice, ki jih je dvignil Herzog pod zaščito prinčevoga podpisa, so bile vloge vlagateljev. V času, ko se je »Cre-dit Universel« selil v novo poslopje, so pomotoma prenesli tja tudi te delnice. Zadostuje, ce delnice nadomestim. Princu vrnem potrdilo in s tem zabrišem vsako sled to mučne zadeve. — Toda številke teh delnic ne bodo več iste, _ je dejala gospa Desvarennesova, vajena strogega reda v denarnih sadevah. — Ta izprememba se da pojasniti s prodajo pri porastu in nakupom pri padcu. Delničarji ne bodo ničesar sumili, če jim pokažemo dobiček. Rasen tega si pa pridržim pravico kot član upravnega sveta razglasiti Herzogovo sleparijo, pri tem pa pustiti princa Panina ob strani, če bodo moji del-ničarii pritiskali na to. Sicer pa, zanesite se name, jas prevzamem skrb, da bo Herzog zasačen na tem, da se skriva za hrbet nekoga drugega. Moja nespametna in predolga zaupljivost napram temu možu je deloma kriva te nesreče. Iz vaše zadeve napravim svojo in znala ga bom prisiliti, da nam vrne to, česar se je polastil. Se nocoj odpotujem v London, Imam na razpolago vlak, ki odhaja ob pol dveh in s tem ae odpeljem. Naglica je v takih primerih prvi pogoj uspeha. — Hvata, Cajroi, — Je dejala nesova prijazno. —- Ali sta prišla princ in moja hči? — Da, Sergej je neomajen. Toliko moči mu nisem prisojal. — Ah, kaj ga pa briga to, kar se godi! — je vzkliknila gospa Desvarennesova. — Mar on pri tam kaj trpi? Kaj še! On dobro ve, da bom delala, kakor sem doslej, da bom podpirala njegovo zapravi ji vost in nosila stroške njegovega razkošja. Lahko se bom smatrala za srečno, če bo spameto-van po teh bridkih naukih nehal brskati po tujih blagajnah, kajti v tem primeru bi bila bres moči in ne mogla bi ga rešiti. Ce je nas že spravil v nesrečo, bi nas lahko tudi pustil umreti ▼ sramoti. Gospa je vstala in oči so se ji zaiskrile od ieae. Dolgih korakov je jela hoditi po sobi. — Ah, ta podleži Le kdaj bo moja ha nehala postavljati se med njega in mene... Ob strašni kletvi je izgovorila te besede. Cavrol, Marechal in Peter so se spogledali, Vsem je šinila v glavo ista misel, strašna, grozna, V silni jezi je bila sposobna ta brezmejno ljubeča mati in energična žena tudi moriti. Vsi so to uganili in bili so prepričani o tem; kot privid jim je stopil pred oči okrvavljeni Panin. — Ali se spominjate, kaj sem vam dejal nekega dne? — je zaSepetal Marechal obrnjen h Cay-rolu. — Ali vidite rablje, bodalo, kanal Orfano? — Pred mržnjo ene take ženske bi dal prednost sovraštvu desetih mož, — je odgovoril Cavrol. — je po kratkem razmišljanju, — samo od vas je odvisna ta borzna operacija, o kateri ste nam prav kar pravili, kaj ne? —Da, samo od mene. — Storite jo torej hitro, pa naj stane kar hoče. Upam, da se ta vest še ni raznesla. — Nihče ničesar ne sluti. O tem še nisem govoril z živo dušo, razen s svojo ženo seveda, — je pripomnil naivno tako, da se je Peter moral za-smejati — Seveda, — je nadaljeval, midva z ženo sva vendar nerazdružna celota. — Kaj vam je rekla na to? — je vprašala gospa Desvarennesova m se vprašujoče ozrla na Csv-rola. — Ce bi bilo šlo zame, bi ne mogla biti bolj vznemirjena. Ona vas tako ljubi, milostiva, vas in vaše najbližje! Lepo me je prosila, naj storim vse, kar je v mojih močeh, da odvrnem princa od tega nesrečnega koraka. Solze so se ji lesketale v očeh in zares, če bi se vasn ne hotel oddolžiti v globoki hvaležnosti, bi storil to samo zato, da bi ji napravil veselje. Prisziam, da sem bil globoko gin jen... Zares, to drago dete ima zlato srce. Marechal je izmenjal pomemben pogled s gospo DHiiMHisiiyam ki je potem stopila k bankirja in cm sfssnsse roko, rekoč; Cavrol, vi ste poštenjak! — Vena, - je odlgovorj! Cavroi m ae da bi prikril tvoje gBj|jVLliisH9 — nssji • * • : r » »SLOVENSKI NAROD«, sobot-, 25. sklobra 1938. fetoo. 232 »Dom miru in blaženosti14 V Heiderabadu v Indiji je nastala nova sekta, v kateri V glavnem mesta dežele nišama hajde- rabadskega so nastali resni nemiri zaradi zakonske stavke žen, ki so se dale presno t iti nwemu preroku Bhajji Lekh raju. Sekta, ki šteje nekaj nad 500 članov, samih žen razen ustanovitelja in vodje, ima mnogo obetajoče ime >Om Mandbi« — Dom miru in blaženosti. Toda kamen spotike je postal Že prvi ukrep ustanovitelja sekte, ki je določil za prvo stopnjo priprave sveta na blaženost najstrožji celibat svojih privrženec Nizam hoiderahadski Dokler so bile njegove privrzenke samske, so imele samo sitnosti s starši, ki jih hočejo orno žiti in ki se upirajo misli, naj bi ostale samice na ljubo preroku, o katerem sploh ne vedo, kdo je in kaj hoče. V Indiji se može dekleta zelo zgodaj. Odrasla dekleta kmalu izgube možnost omo-žati se kolikor toliko dobro. Toda tam, kjer so se dale zakonske žene premotiti tako daleč, da so položile zaobljubo celibata, so nastale mnogo hujše ovire in konflikti z zakoni. Kakor božji oče haar-lemskih zamorcev je ustanovil tudi prerok Lekhraj s prispevki svojih pri v rže nk skupen dom, kamor se zatekajo vse žene, ki jim preti pritisk sopodnikov, da bi prelomile svojo zaobljubo. Oblasti so prisilile novega Mesijo na prošnjo prizadetih, da bi dovolil zakonskim možem v Domu miru in blaženosti vsaj obiske ob določenih urah. Tu se je pa pokazalo, da so privrzenke strožje od učitelja. Zakonske žene so se namreč odločno uprle zahtevi, da bi odprle svojim možem vrata. doma. Možje «o sicer zmagali v prvem kolu tekme s prerokom s pomočjo oblasti, toda stroge Amazonke so zasedle vrata doma ter zabranile dostop možem, očetom in drugim, ki so jih hoteli prisiliti, da bi se vrnile k svojim domačim ognjiščem. Končno sta se obe straži, ki čuvata Dom miru. da bi vanj ne vdrH možje, namreč zakonske žene. ia drugi strani pa zakonski možje, ki pazijo, da bd v dom vsaj ne prišle nove privrzenke preroka Lekhraja, dejansko spopadu tako srdito, da je letelo z obeh strani kamenje. Bitko je odločila policija in slediti bi morala mirovna konferenca. Ker so se pa ortodoksne privrzenke Lekhrajevega nauka odločno uprle zahtevi, da bi poslale delegacijo iz Doma miru. je moral nazadnje posredovati maharadža in on je ukazal, da mora biti dom v treh dneh izpraznjen. Preroka so zaprli kot talca in on mora jamčiti, da bodo njegove privrzenke izpolnile ta ukaz. Šved mongolski knez Franc Avgust Larsen, beli vazal mandžnrskega cesarja Daljni v/hod se trese v temeljih, države se rušijo in nastajajo nove, vlade se menjavajo čez noč in iz dneva v dan izginjajo poteze, ki so jih bila začrtala stoletja. Toda mongolske kneževine Inchan se te izpremembe še niso dotaknile, čeprav so se men;ali gospodarji. Inchanski knez je bil še pred leti vazal živega Buddhe Hutuk-tu, tretjega v vrsti budhističoih dostojanstvenikov Ln zdaj najvišjega dostojanstvenika lamaistične cerkve, ko sta dalaj-lama in ta£i-lama umrla. Potem je bil vazal japonske lutke na mandžurskem presto ki cesarja Puija. Inchanski knez pa ni Mongol niti Kitajec eii Mandžurec, temveč Šved Franc Avgust Larsen. Njegova zgodba in zgodovina njegove kneževine spadata med najzanimivejša poglavja Daljnega vzhoda. Larsen je zapustil pred 45 leti Švedsko. Bilo mu je 23 let ki poslali so ga v Mongolijo kot misijonarja. Sedem let je poskušal oznanjati krščanstvo, obenem se je pa učil spoznavati deželo in njeno prebivalstvo. Ni je pridobil kot apostol, zato so pa pridobile neskončne daljave Mongolije njega. Ln slednjič je opustil brezplodno prizadevanje, postal je trgovec s konji ki potrebščinami step nega življenja, klatil se je po stepah, se sprijatelji! z njenimi prebivalci ter prispel v kraje, kamor je bilo prepovedano prihajati belokožcem in kjer je počasi obogatel. Njegove karavane so bile stalno na poti med Urgo in Ka&gaoora. Postal je posredovalec m podjetnik na debelo. i*s-tanavljal je sidadižča in agencije, poglavarji plemen so prihajali k njemu kupovat plemensko živino za pomladitev svojih čred. pa tudi na posvetovanja o raznih sporih in načrtih. Larsen je vodil trgovino z volno in krznom, obenem je bil pa svetovalec popotnikov in trgovcev. Končno ga je pritegnil k svojemu dvoru Bog-do Genen. častihlepni H utuk tu. Ko je postal leta 1911 Bogdo Genen vladar samostojne .Mongolije pod ruskim protektoratom, je postal Larsen mongolski knez. K naslovu si je pa moral sam pridobiti kneževino in kakor se je izkazalo pozneje, to ni bila lahka naloga, čeprav je zadostovalo zasesti in obdelovati kos zemlje brez gospodarja, ker so v Mongoliji samo vodnjaki skupna last. Larsen si je izbral, toda na njegovem »gospodarstvu« so divjali snežni meteži vso dolgo zimo. poleti je pa strašno pripekalo solnce. Lahko je lovil divjačino kolikor je hotel, toda pozimi so prihajala za njo iz širnih gozdov krdela volkov. Nav/lic temu se je izkazalo, da je izbral Larsen srečno. Na svojih zemljiščih je naiel ležišča zlata in začel je pridobivati zlato s pomočjo ruskega in francoskega kapitala, ki je jamčil podjetju tujo zaščito. Polagoma se je podjetje širilo in Larsen je imel zaposlenih 10.000 kulijev. In v začetku svetovne vojne je bil že pravi mogotec. Potem je prišla, ruska revolucija. Mongolijo so potegnili v vojno, preko nje sta šli rdeča in bela armada, potem je pa prišel liki vihra baltiški baron Ungern-Stern-berg, ki je ustanovil v zapadni Mandžuriji, v Mongoliji Vn v Džungarski za nekaj časa močno vojaško državo ter se dal proglasiti za vtelešenje boga vojne. Larsen je postal eden njegovih prvih svetovalcev, toda zato je moral globoko poseči v žep in izdatno podpreti Ungern-Siernborgovo pustolovščino, ki se je zaključila s pustolov-čevo smrtjo v ruskem ujetništvu. Pred pohodom sovjetske vojske v Zunanjo Mongolijo je moral bežati z drugimi Stembergo-vimi dostojanstveniki tudi Larsen. Rešil je le neznaten del svojega premoženja. S tem in s peščico zvestih ljudi se je znova zatekel v daijne kraje severozapadnega Inchan-skega pogorja, kjer je ustanovil živinorejsko farmo. Redi zlasti ovce, za dom no p« služi zapuščeno lamaiotično svetišče, ki ga je za vsak »luča i obzidal. *Tu živi življenje modrijana daleč p»oČ od šum ne ga sveta in čaka smrt. Kraj je preveč siromašen, ds bi mu mogel kdo zavidati to življenje. Najbližji sosed je več milj daleč. Farma daje mleko, sir in meso, nekaj se pa pripelje iz Mandžukua, čepiav je do Kaiga-na na konju zelo daleč. Včesi se pojavi na obzorju jezdec in to pomeni za farmo praznik. Mandžurski cesar Pui ali kakor se v prestolnici Hsinikinu oficielno imenuje Kan Teh, je bivšemu misijonarju svečano potrdil, da mu je do smrti izročena kne- Po-i ževina lncban seveda pod mondžurskim protektoratom. In bdi knez je v svoji deželi zadovoljen. Samo enkrat je še krenil iz nje po svetu, pred tremi leti se je napotil na Japonsko in še dalje na Filipine. Tods takrat je izjavil v Manili ameriškemu novinarju, da je že sit vseh dobrot in lepot sveta, da se mu sploh noče več domov na Švedsko in da upa, ds bo dočakal smrt v svoji kneževina v Mongoliji. G. A. Vprašanje zvezdne energije Na letni konferenci za teoretično fiziko, ki je bila letos v \Vashii g ton u pod pokroviteljstvom washi ngtonske univerze in Car negievega zavoda, se je mnogo debatiralo o tem, odkod dobivajo zvezde svojo gijo. V debato so posegali na eni astrofiziki, proučujoči notranji zvezd, kakor S. Chandraskerhar, B. Strom-gern. T. Sterne itd., na drugi strani pa fiziki, ki se pečajo z raznimi vprašanji klearne fizike, med njimi H. Betfee, Breit. G. Gamow. von Neumann ia Tuve. Izraženih je bilo več zanimivih o rzpremerabi jedra kot o en rov zvezdne energije. Po tako zvani bauhvpothesi« nastajajo v notranjosti de neprestano težje prvine rz nsj dika in helija. Tako naj bi se dostna množina energije, da pojasniti izgube, nastale po u Da to niso neznatne izgube, nam že solnce, ki izžari vsako minuto 250 jonov ton gmote ali 36 milijard enem dnevu. Werzsioker si je zamišljal i premembo k izločanja energije vodećih i vin tako. da se helij spoji z vodikom Lahki isotop, ta pa razpade na te&i helije in energijo. Ta domneva pa ni viki*, ker so atomska jedra obeh novo starih isotopov nestalna in izločajo parttfcirie. Za to govore vsaj novi Druga možna domneva za nastanek težkih prvin iz vodika in helija zahteva večjo stalnost lahkega isotoks bervllia, česar pa zopet poskusi niso potrdili. Zato je verjetno, ds se pri trojnem spajanju dveh protonov iz alfa delcev (s helijevim jedrom) spoje vsi krije delci in ustvarijo drugi lahki isotop bervllia. Ta sicer tudi ni bi pripravljen poskusno, pač so pa tu i z vestni znaki, ki kažejo na to, da bi utegnil imeti stalno jedro. Tak bi moral biti začetek i spreminjanja lahkih prvin v težje. Tudi verjetnostni računi na trojni spojitvi slonečih reakcij dokazujejo, da bi se v razmerah, vladajočih v notranjosti zvezd, sprostilo dovolj energije, de bi nadomeščala izgubo energije z izžarevanjem. Solnčne izgube z izžarevanjem bi mogla pojasniti reakcija, pri kateri se dva atoma lahkega vodika spremenita v atom težkega vodika; pri tem se sprosti energija. Od solnca svetlejše zvezde pa potrebujejo mogočnejše vire energije za svojo izza revan o energijo. Novo zdravilo proti pneumoniji Zdravniki se že dolgo zanimajo za mnoge sintetične organske spojine, ki specifično učinkujejo na razne nalezljive bolezni. Toda ta takozvana kemoterapevtična zdravila se zaenkrat niso posebno dobro obnesla, zlasti ne pri bakterijalnih infekcijah. Pred dobrimi tremi leti je prišel z veliko reklamo v promet nemški preparat prontosil. kemični sulfamilamid, ki se je j obnesel proti nekaterim streptokokovim okužen jem, recimo po porodih ali splavih, pri gnojnem vnetju možganske mrene in podobno. Zdaj se pa zopet oglasa v angleškem strokovnem listu »Lancet« dr. L. Whitby, ki že dolgo proučuje zdravilne učinke organskih spojin. Angleški učenjak pravi, da ena izmed njih, označena kot M & B 693, specifično in očitno napada pneumokoke, mikrobialne povzročitelje človeške pneumonije. Komplicirana sintetična spojina nudi baje popolno zaščito proti pneumokokom tipa I. VH. in Vm. dobro zadčitno sredstvo je pa tudi proti tipom n.. m. in v. Lepe uspehe so dosegli s tem sredstvom baje že tudi štirje drugi angleški zdravn'-ki. Zlasti se omenja primer neke bolnice, stare gospe, ki jo je mučila huda pneumo-nija in ki je bil pri nji točno ugotovljen pneumokokos tipa m. Ko je štiri dni uživala novo zdravilo je popolnoma ozdravela. Novo zdravilo napada posebno omote, v katerih so vgnezdeni pneumokoki. Človeško telo Odrasli ia otroci dobivajo lijaki V zadnjih desetih letih zasleduje znanost izredno nagle izpremembe človeškega organizma. Antropologi in biologi skušajo najti ozadje teh izprememb. kajti od njih bo odvisna zunanjost bodočega človeka. Združenje klobučarjev v Londonu je imelo nedavno občni zbor, na katerem se je najprej govorilo o tarifah in tekočih zadevah, potem je pa prišla na vrsto debata o rezultatu statističnih podatkov, ki so sprar. ili zbrane klobučarje povsem iz ravnotežja. V zadnjih osmih mesecih so izmerili okrog 15.000 človeških glav. Iz teh mer se izračuna st^dardna velikost, na katero se morajo ozirati pri izdelovanju pokrival Izkazalo se je, da so morah najpogostejši format klobuka št. 7 povečati za poldrugi centimeter. Predsednik združenja je ugotovil .da so klobučarji v zadnjih dveh lelih povsod opazili, da dbbivajo ljud je večje glave. Prej so delali klobuke večinoma 6V*. zdaj ss pa ta velikost sploh ne zahteva in klobuki ee začenjajo povprečno pn veliKosti 71/2. Od kod ta pojav? Laik bo morda lahko našel pojasnilo. Morda se zdaj človek drugače pokriva, kakor se ;e pokrival v starih Časih. Ali pa ima gostejše lase? Končno Je pa vse podvrženo modi in v tem bo morda odgovor na vprašanje, zakaj dobivajo ljudje večje 2:Lave. Prof. dr. E. Parsons z antropološkega oddelka bolnice sv. Tomaža v Londonu je pa drugačnega mnenja. že več let epazujem znatno povečanje prostora med ušesno kotlino in najvišjo točko lobanje. In povprečne sil3 so se premaknile še očitneje, če primerjam velikost glav svojih najboljših dijakov iz Časov pred 10 in 20 leti s sedanjimi. Pri tem se zdi. da raste krbanja ne samo v višino, temveč tudi v širino; človeška glava postaja ne samo višja, temveč tudi širša. Podobna mnenja se slišijo tudi iz vrst tovarnarjev obutve, ki ugotavljajo, da so ženske noge daljše in širše, kakor so bile pred 10 leti. Čevlji št. 36, nekoč ponos žensk, so skoraj izginili iz prometa večine se izpreminja večje glave ia noge, okost-se pa krčijo evropskih držav in tudi v Ameriki. In celo povprečna velikost, za katero je dolgo veljala številka 37. se vedno bolj pomika proti številki 38 do 38»/t. Pa tudi tu ne nosi odgovornosti moda, ker gre zopet za čisto fiziološke izpremembe. O podoonih izpremembah govori tudi oblacima industrija, posebno pn otroških oblekah. Izkazalo se je da je treba v zadnjih štirih, petih letih računati s čisto drugačnimi merami za deklice in dečke, kakor pred 10 leti. Otroci so zdaj večji, na drugi strani pa bolj s]oki. Zanimivo )e pa. da vidimo pri dojenčkih nasproten pojav. Dočim dobivajo odrasli večje glave in noge in dočim so dečki in deklice od 6 do 16 let večji, so prišli otroški zdravniki do spoznanja, da imajo tudi dojenčki več:e glave m ude, da se pa okostnjak v celoti krči. Veda, ki ji načelu je prof. dr. Parsons, pravi k temu, da res nastajajo v zadnjih 10 letih izpremembe v proporcije h človeškega okostnja ka in učenjaki skušajo pojasniti, od kod ta pojav. Zaenkrat domnevajo samo, da izvirajo izpremembe v človeškem telesu iz drugačne prehrane, v kateri je posvečena večja pozornost vitaminom. Toda kakšen bo človek okrog leta 2.000? Ali bo imel veliko glavo velike roke in noge. telo pa kakor drog? Sedanja veda o hormonih je napredovala že tako daleč, da se bodo dale preprečiti večje izpremembe človeškega organizma. Zato se ni treba bati. da bi bil bodoči človek brez zob in las. čeprav je znanstveno ugotovljeno nagnjenje telesa k temu, da bi postali zobje sčasoma odveč in da bi jih človek sploh ne imel! Potem bi izgubili ljudje tudi lase, kajti med zobmi in lasmi je posebna, doslej še neraziskana zveza. Tudi tu bo najbrž posegla vmes veda o hormonih, ki s posebnimi injekcijami preprečuje izpadanje las in lahko omeji tudi izgubo zob. Veda bo torej mogla obvarovati človeka bridke usode, da bi hodil v letu 2.000 po svetu kot brezzobo in plešasTo strašilo — seveda če ne postanejo brezzobe čeljusti in plešaste glave dotlej pojem r-aj-večje lepote. Duffi Cooper Kmalu po konferenci štirih sil v Mona-kovem je odstopil eden najvplivnejših mož angleške vlade, prvi lord admiralitetc odnosno mornariški minister Duff Cooper. Ohamberlainu je poslal kratko pismo, ki v njem pravi, ds se ne strinja z zunanjo politiko njegeve vlade. Cooper je star šele 48 let, pa že pozna večino angleških ministrstev, saj je skoraj v vseh delal. On je potomec stare škotske plemiške rodbine. Po materi je v sorodu z vojvodsko rodbina Fife. Finaono je povsem neodvisen in veliko premoženje mu je omogočilo znatno razširiti delovanje. Študiral je v Oxfor-du zgodovino in že takrat si je v duhu začrtal življenjsko pot. je vstopu v dipio- m njegovi predaš sofe čuditi, ko je ocHošil _ bar presedlal i* diplotnatske na pravo fronto. SlužU je pri gardo* grenadir jih. In Distungmshed Service Order, odUkomsnje za ssstage, drogo v vrsti največjih odtikovsnj za junaštvo,_rspričuje njegovo pripadnost k bojo f« ikom is svetovne vojne. Po vojni se je ▼snii na svoje mesto v zunanje ministrstvo. Brk> ssu je 1 38 let, ko )e postal finančni tajnik ministrstva. V politiko je posegel pred sedmimi leti, ko je moral Baldwin postaviti kandidata proti opozicionalni skupini svoje stranke v važnem \Vestminstrskem okraju. iMoral je pa opustiti svojo namero, da bi nastopi1 tam osebno, ker njegovi prijatelji niso hoteli, da bi se vlačilo njegovo ime po dnevnem tisku. Čeprav novinec v politiki, je dosegel Duff Cooper pri volitvah sijajno zmago. Preko finančnega oddelka v vojnem ministrstvu in finančnega oddelka ministrstva državnega zaklada je prišel Cooper leta 1935 kot HaIifaxov naslednik na čelo vojnega ministrstva in kot tak je v parlamentu utemeljil nujnost, da se mora Anglija oborožiti tako, da bo v bodoče igrala prvo vlogo med evropskimi velesilami. Lani v maju je prevzel mornariško ministrstvo. In med krizo pred konferenco v Miinchenu se je večkrat čutiio njegovo prizadevanje, da bi zavzela Anglija odločno stališče proti razkosanju ČSR. Beethovnova oporoka Beethoven se v svoji oporoki bridko pritožuje, da ga sodobniki niso razumeli. Redkobesedni zagrenjeni genij je ob zatonu svojega življenja zaupal papirju misli, ki jih ni nikoli izgovoril. Med drugim pravi: Delati dobro, kjer je to mogoče, ljubiti svobodo nad vse, resnice nikoli ne zatajiti, nin na prestolu ne, to je človeku in svetu potrebno. Živite srečno in ljubite me, ker sem to od vas zasluži], saj sem pogosto v •zvijanju razmišljal o tem, kako bi vas osrečil. Oh, vi ljudje, ki me smatrate ali proglašate za sovražno zakrnjenega, koliko krivice mi delate. Odkrito rečeno, vala ljubezen do umetnosti me navzlic temu jsafO uoscli Kako vesel sem, da vam bom lahko koristil se v grobu. Beethovnovega pogreba se je udeležilo okrog 30.000 ljudi. Nekaj dni po pogrebu so pa že prodajali na dražbi njegove rokopise. Cela partitura Pete simfonije je na za 3 cekine in 45 krajcarjev, ___ j E&monta sa 50 krajcerjev, ve-roga sa kvartete pa za 30 krajcarjev. Letečih torpedov ne bo R. Erneet Dupuy in pmvHa v svoji knji-ht prišlo do vojno«, da o uporabi s xnoQk> radia upravtJacsn letečih torpedov no> mora bstt govesa. So letala brez pilotov, ki Jh vodijo na kratke nadalje s polnočjo radia m Jb pssperjsjo tudi nazaj na semrjjD. toda sasssdsso se taka letala potamijo, ko se spuKajo na tla. če pa gSsrfpfld v bombarderskm letalih se vodno nalete na veflke težave pri streljanju v dobro in vidno tarčo, kako naj bi vam več milj oddaljeni radfooperater točno povedal, kdaj je njegovo IstsJo-nabot pravilno nad čajem? Pomlatite, kako lahek cilj bi bil leteči robot za protiletalske topove m lovska letala. Tako letalo bi ne bilo protinapada, no moglo bd se iz- ogniti nevaroosti, o kateri bi niti ne vedelo, da se baza. Pomisliti moramo tudi, d* bi bOa taka letala zek> draga. Zakaj bi torej ne posadili v letalo pilota ki mu ne dan možnosti delati resnično škodo? Končno bi pa lahko vse prizadevanje okrog letečih tor-podov enostavno prekrižale močne radijske motnje, povzročene kot obrambno sredstvo. Kako Kitajec vidi in čuti Priotočujemo odlomek iz ze+o zanimive knjige *Moj narod in moja domovina*, ki jo je napisal Kitajec Lin Jutang. Pesnica Pearl S. Buckova pravi o tej knjigi, da je najbolj verno in najučinkovitejše delo o Kitajski. Pisatelj je odkril svetu svojo domovino in svoj narod tako, kakor se nihče pred njim. V primeri s lujim opazovalcem ima Kitajec nedvomno eno prednost, da je namreč Kitajec in kot tak ne gleda samo z dušo, temveč tudi s srcem :n ve, da je kri. ki mu kipi v žilah, zdaj od ponosa, zdaj od sramu, kitajska kri, skrivnost vseh skrivnosti, skrivajoča v svojem biokenručneon sestavu vso preteklost in bodočnost Kitajske, ves njen ponos in sramoto, veo slavo in trasdko Kitajec se je morda naučil igrati angleški nogomet, toda nima ga rad. Naučil se je morda ameriške žilavosti, toda vse se v njem upira temu. Morda se je naučil ravnati s pi tičkom. toda prtiček »e mu gnusi. Tudi ob Schubertovih melodijah in Brahmsovih pesmih sliši vedno odmev pradavnih narodnih popevk in Uličnih selank orienta, tako milih in dragih njegovemu sluhu. Kitajec prouči vse lepote zapada, toda vrne se zopet na vzhod, kajti čim je star 40 let, zmaga v njem orientalska kri. Zrgleda svojega očeta s svileno kitajsko čepico na glavi in brt pO-loži zapadnjaško obleko ter zleze zone: v svojo kitajsko haljo, kajti šele v nji se njegova duša pomiri. Ne moic več razumeti, kako je .sploh mogel nositi zapadnjaško obleko. Tudi za nogomet se ne navdušuje več. pač pa začne gojiti kita;^ko zdravoslovje, rad hodi po murvinih poljih in bambusovih gajih. Toda to ni izp,-e-hod po naravi, kakor pravijo A_ntrl^ži. temveč orientalsko g-uganje. koris:n.» rhisi in telesu. Beseda telovadba mu je z~P'%i-na. čemu neki telovadba? Smešna zapad-njaška ideja. Že sam pomeri na odrasle ljudi, hiteče po pelju za žogo, £a sili v smeh. še bolj smešno se mu pa zdi zavijati se v vročih peletnih dnoh po jgvi v tople jopice. Čemu to mučenje? Kitajec se zamisli in spoami, da je to nekoč tudi njega veselilo, toda takrat je bil še mlad, nezrel tako. da prav za prav sploh ni bil on. T«< je bila *amo trenutna, zaletavost. Kitajec za sport ni navJuš^n On je na svetu za nekaj drugega, za poklone, za. mir in pokoj, ne pa za nogomet, prtič in m: dne obleke. Včasih si mi Mi samega sebe kot prasca, zapadnjaka pa kot psa. Pes napnde prašiča, ki pa samo za-runka, večkrat či.9to mirno. On celo ho^e biti prašič, pravi prašič, saj je to tako udobno. In psu niti malo ne za<\ida tega, kar ima. Njegova edina želja je, da bi ga pustil pri miru. Lev na ulici V Wilwoodu. New Jersev, je ušel lev iz kletke v menažeriji. Na cesti je napadel in raztrgal nekega Japonca. Nato je dve uri divjal po ulicah, kamor se ni upal stop.ti nihče. Končno se je levu pribliial policist in ko ga je žival hotela napasti, ga je ustrelil z revolverjem. še enkrat poštni krajevni leksikon Odgovor na članek z dne 1. tm. Lieksikoni, ki niso leksikoni« itd. — Prav zares me veseli, da stvarni kritik * Poštnega krajevnega leksikcna« ni nase! nobene napake, ki bi bila res omembe vredna. Ce pa kritik ni stvaren, potem pač njegovi kritiki nihče ne more zaupaf. Kritik nasteje tri planinske koče, ki v leksikonu manjkajo in tri neznantne napake v pisanju krajevnih imen, ki niso v resnici nobene napake, kajti: zakaj se pišeta posti Radatoviči m Gradac v Beio-krajini, ve in pove poštna direkcija v Ljubljani; prav tako je za pisavo imena SlorvenjgTadec odločila kr. banska uprava v Ljubljani. R—y, ki se je spodtaknil vpo*tni |ek»i-kOn# kateri je v resnici poštni Krajevni leksikon, je opazil v >Dodatkuc samo kratki pregled poštnih tarif, ki jih hoče imeti od začetka do konca ( za kar bi bilo treba kar posebne knjige!). Brez dvoma ima članka r svoje posebne namene, ko sklepa svojo zelo površno kritiko z besedami: »Poslovni človek, ki je za >leksikon« žrtvoval 100 din — ... — in Id pričakuje, da bo našel v njem vsaj najpotrebnejše dodatke, bo razočaran in bo knjigo kot nepopolno odložil«. — Zaradi nekaj neznatnih manjkajočih imen — vsa knjiga sa nič!— Zaradi nekaj dozdovfdh pomanjkljivosti v dodatku — ves dodatek za nič! To je«tvarna kri- Pirc Prane. Kako je bila prebita solunska fronta Predavanje udeleženca »godovinelrlti bojev nika Dracolfnba MlkaJtovMa LJubljana, 15. oktobra Včeraj smo kratko poročali o proslavi 201etnice proboja solunske fronte, ki jo je priredila v četrtek zvečer sreska organizacija vojnik dobrovoljcev v Ljubljani v veliki dvorani Kazine, kjer je predaval ko-niandant 39. pešpolka v Celju polkovnik Dragoljub Mihajlovič o proboju solunske fronte. Predavatelj je opisal zgrodovinske boje izčrpno, nazorno in stvarno, da so mu poslušalci sledili ves čas z veliko pazljivostjo. Polkovnik Mihajlovič se je tudi bojeval na solunski fronti in znano mu je marsikaj, kar doslej Se ni bilo primerno osvetljeno. Iz predavanja posnemamo naslednje podatke. KAKOR PTIC FENIKS... • Naša vojska je izvojevala prvo odločilno zmago 1. 1914 v svetovni vojni na Ceru, a čez tri mesec zopet premagala sovražnika v slavni kolubarski bitki. Poldrugo leto se je borila povsem osamljena na balkanski fronti, da se je morala, napadena od treh strani, umakniti čez albanske gore. Toda že v začetku 1. 1916 je že zopet zbirala svoje sile na Krtu, ter je je bilo kmalu pripravljenih za boj šest pe-šadijskih in ena konjeniška divizija, 150 tisoč bojevnikov. Poleti 1. 1916 so se že zopet junaško bojevali na solunski fronti in ostalo jih je sposobnih za boj samo 50 tisoč. Toda kakor ptič feniks je srbska vojska zopet vstala od mrtvih. Cez nekaj tednov so se začeli vračati vojaki iz bolnic neposredno v strelske jarke. Tedaj pa je začela prihajati naši vojski pomoč; prihajali so prostovoljci iz Rusije in Amerike. Vojna se je nadaljevala... Polna tri leta je prenašala naša vojska nadčloveške napore ter trpljenje, kar je končno rodilo uspehe, ki se jim je čudil ves svet. Komaj poldrugi mesec od začetka solunske ofenzive so zavihrale zastave naše vojske na obalah Save in Dunava, ZAVEZNIKI SO SE ZAVEDLI POZNO Naše poveljstvo, ki mu je stal na čelu regent Aleksander, je imelo silno težko nalogo, da je vojska prestala v treh letih strašne boje in da je bila rešena solunska fronta, ki so jo zavezniki nameravali opustiti, ko je bila Srbija zasedena in ostanki njene armade potisnjeni v Albanijo. Zavezniki solunski fronti niso pripisovali posebnega pomena in zato so tudi pustili srbsko vojsko osamljeno, da je morala pre trpeti Kalvarijo v albanskih gorah. Ideja, da opuste solunsko fronto, je najprej izšla iz angleškega vojnega ministrstva, pozneje so se je oprijeli tudi v Franciji »n Italiji. Da pa je bila solunska fronta neobhodno potrebna, dokazuje sama solunska ofenziva: brez nje bi bila vojna podaljšana še na 1. 1919. Začetek konca se je začel na solunski fronti. Iz vojskovanja sta bili izločeni Bolgarija in Turčija, Avstrija je pa dobila tako močan udarec, da si ni mogla več opomoči. Zveze Nemčije z vzhodom so bile pretrgane, ogromni rezervoarji življenjskih potrebščin so bili ločeni od nje in tudi rezervoar ljudstva za vojaštvo je splahnel. Tako je bila tudi Nemčija prisiljena, da zaprosi premirje. MOC ZAVEZNIŠKIH IN SOVRAŽNIH VOJSK V začetku ni bilo na solunski fronti skupnega poveljstva; poveljniki zavezniških armad so se sporazumevali prijateljsko. Končno se je pokazala nujna potreba skupnega poveljstva; naša vojska pa ni mogla zahtevati glavnega poveljstva, ker je bila brez svojega teritorija in povsem odvisna od gmotne pomoči zaveznikov. Francozi so prevzeli oskrbovanje naše vojske in zato je razumljivo, da se je podredila francoskemu poveljstvu. Težje je bilo doseči sporazum med Angleži in Francozi glede skupnega poveljstva, a končno so dobili glavno poveljstvo nad zavezniškimi armadami vendar Francozi. Francoskega vojaštva je bilo 8 divizij fISO.000), naša armada je štela 150.000 mož, in sicer 6 pešadijskih divizij in eno konjeniško. Angleška vojska se je sestajala iz 4 divizij (120.000) mož in grška iz 9 slabih divizij, le 130.000 mož. Premoč zavezniških vojsk nad sovražnikom Je pa znašala: 34 bataljonov pešadije, 262 mi-traljezov, 558 topov, 35 eskadronov in 120 letal. Toda ta premoč ni bila tako izrazita, ker je bila fronta 450 km dolga in so bili vsi boljši položaji v sovražnikovih rokah. Zato je bilo treba zelo ekonomično m racionalno zbrati na primernem kraju dovolj materiala za proboj. Sovražnikove sile pa so bile zelo razkropljene, ker je hotel obdržati vse, čeprav ni imel dovolj rezerv. Zato je bila možnost proboja fronte, glede na to, da sovražnik ni mogel poslati na ogrožene kraje dovolj hitro rezerv. Zamisel proboja je naša komanda zagovarjal že leta 1917, a ni z njo prodrla, šele 1. 1918 so zavezniki začeli razmišljati o tem, da razbremene zahodno fronto. TRI PERIODE OFENZIVE Ofenziva se je začela 14. septembra ob 6. Razdelimo jo v tri periode: proboj m zlom Bolgarov; osvobojen je Srbije; propad Avstro-Ogrske. Prva doba je trajala do konca septembra. Predavatelj je stvarno opisal operacije ter ocenil sodelovanje zavezniških vojsk z našo armado, ki je bfla v resnici najaktivnejša, posebno I. armija. Dobro so sodelovali z nami zlasti Francozi Grki in Angleži, pa niso dosegli skoraj nobenih uspehov v najodločitoejših dneh, 17. septembra je prišlo že do začetka zloma bolgarske vojske. 18. septembra, ko se naša II. in L armija prebijatan v obliki klina in ko - že nastaja nevarnost, da bosta napadeni od strani, leži ves pritisk na naši in francoski vojski, kar je znašalo le šestino vseh sil. Drugi so bili samo opazovalci. 19. septembra je naša prva armija že prešla na levo obalo Crne reke. V noči med 19. in 20. septembrom je bil položaj naše vojske kritičen, ker sta bili ogroženi desno in levo krilo prodirajočih armij. Po daljši razpravi je regent Aleksander izdal naredbo: Naprej v slavo ali smrt! Naslednji dan je naša prodirajoča armada bila oddaljena že 500 km od črte zavezniških vojsk, ki se niso nikamor premaknile. Sovražnik je vrgel nove rezerve na pomoč. 21. septembra je n. armija prodrla že do Vardarja in presekala progo Skoplje—Djevdjelija, L armija je pa že ogražala Prilep, Od 22. do 30. septem- m je nadaljevala ofenziva od Vardarja do bolgarske maje. Dobljena zmaga Js Ula povsem izkoriščena do popolnega sloma Bolgarije. ZMAGA L ARMIJE V drugi periodi so Nemci računali, da da se bodo nase trupe zaradi utrujenosti ustavile, ter da se jim bo posrečilo utrditi obrambno fronto južno od Niša. Za Nemce je bila namreč velikega pomena proga Berlin—Dunaj—Skoplje. Prvo dni oktobra zavezniške vojske niso sodelovale s prodirajoče srbsko vojsko; nastal je zastoj zaradi pogajanj z Bolgari in raznih političnih ciljev pohoda proti Carigradu itd., ko bi bilo treba čim bolj poditi sovražnika. Naša I. armija je bila pri Nišu povsem osamljena; DL armija se je tedaj se zbirala pri Velesu. Sovražnik je imel več ko 20 bataljonov moštva in 104 topove. 9 tisoč naših vojakov je stalo pred 30.000 sovražne vojske. Kljub temu je zmagala naša vojska in ta zmaga je bila prav tako odlična kakor sam proboj solunske fronte. 21. oktobra je bil zlomljen nemški odpor povsem. NKTZKORIACENA ZMAGA V tretji periodi so Nemci vsaj obvarujejo sekrmiiko zvezo Bu go-staščino, ki v proračunu ni bila sprejeta, kar pa se jim ni posrečilo. To stanje v pogledu mestnih davščin traja v Ljubljani že tretje proračunsko leto kljub temu, da smo dobili v začetku 1. 1936 od merodajne strani pismeno zagotovilo, da bo to obdavčenje v svrho sanacije mestnih financ trajalo samo eno leto in da se bodo v proračunskem letu 1937-38 mestne hišne davščine znižale. Ko pa je prišel čas za sklepanje novega proračuna, je bila ta obljuba pozabljena ter se do danes še ni izpolnila. Sicer bi bilo potrebno, nazorno s številkami prikazati razliko med dajatvami za nove hiše, in med dajatvami za stare hiše .toda s tem bi postal ta spis preobširen, zato bom skušal to sliko podati prihodnjič. Janko Kos. Beseda o občinskih tajnikih Za občinske tajnike naj se v bodoče nameščajo brezpogojno le kvalificirani uslužbenci Ljubljana, 25. oktobra. Ko sta narodna skupščina in senat sprejela in je kralj potrdil ter dal razglasiti leta 1933 nov zakon o občinah ter so mnogi stari župani, do takrat predstavniki malih, vaških občin, predajali svoje posle novemu predstavniku — predsedniku sedaj velike združene občine, se mnogi konservativci nikakor niso moglj sprijazniti z dejstvom, da bodo morali v občinske pisarne namestiti za to posebej določenega, vsestransko sposobnega, popolno kvalificiranega ter moralne in materialne odgovornosti zavedajočega se uradnika — občinskega tajnika, kateremu so takrat mesto plače dah le naslov >obcixLski delovodja«, ki žali stanovski čut vseh onih, na katere je zakonodajalec s tem mislil. Ti ljudje — >predstavni-ki ljudstva«, ki Se danes, ko slavimo dvajsetletnico svobodne Jugoslavije nikakor ne morejo pozabiti »onih srečnih časov, ko so veljali se goldinarji in zeksarji«, so v svoji zagrizeni, od vseh početkov zgrešeni konservativnosti nastavili v občinske pisarne ljudi, ki naj bi po njihovem mnenju bili sami sposobni voditi prav vse posle sodobne občine. Tako so mnogi naši župani z uradnim nazivom »predsednik občine« dobili pomočnike -— občinske tajnike, ki so zavzemali svoje položaje le v toliko, da je bilo izpopolnjeno mesto in da so s svojim delom in vedenjem diskreditirali stanovske tovariše onih občin, kjer je vodil posle kvalificiran občinski tajnik, kateremu ni bilo in mu še danes nI do tega, da odbrenka svoje ure v pisarni da prvega v mesecu »napolni svoje žepe« z ono miloščino, kateri pravijo, da so to naše plače. Rami vpokojeni orožniki, financar-ji In drugI, katerih pokojnine bi vsekakor gaJaJBesn sa dostojno preživljanje | njihovih družin, so se vtihotapili v občinsko službo, da bi tukaj uživali svoj zasluženi pokoj, kateremu bi lahko dali se malo priboljška z dohodki svoje nove službe. Pa so prišli a takimi uslužbenci v rase vrste še razni drugi diskvalificirano!, ki so s svojim površnim, nezadostnim in nestrokovnim delom zavirali in se zavirajo delo za napredek in razvoj naših občin ter si laste nekakšno servitutno pravico, da vzbude pri oblastvih in pred svetom videz, da so edino oni tisti trdni stebri, na katerih sloni vsa teža in odgovornost današnje občinske službe. Vsem tem kakor tudi onim, Id to stanje tolerira jo in branijo z najrazličnejšimi neosnovani mi zagovori, povemo, da občinska shižba ni ni Kak »rcfuglum pOo-catorum«, kjer bi se lahko skrivali razni slabiči in protežirane! in da tukaj tudi nI prostora za razne penzioni ste sa dvojno-zaslužkarje, kateri dela, ki Jim je poverjeno, ne morejo opravljati, saj ga ne razumejo in ga tudi nikdar ne bodo razumeli. Zato Želimo in tudi napredek naših občin zahteva, da se za občinske tajnike nameščajo odslej brezpogojno le kvalificirani uslužbenci in to ne samo taki, ki jim daje kvalifikacija šolsko spričevalo, nego morajo svojo sposobnost tudi dokazali z opravljenim izpitom, ki ga predvideva § 91. zakona o občinah, kajti le tak občhraki tajnik bo zmožen voditi in opravljati vse posle svoje težke in odgovorne službe. Takemu občinskemu tajniku se pa tudi mora priznati svojstvo uradnika, ki ima poleg svojih dsizaostl tad] svoje pravico. Občinski tajniki se dobro zavedamo, da smo za svoje dek> odgovorni, da smo ta biti zvesti pomočniki svojih pred- Ieto klikov, da moramo in tudi bomo delali v korist in srn napredek naših občin, katere hočemo s svojim dekan m s pomočjo onih, Id so tudi za to poklicani, privesti do one višine, katera jim po vsej pravici tudi pripada. — Nikdar in nikomur pa ne bomo dopustili, da bi nam se, ■ trudom in težavami pridobljene vtoe na kakršenkoli način krsta sli vsaj poMSrneil krstiti, kakor tudi ne, da ta nas kdo smatral sa ssnOdsoasSM aH celo slepo pokorna hlapce! ki os Je pokaaaUa v s tem, da se sahteva od obetnake-tajnika kavcija skoraj v višini enoletne plače, naj se odpravi. Do sedaj so v zagovor tega navajali razne poneverbe, ki so se dagajale pri nekaterih občinah.. Kdo jih je pa zakrivil? Na to nam dajejo dovolj jasen in točen odgovor rezultati tozadevnih disciplinskih in sodnih preiskav. Razni neodgovorni izkoreninjene!, k) so jih tu in tam proti določbam zakona o **»**»*ah in uredbe o oto&nakih uslužbencih nastavili za ohrs neke tajnike, so s takimi dejanji vrgli močno senco na vse nas, katerim je dobro ime in služba mnogo več, nego trenutno okoriščanje s tujim denarjem, pa četudi so nase plače tako mizerne, da bi tako dejanje skoraj ne bilo čudno. Izrecno želimo in zahtevamo, naj se pri razpisih za občinske tajnike Jcf se objavljajo v »Službenem listu« ne pojavi več noben razpis z znano krilatico, »da se razpisuje pogodbeno (!) mesto občinskega tajnika (?!). ki bo obenem »pravijal posle občinskega sluge.« To je izigravanje uredbe o občinskih uslužbencih m namerno poniževanje občinskih tajnikov, ki le z največjo težavo in trudom zmaguje moogromno delo v občinskih pisarnah in je popolnoma nemogoče, da bi občinski tajnik v svoji službi, ki ga že tako preobremenjuje, opravljal Se katerekoli druge posle. Ze se tu in tam pojavljajo nekateri, ki nam priznavajo, da opravljamo Herkulo-vo delo. Veseli nas to priznanje hi nam daje novih moči. Le kdaj ee bodo pojavili oni, ki bodo tudi priznali in storili vse, da moramo biti mi za storjeno delo tudi pošteno plačani, kajti današnje plače so take, da je živeti skoraj nemogoče. Nočemo denarja za razsipa vanje, hočemo in zahtevamo pa, da nam puste živeti človeka vredno in dostojno življenje. — Ce porabi država preko 50% celotnih proračunskih dohodkov za upravne Izdatke in vendar vemo vsi. kako so plačani državni uslužbenci, kaj pa naj potem rečemo mi, ko je vendar dokazano, da porabijo občine v dravski banovini za upravne stroške komaj 22% celotnega proračuna?! To so naše težnje in tudi naše želje, da se nedostatki odpravijo. Te težnje niso nastale kar čez noč in se tudi čez noč ne bodo dale odpraviti. Toda že vstaja na obzorju zarja novih dni, dni lepše bodočnosti, ki je bila do sedaj še negotova. Obeta se nam združitev obeh stanovskih organizacij t. j. organizacije občinskih uslužbencev za severni in južni del dravske banovine v eno samo, skupno in veliko organizacijo, ki bo zmožna borbe za skupne koristi. Toda tej organizaciji bo treba dati tudi novih moči in ta moč bo v njenem Številnem in discipliniranem članstvu. šele takrat, ko bomo vsi občinski uslužbenci člani ene same, skupne in močne organizacije, ko «e bomo v polni meri zavedali svojih dolžnosti napram organizaciji in ko bomo zaupali njenemu, od nas izvoljenemu vodstvu, ko v svojem egoizmu ne bomo več izražali nezadovoljstva napram organizaciji in ko bomo poštah vsi med seboj pravi, resnični stanovski tovariši, takrat lahko upamo na lepše dni, ki smo si jih že davno zaman želeli. Ti časi pa niso več daleč! J. M. Iz Celja —c Vprašanje hodnika za pešce ob državni cesti do šnvarjete. Mestna občina je nameravala napraviti hodnik za pešce ob državni cesti od Majdičeve kapele do občinske meje v Smarjeti. Stroški bi znašali okrog 180.000 din. Ker občina nima sredstev na razpolago, je zaenkrat opustila svojo namero, pač pa bo prosila tehnični razdelek sreskega načelstva, da bi vzdrževal oba roba ceste in tako omogočil hojo prebivalstvu, ki mora sedaj često hoditi sredi ceste in se izpostavljati nevarnostim cestnega prometa. —c Preureditev Kurja>ve v gledališču. Lani so se skoraj stalno čule pritožbe občinstva in gledaliških igralcev, da je v celjskem gledališču pozimi hladno. Nekoč je celo zmrznila voda v ceveh centralne kurjave. Sedaj bo dala občina napeljati cevi iz sosednega novega mestnega kopališča v gledališče in bo odtod grela gledališče s toplim zrakom. Stroški napeljave bodo znašali okrog 150.000 din. Dela, ki so po večini že oddana, se bodo takoj pričela in bodo končana najpozneje v šestih tednih. —c P°daljsanje kanalizacije. Občina bo podaljšala kanalizacijo Stritarjeve ulice do desnega brega regulirane Koprivnice. Stroški bodo znašali okrog 5.5O0 din. —c Pomtabilen most čez Voglajno blizu kemične tovarne v Gaberju bo zgradila občina. Dela so v glavnem že oddana. —c Od*ek za obvezno telesno vzgojo v Celju je prejel od mestnega sveta pooblastilo, da določi vaditelje za nedeljske telovadne tečaje. —c V članstvo mestne občine je na novo sprejet g. Jakob Kline, upokojeni starešina finančne kontrole v Celju. —c Omarice na prvo pOmoc bo dala občina namestiti v policijski stražnici v Gaberju, v mestnem zavetišču v Medlogu in pri Tratniku v Pečovniku. —c RodbfoaKe dokisde na mestne delavce. Poročeni delavci mestne občine in občinskih podjetij, ki niso zaposleni pri pomožni akciji, bodo prejemali z veljavnostjo od 1. t m. dalje rodbinske dokia.de v znesku po 50 din mesečno sa vsakega otroka, starega do 16 let. Določene pa so razne omejitve. Rodbinske dokJade bodo obremenile mesto blagajno za približno 60.000 din na leto. —c Pravilnike socialnega skrbstva mesta Celja ter za podeljevanje rednih m Izrednih podpor pri mestni občini je sprejel mestni svet na snočnjl sejL _e Kje bode gradili novo gimnazijo? Ker je poslopje drž. realne gimnazije v Celju že dolgo premajhno, je bOa akcija, da ss zgradi ▼ Oeljn is oljsko poslopje. Mestni svet js Msče, da bi bilo najprimernejše stavtteče za novo gimnazijsko poslopje na prostoru bivše Pertmačeve tovarne pri Sp. Ls-aovzu, ali pa poteg sedanje gimnazije odnosno kje v tnissnt Posebna trsSanska komisija, v kateri so župan ter fmančni m irradbeni rererest, bo IstnmSI etavbi-sče, se dogovorila s posestniki glede ceno in stavila mestnemu svetu zadevni predlog. Banjska uprava naj bi vnesla, primeren znesek za gradnjo novega poslopja že v prihodnji banovinski proračun, občina pa bo skušala pri vladi izposiovarti ustanovitev II. dr*, gimnazije v Celju. —c Valentin Šuperger f Včeraj popoldne je zadela znanega, in oglednega gostilničarja g. Valentina Supea-gerja na Lopati kap. Ker ae Je stanje g. šuperger-ja proti večeru posla bšalo, so okrog 20 .SO pozvali celjsko reševalno postajo, ki je prepeljala nezavednega Supergerja v cel j sko bolnico. Gosp. šuperger pa je že med potjo izdihnil. Reševalni avtomobil je prepeljal truplo takoj na pokojnikov dom. Pokojni šuperger je bil odločno napreden mož, vzoren gospodar in izredno skrben družinski oče. Dosegel je starost 65 let. Več let je bil tudi član občinskega odbora bivše celjske okoliške občine. Med prebivalstvom je bil splošno priljubljen in spoštovan. Bodi mu ohranjen časten spomin, težko prizadeti rodbini naše iskreno scžalje! —c Dve iie*rečL Na cesti na Polu Lah pri Celju je trčil 27 letni mlinarski pomočnik Joško Oisteršek iz Laškega v petek popoldne s kolesom v drugega kolesarja. Ojsteršek se je pri karambolu močno poškodoval po levi nogi in ustih. V četrtek popoldne je padel osemletni posestnikov sin Ivan GajŠek v Bodrišni vasi prt Grobelnem s kostanja šest metrov globoko in si zlomil levo nogo pod kolenom. Oba ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnico. —c V celjski bomici je umrl v četrtek v visoki starosti 86 let tovarniški delavec v p. Matevž Guček iz čreta pri Celju, oče tiskarniškega strojnika Karla Gučka v Celju. Istega dne je umrl na Mariborski cesti št. 19 v Celju 32 letni zidar Makso Baje. —c Olimp : Jugoslavija in Oeije : Atletiki. V nedeljo 16. trn- bosta v Celju dve tekmi za pokal LNP. Ob 10. dopoldne se bosta srečala na Olimpovem igrišču v Gaberju Olimp in Jugoslavijsa, ob 13.15 pa na Glaziji Celje in Atletild. Prvo tekmo bo sodil g. Hobachar. drugo g. Veble. Za obe tekmi vlada v Celju in okolici živahno zanimanje. —c Lutkovna predstava odpovedana. Za nedeljo 16. t- m. popoldne določena predstava lutkovnega odseka Sokolske sra društva Celja-matice je odpovedana. —c Vaja v obrambi mesta pred napadi iz zraka bo v Celju v nedeljo 16. t. m popoldne. —c Nočno lekarniško službo ima od sobote 15. t. m. do vštetega petka 21. t. m. kr. dvorna lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. Nedelja, 16. oktobra 8: Plošče. — 8.15: Saksofon solo s sprem-Ijevanjem klavirja. Izvaja g. Ziherl Miloš, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. — 9: Napovedi, poročila — 9.15: Sramli igra jo (plošče). — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11: Reproduc. koncert na vurliških orglah. — 11.30: Koncert. Sodelujejo: g. Jože Gostič. član zagrebške opere in radijski orkester. — 13: Napovedi. — 13.20: Pevski koncert Celjskega okteta. — 14: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17: Kmet ura: Na kaj bom pazil pri zimskem krmljenju (g. inž. Erik Eiselt). — 17.30: Fantovske pesmi (plošče) — 18: V. Baebler: Predsednik vseh predsednikov, veseloigra. Sodelujejo člani rad. igr. družine in kvartet »Hmtadra«:, vodi Ipi. „ 19; Napovedi, poročila- — 19.30: Nac. ura: 301etnica zagrebškega veleizdaj-niškega procesa (dr. Dušan Popovič). — 19.50: Zabaven pisan večer. Sodelujejo: Sestre Stritarjeve (plesne pesmice s spre m -ljevanjem radijskega orkestra) gg. Petan France in Stanko Avgust (orglice to harmonika) in radijski ork. — 22: Napovedi, poročila, — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik. — Konec ob 23. uri. Ponedeljek, 17. oktobra 12: Solistični instrumentalni koncert (plošče). — 12.45: Poročila, — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Napredek higiene v naši banovini (g. dr. Ivo Pire). — 18.20: G. Faure: Balada za klavir in orkester (ploftče). — 18.40: Kulturna kronika: Umetnostni spomeniki Savinjske doline, (g. Marijan Ma-rolt). — 19: Napovedi, poročila, — 19.30: Nac. ura: Stjepan Mlletič preporoditelj zagrebškega gledališča — ob 301etnicl smrti (Marko Fotez) Zagb. — 19.50: Zanimivosti (g. Mirko Javornfk). — 20: Rezervirano za prenos, — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki (radijski orkester). — Konec ob 23. url. Torek, 18. oktobra 11: šolska ura: Zdravi zobje — zdravi otro ci (g. dr. Fr. Miss). — 12: Pesmi in nape vi iz spanije (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13-20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Navedi. — 18: Radijski šrameL — 18.40: Vzgoja v družini (g. dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 1930: Nac uro: Jav -a dela v zadnjih treh letih v dravski banovini (Janko Hafner) Ljubljana. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Slovenski vokalni kvintet. — 10.45: Koncert radijskega orkestra, — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahkih nog naokrog (plošče). — Konec ob 23. uri. Piana, 19. oktobra 12: Orkestralni koncert (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 18.20: Slavni pevci (plošče). — 14: NapovadL — 18: Mladinska ura: a) O govorništvu (g. prof. Fr. Vodnik). — 18.15: Mladinska ura: b) V borbi z neznanimi zemljmaml (g. dr. Varter Bohince). — 18.80: Jesen v glasbi (plošče). — 18.40: Pravna ura: Važnejše določbe vuruskega hi skrbstvenega prava (ga dr. Donata Capuder). — 19: Napovedi, poročila. — Ifl-Stfc Nac ura: Sarajevska »Prosvets* prod m po vojni (dr. Voja BesarovfC). — 19.50: Uvod t opero. •— 20: Prenos opore ls Izubijano V L odmor« glosbsoo predavanje (g. V. Ukjnar), t JX odmoru: rsnpoflpsos, pouoBtta. — iTf*^ ob Andre Birebau: . Ljubezen je umrla Spainica je bila velika, visoka in zelo razkošno opremljena. Videlo se je, da Prassuevim ni bilo do denarja. Ali sta ga potrošila zelo mnogo za opremo svoje spalnice zato, da bi jima bilo v nji prijetno ali pa da bi si olajšala bivanje v nji? Kdo ve! Sredi spalnice sta stali skupaj gospodova in postelja milostive gospe. Bilo je okrog dveh po polnoči. Zakonca sta bila preživela večer pri prijateljih. Gospa Prassueva je že ležala v postelji. Hitro se je bila slekla in se doslovno vrgla v posteljo tako kakor se vrže človek v vodo. Gospod Prassu je pa rabil za to nekaj več časa. Med slačenjem je žvižgal kakor dragonec, kajti ta bogati mož je bil čisto navaden človek. Istega mnenja je bila gotovo tudi njegova žena, ki ga je opazovala iz svoje postelje. Potem je posnemal zaprtih ust saksofon. Prassu je bil že ves večer zidane volje. Bil je pa v svojo nesrečo lene in ma-lodušne nravi in zato ga je rahločutna žena lažje prenašala če je bil slabe, kakor če je bil dobre volje. — Menda si sklenil danes popoldne dobro kupčijo, — je menila žena. — Saj sem ti že povedal, — je odgovoril mož. In poskušal je posnemati havajsko kitaro. Obrnil je ženi hrbet. Žena niti za trenutek ni obrnila od njega pogleda. Slednjič je legel tudi Prassu. — Ali nočeš čitati? — je vprašal postrežijivo. Odkimala je z glavo. Mož je ugasnil luč. Najprej sta precej dolgo molčala, potem se je pa začul ženin glas: — Ali že spiš? — Ne. Cemu pa vprašuješ? — Rada bi ti nekaj povedala. — Oh! Tako pozno ponoči nekakšne čenče... — Da, čenče so to, toda zelo zanimive. O nekom, ki ga poznaš. Uganiti boš moral, kdo je. To zgodbo sem slišala šele danes popoldne. Gre za moža iz naših vrst, zelo bogatega. Oženil se je) pred leti. Žena ga je vzela zato, ker je bila tudi bogata. Vsako stoletje ima svoje plemstvo, toda vsa plemstva imajo enake predsodke. Zdaj se ne more oženiti dohodek, izražen z šestmestnim številom, razen z enako dolgim številom prejemkov. Sicer pa gre za ženo, ki je nočem delati boljše, kakor je. Ljubi razkošje okrog sebe in na sebi in bila bi zelo nesrečna, če bi morala rabiti svojih deset prstov, kakor večina zemljanov. Kljub temu pa ima srce. To ji je gotovo zelo neprijetno, toda kaj hočemo, gre pač za prirojeno hibo. Nikoli ni imela prijatelja, kakor večina njenih znank, živela je brez ljubezni, kakor se pomerja nov klobuk. Ko je pa stopil v njeno življenje izreden mož, se ni mogla več upirati. Ni bil posebno lep in tudi eleganten ne, toda bil je siromašen. Le pomisli, mož ki ni imel niti smokinga! Spoznala ga je tako, da ga je podpirala. Bila je predsednica enega tistih društev, ki jih ustanavljajo dame iz boljše družbe in ki prirejajo svečanosti, na katerih se šampanizira v korist reveže v. On je bil tajnik enega takih odborov. In tako sta se seznanila. Večkrat sta se morala sestati. Prihajal je k nji. Upraviteljica doma ga je napotila na stopnišče za služinčad. Toda to stopnišče v njenem domu je bilo mnogo lepše od edinega stopnišča v njegovem domu. On pozna zelo dobro to stopnišče od a do z, saj stanuje v šestem nadstropju ... Da, nekega dne je našla povod, da ga je morala obiskati. Naravno, da človek ni dober in nežen samo zato, ker je siromašen. Na svetu so nesrečneži, ki jih napravi revščina samo zakrknjene. Poznam take primere. Celo mnogo. To je strašno. So pa ljudje, ki jih revščina navda z upanjem. Njihovo bogastvo je v vsem, česar si ne morejo privoščiti. In če bi vedeli, kako krasne so tiste reči, ki jih človek ne more kupiti, ker ima premalo denarja! Kadar je bila pri njem, sta jo blažila to siromaštvo in te sanje mnogo bolj, kakor njegovo ljubimkanje. Govoril ji je: Počakaj, ko postanem bogat, potem boš videla ... Kaj vse .bo dobila od njega, ko obogati! Fantastične stvari... Da! In zadostovalo bi bilo samo seči ji v ročno torbico ali izpolniti in podpisati ček, pa bi mogla imeti vse te fantastične stvari. Te stvari so bile fantasitčne samo zato. ker ji ni mogel ponuditi jih. Stvari, ki jih je rabila vsak dan in ki so bile tako zvezane z njenim življenjem, da jih sploh ni več opazila, so dobivale zopet svojo polno vrednost, ker je on sanjal o tem, kako jih bo dosegel: avto, spalni vagon do Niče, prstan, krasne obleke, mehka preproga, centralna kurjava. Denar ni tako slab, dokler človek sanja o njem, da ga bo zaslužil. Bil je inženir in povrhu še pesnik. Poezija namreč ni zapopadena v pripovedovanju o ptičici in metuljčku, sedečem na roži. Kadar je govoril o batih in volanu, je bila to vzvišena in sijajno recitirana fantastična pesem. Pesnik. Izumil je sijajen motor — teh nekaj ur, ki jih je mogla preživeti z njim, je preživela v mrzličnem ozračju nestrpnosti, plahega zaupanja in žgočega nemira. Ah, ta divni občutek pričakovati od jutrišnjega dne nekaj boljšega! Človek je srečen samo tedaj, kadar se peha za srečo. — Ah, da bila je z njim srečna. Bolj ob njegovi strani, nego v njegovem naročju. Manj ob njegovih poljubih, nego ob njegovih besedah. Idealen ljub-ček ni tisti, ki poljublja, temveč oni, ki govori o tem, da bo klatil zvezde z. neba. Hrepenenje vseh žensk je mlad ljubček. Toda to nikakor ni v zvezi z leti. Človek je tako dolgo mlad, dokler ima v sebi ogenj. Potem — da, mlad je človek tako dolgo, dokler ničesar ne doseže, dokler ne napravi karijere. In še nekaj je igralo tu svojo vlogo: bila je s tem možem srečna, ker jo je občudoval. V njegovih očeh je bila dama velikega sveta. Takrat je mislil, da je še ni vreden. Ko se mu je udala, je bilo to dobro delo, neke vrste miloščina --in to ni bil prijeten občutek. Poljub, ki ga je pritisnila kraljica spečemu pesniku na čelo. Pesnik pa ni spal povsem trdno in zato ni ostalo pri poljubu na čelo... Potem ji je pa nekega dne sporočil: Sem že prodrl, bogat sem. In to je bila resnica. Bil je zares bogat Našel se je bil inteligenten mož, ki je spoznal njegovo genijalnost Kupil je njegov izum, njegov motor. Tistega dne je radostno ploskala z rokami, kakor deklica. Ponosna je bila nanj in popila je z njim celo steklenico strašnega šampanjca, kajti on se takrat Še ni spoznal na znamke šampanjca -.. Zdaj bi se ji to ne moglo več pripetiti. Prvič zato ne, ker zdaj on že pozna vrste šampanjca, drugič pa zato ne, ker zdaj že ve, da ni tako razveseljivo, da je prodal svoj motor. O, ne! Zdaj je vsega konec. Prijatelja, ki ga je oboževala, ni več. Podoben je zdaj vsem moškim, kar jih pozna, moškim iz njene družbe. Bogat je kakor ona. Zdaj je tudi že blaziran kakor ona... Konec je vsega. Krasna ljubezen je umrla. Nekdo je slutil, da bo morala ta krasna ljubezen umreti, ko postane ljubček bogat. Njen zakonski mož je bil tako dalekoviden. Da... njen mož je bil odkril to njuno razmerje. In hotel se je osvetiti. Oh, ne s samokresom, to se ne ujema z njegovim značajem in to bi povzročilo škandal, ki bi škodoval njegovemu družabnemu položaju in poklicu. Toda človek lahko namesto ljubčka ubije ljubezen. In to je tudi storil. Kupil je od ljubčka njegov izum, motor, in mu dal zanj celo bogastvo.. To sem zvedela danes popoldne. Obmolknila je. Nastal je kratek presledek. Potem se je pa začul iz sosedne postelje zaspan možev glas: — Cemu mi pa o vsem tem pripoveduješ? — Oh, nikar se ne pretvarjaj, — je vzkliknila vsa iz sebe. — Saj dobro veš da mora to iz mene vsa. Jaz sam namreč ta žena. In ti si ta mož! — Kaj? Prassu je kriknil in planil iz postelje. Prižgal je luč — in njegov zbegani, razburjeni obraz je povedal več, nego vse besede, kar jih je izgovoril brez vsake zveze. Videla je, da se je zmotila, da se ni hotel za nič osvetiti, da ni imel o vsem tem niti pojma. — Zakaj si pa potem takem tega fanta financiral? — je vzkliknila. — Ker je bila to imenitna kupčija, to je naravno. Tedaj je jela gospa Prassueva ihteti, kajti kot uteha za njeno krasno izgubljeno ljubezen ji je ostala domneva, da jo je mož tako ljubil, da je žrtvoval celo premoženje, samo da bi se ji nespametno osvetil. In zdaj je bilo tudi one njene druge iluzije konec. š torki j in brzojavni urad V Italiji so zelo iznajdljivi, če gre za razmnoževanje. Nobena država si tako ne prizadeva pomnožiti število prebivalstva, kakor Italija, kjer je dobrodošlo vsako sredstvo, samo da se število porodov dvigne. Preko samskega davka in posebnih nagrad družinam s kopico otrok so prišli na novo idejo in sicer na okrasne brzojavke, ki jih lahko pošiljajo roditelji brezplačno vsem svojim prijateljem in sorodnikom ob rojstvu novega potomca. Brzojavka je iz močnega pap rja kakor dopisnica in na njeni zunanji strani, kamor ni treba prilepiti nobene znamke je slika leteče štorklje z napisom: -štorkljin brzojavni urad«. Spodaj pa stoj1: *Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.c V brzojavki je mesto za označbo naslova staršev in datum otrokovega rojstva z navedbo ure. Razen tega je v nji natiskano sporočilo: Sem že srečno tu. Papa in mama sta vesela?. Spodaj je pa še prazna vrstica za novorojenčkovo ime. Postani in ostani član Vodnikove družbe! MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 9 Din Nepremoeljive Hubertuse trenčkote ln vse vrste dežnih plasčev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P K E S R E K, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. SMOKVE, ROZINE, BANANE na zalogi. »Veletrgovina južnega sadja«, Ljubljana, Tvrševa e. 48. 2408 6U PAK t.ML.\.NJlL. ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijama«. Gosposvetska c 12. Sveže najfinejše norveško ribje iz lekarne dr. G. PICCOLIJA v Ljubljani ! priporoča bledim in slabotnim osebam. KLIŠEJE JUGOGfcAFIKA SVPETHANASH73 OREHE IN SUHE SLIVE I.a, razpošiljamo po din 7.— franko dostava. Brata Papo, Lukavac pri Tuzli. 2421 STOLE te od 18 din dalje, otroške postelje in pohištvo ter vsa popravila najceneje Josip Zorman, Breg 14. 2425 VRTNE OGRAJE -železobetonske, hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni in solidno izvršuje RUDOLF TERĆELJ, stavbeno podjetje pri novi cerkvi v Šiški pri Ljubljani. 2429 DOPISI GOSPOD na dobrem položaju s stalno uradniško službo, v zakonu nezadovoljen, išče znanje z enako samostojno damo, ločenke ali vdove niso izključene, starost dO 30 let. Prednost z lastnim stanovanjem. Samo resne ponudbe s polnim naslovom poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Zima«. 2424 POUK Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 6 Din Strojepisni pouk (Desetprstni sistem.) Večerni tečaji, oddelki od %7. do 8. in od %8. do 9. zvečer za začetnike in izvežbance — pouk tudi po diktatu. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zv. Največja strojepisnica, najrazličnejši pisalni stroji. Pričetek pouka poljubno, šolnina zelo nizka. — Christofov učni zavod. Domobranska cesta 15. Tel. št. direktorja 48-43. 2157 FRANCOŠČINO nemščino, klavir redno in temeljito privatno poučuje in sprejme še nekaj učenk (učencev) Ane t a Potočnik, strokovno diplomirana. — Sprejema od 10. do 16. ure. Tržaška c. l/I. 2422 KUPIM Beseda 60 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Najcenejši nakup KVALITETNEGA POHIŠTVA Vam nudi KRzE FRANC, mizarstvo, Vrhnika. Spalnice iz orehove korenine z večletnim jamstvom 6.500.— din, šperane, fino ples kane 3.600 din, iz masivne črežnje 4.500 din. Skladišče in ogled pohištva: Ljubljana, Prečna ul. 6, nasproti mestnega kopališča. 2407 RABLJEN MOTOR na upojni plin, 100 — 150 HP, kupim. — Ponudbe na Dr ago t in Peška, Soblince Sesvete kod Zagreba. 2406 KROMPIR čebulo, grah, jabolka, orehe itd. kupujem vsako količino po dnevni ceni. Pismene ponudbe: Stajerka, Zagreb, Bakačeva n. Tel. 30-26. 2416 POSEST Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši znesek g Din TRGOVCI NA DEŽELI! Proda se trgovska hiša v industrijskem okraju. Ponudbe poslati »Slov. Narodu« v Maribora pod »Prometna cesta«. 40/M. La OREHOVA JEDRCA 10 kg Din 250.—, 25 kg 620.—. Celi orehi, tanka lupina, 50 kg Din 340.— franko voznina razpošilja po povzetju 6. Drechsler Tukla. 2406 KAPITAL tJeaeds 50 par, davek posebej. Najmanjši znese* 9 Din BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR, Aleksandrova c. 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. ralute vseh držav. Prodaja srečk državne razredne loterije. S3/M. SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znese* « Din 2.5O0 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »ANOS«, Maribor. 3 .M. SAMOSTOJEN TRGOVEC vsestransko verziran, želi sodelovati kot družabnik pri dobro idočem podjetju. Ponudbe na upravo Usta pod »za male procente«. 2398 če želiš res izborno portugalHo ln sladek mošt piti, moraš v gostilno „FAJMOŠTER" priti! Sv. Petra nasip 5. SPREJEMAJO SE ABONENTI NA DOBRO HRANO! Zapomnite si! Najugodnejši nakup manufakture na obroke! Vedno najnovejši vzorci! Ogromna izbira! Obrnite se tozadevno na našo pisarno NASOPNI MACACIN, Sv. Petra c «7-1. STE SE 2E PREPRIČALI, da Vam je »SLAVIN« pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, emajliranih predmetov, steklenine, medenine Iti neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. Zahtevajte pri svojem trgovcu samo domače čistilo s* AVIN ___ »TRIBUNA« F. BATJEL 4 — Na obroke dobite povsod! Za Isto osno kot proti gotovini pa Is pri ANASTAS PAVLOVIĆ, t Ustanovljeno L 1644. Oglejte «1 noto zalogo v Gajevi oJL 5, pasek »N< ALOJZ 4PETIC, Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob! SARGOV Varuj se gal KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Založba »Cesta c je pravkar izdala svojo tretjo kniisro. nainoveiše delo Davorina Ravljena: ČRNA VOJNA Znani pisatelj nam v tej knjigi opisuje usodne dogode, ki so se v zadnjem leto svetovne vojne, to je ravno pred 20 leti, odigrali v Judenburgu. Delo bo gotovo vzbudilo v vsej naši javnosti največje zanimanje, zlasti pa bodo segli po njej vsi oni, ki so bili priča judenburških krvavih dogodkov. Knjiga obsega 120 strani in stane v platno vezana 15 din, broširana pa 10 din (s poštnino 1 din več). Naročilo naslovite po dopisnici na naslov: Založba Cesta* Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce še nimate prvih dveh knjig založbe Ceste, tedaj jih naročite skupaj s to tretjo knjigo. Doslej sta izšli v založbi Ceste naslednji dve knjigi: Ravljen: Zgodbe brez groze? Klabund: Pjotr — Rasputin Z nobenim drugim reklamnim oe morete cigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hiso la govori tttafteljev. le investicija. Id korist V kavarno Stritar je prispela nova damska jazz kapela a 5 odličnimi pevkami in harmonikarjem. V soboto ia nedeljo vso noč odprto! NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA fr NAŠ VAL «i .\Y> V^-.'.VrU'iU • 1 i